Bogu slava, Ijudstvu mir! »Slava BogM na višavah, mk ljudera na zemlji!« Boiični porzdrav je to, najprej izrečen od nebeških angelov v, Sveti noči nad betlehemskinvi jaslicami. Od taJcrat je bit ponovljen neštetokrat. Ni ga pozdrava* ki bi bil iz-govorjen med človeštvom toiacokrat, fcolikorkrat so bile govorjene te besede. Nebeški pozdrav je to, sporočen od Boga človeštvu o prril&i rojstva ZveUčarja oelega sveta ;n vsega člove§tvav V njem je izraien pomen lietlehemske skrivnosti. Namen pravoda Sinu božjega na svet je bil osloboditev ljudi izpod jarma greha ii\ hudobije in vapostavitev božjega kraIjestva na zemlji, kjer bi se naj dajala Bogu čast in med* ljudmi kraljeval miT. Božični poedrav je hkrati z bo-žje priprostimi in globolco jedrnatimi besedami izražen prog-ram kTaljestva božjega na zemlji, v katero so poklicani vsi narodi. Za naš narod so te besede vedno pomenjale življenski progranv. Slovensko Ijudstvo se je vedno trudilo, da uravna svoje življenje po smernicah, ki jih po Zveli-čarjevem navodilu določuve katališka Cerkev. Dajati vselej in povsodi Bogu čast, je naše ljudistvo smatralo ter z malimi izjemami še v«dno smatra kot Tiejglavnejšo svojo nalogo. Iz tega razmerja do Boga sladi in na njem temelji ono pravilno raimerje do sebe in do dmjgjh, ki ga božieni angelski po»drav označuje kot mir ljudem, ki so dobre volje. Ta svoj življenski program 'hoče naš narod udejstviti todi v sedanji naši državi. Zato je njegova zahteva: katoliSki veri m Cerkvi sfrobodo za razvoj in udejstvova,nje vseh njenih siill Katoližkl Cerkvi vse njene pravice za TOgojo naroda in zlasti mladinel Na stolčku ministra prosvete sedaj sedi mož, ki nvrri ¦v»«e to, kar vsebuje katoližki program. Svetozar Pribičevič |e zagrizen protivnik udejstvovanju katoliške ideje. Zato Im rad iz šol izločil katoliško duhovništvo ter na vse pokrajine raztegnil načela 3i(bsikega šolakega zakona, ki ne pozna in ne prizma delovanja diuhovnika v šoli. Prepoved Marijinih družl) med dijaštvom ter katoliške telovadne organizacije med učenci je izšla iz njegovo velike mržnje napram vsemu, kar diha katoliškega duha. Pribičevičevi jpomagači, dr. Zerjav iiv njegova demokratska kompanija v Slovenlji, bi radi to začrnili pred očmi naroda kot kleiftalizenv naše ljudstvo pa dobro re, da je to pravi in priratni katolicizem, da tukaj gre za katoliška načela in pravice katoliSke Cerkve. Ker pravi nositelji uprave v naši djžavi no-čejo dati Bopu, kar je božjega, in Cericvi, kar j« cerkvenega, ni •5udno, da so se odtujili tudi drugi točki foožičnega programa: miru med ljudmi. Ne sejejo miru med državljaiu, marveč širijo razdor, preph- in sovraštva Ni ga ve-čjega) nasprotja proti božičnemu miru, kakor so razmere ne^o- ge, razdora in prepira med člani naše dr*žave. Pri tem ]e najbolj žalostno to, da sedanji vlastodržci bočejo razdor in nemir, ker zanikajo načelo in zahteve sporazuma. Narode tirajo v prepir in sya|o, dnžavo pa v nesrečo. Naše ljudstvo hoče nvir, do katerega ima pravioo kot do božjerga izročila. Z^ato odklanja vse kalilce miTu, vse gazitelje prava in poštervosti, vse nasilnike in pokvarjence. Stoječ na stališču, da mora tu<li naša država dati Bogu, kar je božjega, in Cerkvi, kar njej pripada, zahteva naš narod, da morajo krmilarji naše drž ave voditi ladjo države v vode sporazirma, sloge in miru. Bog nad nami, pravica med nami, k\ prišel 'bo tisti mir, iki je j>otreba in največje dobro za poedinca, xa narod in. za državo.