SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50)
Štev. (N2) 3
*...(‘.2; ■	-.J.
ESLOVENIA LIBRE
mmmmsmmmmMBBmmsmvmmrmm ms-j
BUENOS AIRES 16 de enero -16. januarja 1997
■R ’	■■■■■
Gospod prof. Lojze Peterle,
predsednik slovenskih krščanskih demokratov Ljubljana, Slovenija
Spoštovani,
Buenos Aires, 10. januarja 1997
o dogodkih zadnjih dni, ki so v zvezi iz volitvami mandatarja in odločitvijo g. Cirila Pucka, da deluje kot samostojni poslanec, ko je glasoval pri volitvah za LDS, ko je izdal in prodal zaupanje, ki mu je bilo dano najprej kot kandidatu SKD in izvoljenemu poslancu stranke potem, smo v izseljenstvu in zamejstvu globoko prizadeti.
Vemo, da ste prizadeti tudi Vi, gospod Predsednik in vsi člani IO SKD, saj je zgoraj omenjeni tudi član izvršilnega organa stranke.
Vam, gospod Predsednik izražam globoko spoštovanje, popolno podporo, zaupanje in solidarnost.
V takih okoliščinah in po takih dogodkih z mesta ter funkcije podpredsednika stranke in člana IO SKD zahtevam, da se gospoda Cirila Pucka takoj in javno izključi iz vrst članov SKD.
Prav tako zahtevam, da se izključi iz-stranke vse tiste člane ali funkcionarje, ki so direktno ali indirektno s svojim delovanjem storili škodo stranki ali pa to še delajo.
SKD bo postala stranka alternative, če bo zgled jasnosti, kakovosti, odločnosti, lojalnosti in discipline.
V pričakovanju skorajšnih novic.lepo pozdravlja,
Prof. Tine Vivod
podpredsednik SKD za izseljence in zamejce
Judeževi groši
Poslanec SKD Ciril Pucko je na seji Državnega zbora, 8. januarja, napovedal, da bo na glasovanju v DZ podprl kandidata za mandatarja, predsednika LDS Janeza Drnovška. Pojasnil je, da bo imel odslej status samostojnega poslanca, v pogovoru za STA pa tudi „kategorično zatrdil, da v pogodbi, ki jo je podpisal s predsednikom LDS, ni nobenih kadrovskih ali finančnih zadev, in zavrnil kakršnakoli groba podtikanja o morebitnem podkupovanju".
Odločitev Cirila Pucka so negativno označili voditelji vseh treh pomladnih strank (SKD, SLS in SDS), izvršilni odbor SKD pa je ob obravnavi Puckove odločitve predlagal častnemu razsodišču SKD, da Pucka izključi iz stranke.
V	petek, 9. januarja, so se sešli člani izvršilnega odbora, poslanci in ministri S1KD, ki so obravnavali izstop Cirila Pucka iz poslanske skupine SKD. Mnenja so bili, da je „stranki naredil veliko moralno in politično škpdo". Ocenili so, da kongres stranke v Škofji Loki, ki se je zavzel za drugačno, odločnejšo in razpoznavnejšo linijo, ni mogel več preprečiti slabega volilnega rezultata. Zavzeli so za popolno prenovo , stranke v duhu dokumentov iz Škofje Loke, kar naj bi pomenilo novo umestitev stranke v slovenski politični prostor.
Samostojni poslanec Ciril Pucko je nato na poslance s področja Pomurja naslovil predlog naj — po vzoru Kluba primorskih poslancev, ki je uspešno deloval v prejšnjem sklicu DZ — skupaj oblikujejo Klub pomurskih poslancev. Pucko se je v izjavi za javnost tudi zahvalil vsem, ki ga
Drnovšek predsednik vlade s 46. glasovi
razumejo in ga v teh dneh na različne načine podpirajo.
Ljudstvo pa je pokazalo svoje mnenje o Puckovem prestopu s tem, da se je navali-
lo	na njegovo hišo, mu telefoniralo in grozilo, tako da je moral zamenjati telefonsko številko.
Izraz ljudskega ogorčenja je bil tako velik, da je celo vodstvo SKD prosilo policijo, da iz „človečanskih razlogov" nudi Pucku policijsko stražo. *
Seveda pa je po drugi strani ogorčenje med volilci SKD v Prekmurju veliko, saj se čutijo ogoljufane za svoj glas, ki so ga dali ideji krščanske demokracije, ne pa za izvolitev predsednika starih sil. Na vodstvo SKD prihajajo protestna pisma in zahtevajo odločne ukrepe in kazni za tako dejanje.
Naj omenimo, da je bil Pucko poslanec že v prejšnjem poslanskem obdobju in da je pri zadnjih volitvah dobil največje števi-
lo	glasov od vseh krščanskih demokratov.
Podpredsednik SKD Miroslav Mozetič je med drugim komentiral:. „Kako naj bo •mandatar za sestavo vlade in kako naj tak mandatar, ki je bil izvoljen z Judeževim glasom, sestavi stabilno vlado? Bivšega kolega iz naše poslanske skupine ni tukaj, svetopisemsko zgodbo o Judeževih zlatnikih gotovo pozna, če ne pa naj si jo prebere še enkrat!"
Značilno pa je, da v Delu poročevalci na široko branijo Pucka in njegovo odločitev, .blatijo pa krščanske demokrate in druge pomladne stranke, s precej sramotilnimi in prostaškimi, za resen časopis nevrednimi opombami.
LDS je z Združeno listo (ex-komunistič-no partijo) tik pred glasovanjem v parlamentu dosegla dogovor o podpori kandidaturi Janeza Drnovška za mandatarja. Sporazum ne vključuje koalicijske pogodbe ali delitve ministrskih resorjev, temveč le načelno opredelitev, da bo programska izhodišča ter podporo ob bližnjem glasovanju v parlamentu in v prihodnji vladi.
Pogovore o podpori kandidatu za mandatarja Drnovšku in o sodelovanju strank sta uspešno končali tudi LDS in SNS, sporazum o sodelovanju med strankama pa je predsednik LDS Drnovšek podpisal tudi s predsednikom DeSUS Jožetom Globač-nikom.
V	sredo, 8. januarja, je državni zbor po številnih zapletih, ko je tik pred začetom zasedanja poslanec Ciril Pucko (SKD) izstopil iz svoje poslanske skupine in napovedal podporo kandidatu za mandatarja nove slovenske vlade Janezu Drnovšku, prekinil izredno zasedanje. Navzoče je pred tem nagovoril kandidat za mandatarja Janez Drnovšek in predstavil bistvene dosežke dosedanje vlade, ki jih je dosegla v minulih štirih letih, nato pa del nalog, ki naj bi jih opravila nova vlada. Po njegovem nastopu so poslanske skupine v okviru razprave predstavile svoja stališča.
Naslednji dan je DZ na prvem izrednem zasedanju s 46 glasovi za in 44 proti podprl predlog predsednika RS Milana Kučana in za predsednika nove slovenske vlade na tajnih volitvah izvolil predsednika LDS in dosedanjega premiera Janeza Drnovška. Sicer so poslanci tudi drugi dan zasedanja nadaljevali z opredeljevanjem do kandidata za mandatarja, pri čemer so poslanci strank slovenske pomladi nanizali vrsto očitkov na račun dosedanjega dela vlade ter opozarjali na pomanjkljivosti v uvodnem nastopu Janeza Drnovška in predstavljenih izhodiščih nove vlade.
«1 J1 > M HBMii
Glasovi so bili razdeljeni, kakor je bilo pričakovano, pol in pol. Le Ciril Pucko je s svojim uskokom zagotovil večinski glas Drnovšku.
Predsednik SLS Marjan Podobnik je dejal, da Drnovšku ne more čestitati za izvolitve, dokler nima jasne informacije o tem, ali je bil mandatar tudi neposredno vpleten v poskuse podkupovanja. Podobnik tudi ne pričakuje nobenih nadaljnjih pogovorov, dokler se ne bodo razčistile zadeve v zvezi s poskusi podkupovanja. Predsednik SDS Janez Janša ocenjuje, da v skladu z vsebino sporazuma nobena od pomladnih strank ne bo ločeno vstopila v Drnovškovo vlado. Predsednik SKD Lojze Peterle pa je dejal, „da je mogoče reči, da je večina v DZ glasovala nazaj", saj si ne predstavlja, da bi lahko liberalci, nekdanji komunisti, nacionalisti in upokojenska stranka pripravili takšen vladni program, ki bi „Slovenijo popeljal na pravih podlagah k tretjemu tisočletju".
Državni zbor bo po napovedih predsednika Janeza Podobnika izredno zasedanje, na katerem naj bi poslanske in poslanci po izvolitvi predsednika vlade ustanovili še večino parlamentarnih delovnih teles in imenovali novega generalnega sekretarja DZ, predvidoma nadaljeval 15. januarja. Za preložitev zasedanja so se soglasno odloči-
li	vodje poslanskih skupin, ki so se na pred-hodnem sestanku s predsednikom DZ Podobnikom tudi dogovorili, da naj bi do prihodnjega tedna pripravili usklajen predlog za sestavo vseh delovnih teles v svežnju in ne na poslovniško določen način, po katerem naj bi najprej ustanovili stalno komisijo za volitve, imenovanja in administrativne'zadeve, ta pa bi zatem oblikovala predloge za sestavo preostalih komisij in odborov ter imenovanje novega generalnega sekretarja.
Po STA
Sestavljanje vlade
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je 9. januarja, dan po izvolitvi, na tiskovni konferenci povedal, da se začenja novo obdobje, ko bo kot mandatar skušal čim prej sestaviti novo vlado in predlog njene sestave v predvidenem roku (15 dni) predložiti državnemu zboru.
„Vlado bi najbrž lahko hitro sestavil in predložil na podlagi glasov 46 poslancev, ki so včeraj glasovali zame, vendar bom v nadaljevanju napravil zelo resen poskus, da to koalicijo razširimo in da po možnosti pride do širše vlade z večjo podporo v parlamentu."
Glede programske sorodnosti bi se bilo v prvi vrsti smiselno pogovarjati s SKD, glede na izid volitve pa bi bila najprimernejša koalicija s SLS. O SDS pa je dejal, da vnaprej ne izključuje pogovorov niti s to stranko, čeprav je v zadnjem času nastopala z zelo izključujočimi stališči.
„Če to ne bo možno, bom pač prisiljen sestaviti vlado na osnovi podpore, ki je zagotovljena zdaj, in jo bom potem poskušal postopoma razširiti," je dejal Drnovšek gle-
de vladne koalicije.
Na vprašanje, komu bi ponudil ministrstvo za kmetijstvo, je Drnovšek dejal, da to mesto ponuja SLS, in jo javno pozval, da ta resor prevzame in poskuša uresničiti tisto, kar je ves čas napovedovala, da je tre«-ba storiti v-kmetijstvu. Poleg tega ima SLS podobno priložnost v drugih resorjih, recimo v pravosodju, ki bi ga z velikim zadovoljstvom prepustil tej stranki in ji dal možnost, da dokaže, kaj se da bolje urediti v pravosodju.
„Pripravljen sem se pogovarjati z drugimi strankami o sodelovanju. Vendar tudi od njih pričakujem, da podajo ustrezne odgovore javnosti o tistih vprašanjih, ki nadevajo njih. Na primer SLS bi lahko odgovorila na nekatera vprašanja, ki so se pojavljala v javnosti v zvezi s financiranjem njene predvolilne kampanje," je dejal Drnovšek.
4	-•
Po Delu, 11. januar Posredoval Vinko Levstik po telefaksu
Ljubljana, 13, januar 1997
IZJAVA
Ker so me mnogi prijatelji iz Argentine opozorili, da jih je presenetil članek v 49. številki MAG-a z naslovom „Intervju Marijan Schiffrer", izjavljam, da je članek pomanjkljiv, deloma povsem netočen in da nisem imel nobene možnosti, da bi ga.preveril pred natisom.
Marijan Schiffrer poslanec
I
m m
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Podtaknjene besede
Intervju z Marjanom Schiffrerjem v Magn
V	številki 49 lanskega leta je ljubljanska revija Mag objavila tri strani intervjuja s poslancem in predstavnikom Slovencev po svetu Marjanom Schiffrerjem, ki ga je pripravil časnikar Vinko Vasle.
Pogovor poteka predvsem o vprašanjih o poslančevem življenju, delovanju Slovencev v Argentini, o vrnitvi v Slovenijo, državljanskih pravicah izseljencev in o njim kot izseljenca in poslanca. Pogovor je zanimiv, živahen in neposreden.
Vmes pa je nekaj vprašanj in odgovorov, ki so -za nas, ki poznamo razmere v Argentini in Marjana Schiffrerja osebno- popolnoma izkrivljeni in prav abotni. Popolnoma jasno je, da jih ni mogel posredovati intervjuvanec niti se ne morejo razlagati kot nesporazum. Ta popolnoma! nemogoč in podtaknjen del pogovora je v kratkem:
Poslanec Schiffrer naj bi na nekaj mestih izjavil, da je ostal deset let po koncu vojne v Jugoslaviji, se udeleževal delovnih brigad, ki so mu preprečile študij, zato se je leta 1955 odločil, med prvimi, ki so lahko šli, in se umaknil iz Jugoslavije v Trst, odkoder se je odpravil v Argentino šele leta 1960.
Te nemogoče besede, ki so bile podtaknjene našemu javnemu delavcu; je pripravil časnikar Vinko Vasle, ki je bil v času komunistične diktature pri Delu zadolžen za stike s Centralnim komitejem Zveze komunistov Slovenije. Naj omenimo, da je direktor revije MAG Danilo Slivnik, bivši dopisnik Dela v Moskvi in član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, sedaj pa pristaš SDS, katere linijo odkrito zagovarja omenjena revija.
Ponesrečeno podkupovanje
Poslanska skupina SDS je 8. januarja, izrazila javni protest proti poskusom predstavnikov LDS, ki so skušali z velikimi vsotami denarja podkupiti poslanca SDS in župana v Tržiču, Pavleta Ruparja, da bi na glasovanju v DZ podprl kandidata LDS za mandatarja Janeza Drnovška.
Ponujali so mu 300.000 mark (150.000 mark za pridobitev še 47. glasu) smučarsko vozovnico na Krvavcu, ministrsko mesto ali vsaj sekretarsko, podporo pri lokalnih volitvah leta 98 in pri parlamentarnih leta 2000.
Repar ima v rokah dokaze, kaseto, na katerem ima posneto — tako trdi — pogovore s članoma LDS Igorjem Šimencem in Stanetom Naratom, ki sta ga podkupovala. Oba sicer obtožbo zanikata.
Poslanci SDS so izrazili „ogorčenje nad sprevrženo moralo stranke, ki na vsak način poskuša s podkupovanjem nadomestiti manjkajoče zaupanje volilcev".
Iz Ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da bo na podlagi informacij iz sredstev javnega obveščanja ministrstvo skladno s svojimi pooblastili pričelo postopek za ugotovitev okoliščine in znaka kaznivega dejanja. Na podlagi informacij iz medijev namreč gre za domnevne poskuse vplivanja na odločanje poslancev v DZ.
Glede na to, da je v zvezi s primerom domnevnega poskusa podkupovanja poslanca SDS Pavla Ruparja veliko govoric in ugibanj, ki se nanašajo tudi na delo policije, je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) v izjavi za javnost zapisalo, da kljub mnenju tožilstva, da v primeru domnevnega poskusa podkupovanja poslanca SDS Ruparja ne gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje, policija oz. kriminalistična služba MNZ nadaljuje z zbiranjem obvestil.
Soočenja, na katerem naj bi poslanec SDS Pavel Rupar predvajal tajno posneti
pogovor s predstavnikoma LDp Igorjem Šimencem in Stanetom Naratom, se ta dva nista udeležila, pač pa sta vložila ovadbo zoper poslanca Ruparja zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve oziroma očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja ter zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja.
Ponavlja se Stara zgodba: ni kriv tisti, ki podkupuje in korumpira, ampak tisti, ki to odkrije!
Za še večjo zmedo so poskrbeli poslanci Desusa, ki so razkrili, da so člani Janševe SDS s Škofljice, konkretno Ivan Jordan ponujali podpredsedniku Desusa Janezu Železniku pokritje vseh stroškov volilne kampanje Desusa (okoli 150.000 mark), če bi kdo od poslancev dal glas možnemu mandatarju Marjanu Podobniku. Iz vrst SDS so takoj zanikali domnevni poskus podkupovanja, mandatar Podobnik pa je ocenil, da gre za „grob napad na pomladne stranke in njihove predstavnike".
SLOVENIJA IN NATO
Slovenija lahko kmalu pričakuje urad,-no vabilo k vključitvi v Natove stabilizacijske sile (Sfor) v BiH, se je izvedelo po sestanku izvedenskih delegacij slovenske vlade in zveze Nato, 9: januarja. Slovenija je Sforju ponudila širšo logistično podporo in dva častnika slovenske vojske, ki ne bi bila nameščena v BiH. Poleg tranzita gre za razpoložljivost letališča v Cerkljah, helikopterske prevoze za posebne potrebe, zmogljivosti centra za zaščito in reševanje na Igu, opremo za razminiranje, bolniške postelje in zdravstvene storitve.
Kot se vsaka moda nekoliko obnosi, tako se je tudi afera med bivšim gospodarskim ministrom in vlado skrhala, in vsaj zaenkrat prešla nekoliko v pozabo. K temu je pripomoglo, da je Cavallo delno utihnil, medtem ko se je tudi pojavilo par drugih zanimivih snovi, ki jih sedaj časnikarji glodajo. Obenem si je vlada nekoliko oddahnila ob dveh veselih gospodarskih novicah. Poglejmo.
ODDIH ZA KOGA?
Pravzaprav je Argentina država velikih protislovij.Večkrat smo že omenili rekordno nizko inflacijo, ki je lani sovpadala s tisto iz leta 1944, ko se je dežela dejansko kopala v zlatu, saj je od lakote in vojske pretreseni svet sitila z mesom in pšenico - za drag denar. A tedaj je bilo tukaj blagostanja za vse, sedaj pa je omejeno na kaj majhen krog ljudi, medtem ko druge stiska huda kriza.
Drug činitelj, ki je bil pred dnevi objavljen, je ta, da ima Centralna banka nakopičeno prav tako rekordno količino deviz. Te znašajo kar 20.000 milijonov dolarjev, kar se dogaja prvič v argentinski zgodovini. To celo presega za 6.000 milijonov dolarjev devizne rezerve, ki jih obvezno predvideva zakon konvertibilnosti. In vendar država tudi še nikdar ni bila tako zadolžena, kot je sedaj.
In končno: tudi poljedeljska letina bo rekordna. Količina raznih žit, ki jih bodo kmetje pridelali v tej žetvi 96/97, bo dosegla kar 55 milijonov ton, kar bo prineslo 8.600 milijonov dolarjev. Ako upoštevamo, da bo večina tega pridelka šlo v izvoz, zlasti v Brazilijo in lačne azijske dežele, si lahko mislimo, kako bo to državi pomagalo. A istočasno zapišimo, da je v tej tako bogati deželi zaznati šjroke sektorje prebivalstva, ki dejansko trpijo za lakoto. O tem je tekla pred kratkim polemika med vlado in predsednikom argentinske Caritas (msgr. Rey, škof iz Zarate—Campana), ko je ta objavil, da se je v zadnjih treh letih kar z osem pomnožilo število otrok, ki jim Caritas daje dnevni obrok hrane, ker jih starši enostavno ne morejo preživljati. Trenutno je teh otrok po vsej državi že 400.000.
Tudi glede prej omenjenih deviz v Centralni banki ni da bi si delali utvar. Del bo tam ostal, ker je tako določeno po zakonu, ostalo pa bo šlo vse v odplačevanje blaženega zunanjega dolga. Zakaj torej tako veselje nad temi devizami? Ko so tam, narodu res ne pomenijo boljšega življenja, a če jih ne bi bilo, bi bil tudi socialni položaj še hujši kot pa je. In kako to, da ima država tak zaklad? Nekaj od tujih investicij, nekaj od izvoza, ker je tudi od sedanje žetve bilo že precej prodanega, drugo pa od posojil, ki si jih država nenehno oskrbuje v inozemstvu.
In ko že govorimo o tujih posojilih. Te dni je vlada razpisala nove inozemske bone, v višini 3.500 milijonov dolarjev. To ni nič drugega kot novo posojilo, ki si ga država privošči, in ki bo v celoti šlo za odplačevanje zunanjega dolga. Letos bo ta dolg, obresti in glavnica, delal gospodarski ekipi hude preglavice. V celoti mora država upnikom odplačati kar 17.415 milijonov dolarjev. Kje jih dobiti? To je težko vprašanje. Za vsak slučaj, da ne bo treba potem preveč hiteti in da izkoristi sedanje precej nizke obresti na mednarodnem denarnem trgu, je vlada razpisala te bone.
In da se zavemo, da ni vse zlato, kar se sveti, je bil objavljen te dni tudi razvoj, ki ga vlada pričakuje na področju zunanje trgovine. Znova bo zrastel izvoz, a še bolj bo narastel uvoz, s čemer predvidevajo, da bo zunanjetrgovska bilanca negativna kar za 1.500 milijonov dolarjev. To pa seveda ni prijetno, in vlada bo morala kaj storiti. Se-
veda je težko, da bi kak krut ukrep pod-vzeli pred volitvami. Te pa so predvidene za mesec oktober, Torej bo, v marsikaterem oziru, to leto — zamujena doba.
A kljub temu, da je volilno leto, si je vlada nadala kompromis, da bo državni deficit znašal samo 3.000 milijonov dolarjev. To je komaj polovico deficita, ki ga je država imela v letu 1996. Tako so vsaj sklenili v pogajanjih z Mednarodnim denarnim fondom, ki je ostro zahteval, da naj se znižajo ogromni državni stroški. Kaj pa naj znižajo? Predvidevajo, da bo najbolj prizadet pokojninski sklad, ki ga vlada nenehno financira. Kako pa bodo nadomestili sredstva, ki jih sedaj pokojninski fond dobiva iz državne blagajne, to še ni jasno.
PONOVNO DIALOG
Kar pa se tiče razmerja z sindikati, se je vlada tudi nekoliko streznila. Potem ko sta dva sodnika zaustavila vladne dekrete glede delavske fleksibilizacije, je vlada povabila sindikalne zastopnike na pogajanja. To povabilo je prišlo v trenutku, ko je CGT znova stala pred razkolom. A do ločitve ni prišlo, ker so se znova pobotali, seveda, ne ve se za koliko časa.
CGT je ponudbo za pogajanja sprejela, a vladi ponudila naj se razgovarjajo o neki "veliki socialni pogodbi". Ta predlog je precej stvaren. Po eni strani bi ta široka pogajanja preprečila, da bi sindikalisti ostali izpostavljeni le predlogom, ki jih postavlja vlada. Po drugi strani pa bi, če bi se.vodili resno, ti pogovori napravili nekoliko reda na področju delavstva, ki je zadnje čase precej kaotično. Prva negativna točka je že ta, da delavski minister sploh nima pravega razmerja do sindikatov, saj je med njimi ena najbolj osovraženih osebnosti. Da bi do takih širokih pogajanj prišlo, bi bil eden prvih pogojev, da predsednik zamenja ministra, sicer je nevarnost, da se vse izjalovi.
Ena velikih skrbi sindikalistov in vlade je seveda velik problem brezposelnosti. Zadnje čase se je precej govorilo, da nove velike produktivne investicije, ki jih je opaziti na raznih področjih, dejansko nimajo, vpliva na večjo zaposlenost. Vse kar je novo, je tako izredno tehnificirano in robotizirano, da o kaki večji zaposlitvi sploh ni govora. Povečanje zaposlitve je dandanes lahko doseči le po poti razmaha malih in srednjih podjetij, ta pa so najbolj Zapostavljena v sedanjem gospodarskem programu, zlasti ker so zelo potrebna investicijskih kreditov, ti pa so odmišljeni zaradi izredno visokih obresti tukajšnjega finančnega sistema. In tako se znova vrnemo k polemiki, ki teče že dolgo časa: če so vse cene "mednarodne", in je vse drugo "mednarodno", zakaj so obresti tukajšnjega finančnega sistema tako drage, tako "narodne"? Za to vprašanje doslej ni pametnega odgovora, niti spričo kupa deviz v Centralni banki, in se ni bati kakega novega "efekta".
In za konec še omemba dveh mednarodnih zadev: Razmejitveni problem s Čilom glede kontinentalnega ledu se bo precej zavlekel. Ni izgleda, da bi ga v parlamentu hitro potrdili. Treba bo podvzeti drugo pot, ki bo vodila do kakega posredovanja Vatikana, in če se še to izjalovi, do' kakega mednarodnega razsodišča. In druga: kar se Malvinskega otočja tiče, vlada sedaj trdi, da je v pogajanjih z Anglijo prišlo do napredkov glede zadeve suverenosti. To pa je kaj malo verjetno. Vse diši preveč po izjavah "za notranjo uporabo" zlasti v tem letu, ki je volilno. Treba je pač dajati videz, da se vsaj katera izmed izrečenih obljub nahaja na poti izpolnitve. Kje se pa resnično nahaja, to je pa druga zadeva. No, kmalu se bo videlo.
Pevci iz Mendoze
Z nedavnim obiskom slovenskega predsednika Milana Kučana v Rimu se je konča-
lo	leto intenzivnih odnosov med Slovenijo in Italijo. V zadnjih šestih mesecih so bili podpisani štirje meddržavni sporazumi ter skupna izjava o tristranskem sodelovanju med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, svoje delo pa je nadaljevalo tudi več mešanih komisij. Do tega občutnega preobrata je prišlo po nekaj letih „ohlajenih" odnosov, ko je Italija ovirala pridružitev Slovenije k Evropski zvezi in ga pogojevala z rešitvijo dvostranskih vprašanj. O pozitivni spremembi priča tudi podatek, da po letu 1993 državi nista podpisali niti enega sporazuma, letos pa kar štiri.
Svež veter na relaciji Ljubljana — Rim je zavel kmalu po aprilski izvolitvi novega italijanskega parlamenta in senata, kjer je večino dobila levosredinska koalicija Oljka, ter po oblikovanju nove vlade na čelu z nekdanjim demokristjanom Romanom Prodijem. Italijanska stran je sama priznala, da so zastoj v odnosih med državama povzročile „napake v pogledih na evropsko prihodnost".
Nova italijanska vlada je na uradni ravni „zapečatila" še eno občutljivo zadevo, ki je kalila dvostranske odnose: vprašanje fojb, ki so ga nekateri italijanski mediji precej napihnili. Dini je na vprašanje, kakšno je stališče slovenske vlade do vprašanja fojb, ki je bilo sicer namenjeno slovenskemu zunanjemu ministru, odločno dejal, da bo na to vprašanje odgovoril sam.
„Vprašanje fojb nima niti riajmajše zveze z odnosi med Slovenijo in Italijo. Gre za novo pisanje zgodovine, ki ga znotraj naše države vodijo nekatere politične sile," je zatrdil Dini.
Novi premier Prodi pa je kmalu po izvolitvi dejal, da je potrebno probleme s Slovenijo hitro rešiti, saj so to,„majhni problemi, če jih primerjamo s sicer dobrimi odnosi med državama". Na vprašanje o
položaju in pravicah slovenske manjšine v Italiji pa je italijanski premier zagotovil, da bo „glede tega storil vse, kar je mogoče, seveda ob spoštovanju pravic vseh, tako Slovencev kot Italijanov", pri čemer bo „predvsem gledal v prihodnost, ne v preteklost".
Italija je res kmalu umaknila veto in 10. junija je premier Drnovšek v Luxembour-gu podpisal pridružitveni sporazum z EZ. Seveda se je Slovenija morala obvezati, da bo spoštovala določila španskega kompromisnega predloga v zvezi z možnostjo nakupa nepremičnim za tujce. To obvezo je ponovil tudi predsednik Kučan ob zadnjem obisku v Rimu.
Deblokada pridružitvenega sporazuma, ki je prav gotovo povezana s prihodom nove italijanske vlade ekipe, je odprla vrata drugačnim odnosom med državama. Poleg tega je Slovenija z Italijo in Madžarsko zasnovala okrepljeno tristransko sodelovanje.
Italijanska stran je večkrat odločno podprla čimprejšnjo vključitev Slovenije v obe integraciji. Vključitev Slovenije je tudi v italijanskem interesu, saj bo „prinesla stabilnost v regijo, varno mejo Italiji in veliko več možnosti za gospodarsko sodelovanje kot doslej". Predsednik Kučan pa je ob obisku v Rimu, kjer se je srečal tudi s predstavniki obeh domov parlamenta, dobil zagotovila, da bo italijanski parlament ratificiral pridružitveni sporazum med Slovenijo in EZ.
Pb dolgi „suši" sta Slovenija in Italija letos podpisali tudi štiri meddržavne sporazume. Zunanji minister Kračun je s kolegom Dinijem 3. septembra podpisal sporazuma o prevzemu oseb na državni meji ter o ukinitvi vizumov. Slednji bo tudi Slovencem omogočal prehod državne meje le z osebno izkaznico. Podpisan je bil tudi sporazum o urejanju vojaških grobišč, obrambna ministra pa sta podpisala sporazum o
V nedeljo, 5. januarja, je Slovenski pevski zbor iz Mendoze končal šestnajstdnevno turnejo po Sloveniji, Koroški in Dunaju. Celotno turnejo je organiziralo Izseljensko društvo Slovenija v svetu.
V Soboto, 21. decembra, je Slovenski pevski zbor iz Mendoze pričel turneje v Metronomu v Pivki, kjer jih je sprejel in pogostil kvintet Sonček v navzočnosti tamkajšnjega župana in predsednika Zveze primorskih zborov. V nedeljo, 22. decembra, je zbor pel v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani, kar je neposredno prenašal Radio Slovenija. V ponedeljek, 23. decembra, so jih sprejeli Domžalčani, jim razkazali značilnosti domžalske okolice in jih pogostili z domačo hrano na domači kmetiji. Zvečer jih je prevzel dobljanski župnik. Zbor je pel pri maši in nato imel samostojen koncert v župnijski dvorani v Dobu pri Domžalah.
Na Štefanovo so se odpravili na Koroško. V Selah pri Borovljah so zjutraj peli pri sveti maši, po kosilu pa imeli koncert. V dvodnevnem obisku so si ogledali znamenitosti avstrijske Koroške. V soboto, 28. decembra, so imeli koncert v kulturnem
sodelovanju na obrambnem področju. Sporazum predvideva široke oblike sodelovanja med oboroženimi silami obeh držav, predvsem v skladu s potrebami Organiza* cije za varnost in sodelovanje v Evropi in Združenih narodov. Slovenija in Italija sta izmenjali tudi vojaška atašeja, v prihodnje pa naj bi organizirali tudi skupne vojaške vaje.
Pred tem sta Slovenija in Italija podpisali le tri meddržavne sporazume, vse v letu 1993. To so sporazum o cestnem, potniškem in tovornem prometu, sporazum o zračnem prometu ter sporazum s
Nad. na 6. str.
domu v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Gostitelj je bil tokrat tamkajšnji župnik s svojimi župljani, ki so lepo poskrbeli, da so se pevci prijetno počutili. V nedeljo, 29. decembra, so peli pri maši v mariborski stolnici. Sprejel jih je mariborski škof Franc Kramberger in stolni župnik Stanko Lipovšek.
Popoldne pa so že peli pri maši v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Po maši je Izseljensko društvo Slovenija v svetu predvidelo Večerjo s predsedniki pomladnih strank in z ministrom za kulturo Janezom Dularjem. Lojze Peterle je pozdravil pevce v irrienu „pomladnega trojčka" in med drugim omenil, da se pomladna koalicija dobro drži.
V ponedeljek, 30. decembra, zjutraj so se ’ napotili na Brezje, si- ogledali blejsko jezero in blejski grad. Popoldne so v nabito polni dvorani Zavoda sv. Staftislava imeli osrednji ljubljanski koncert.
V torek, 31. decembra, jim je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo silvestrovanje, kjer so se srečali s sorodniki in prijatelji, ki so že težko čakali, da bi se končno srečali z njimi-
V četrtek, 2. januarja, so si pevci ogledali Postojnsko jamo (povabila jih je občina Pivka in podjetje Postojnska jama). Zvečer jim je MPZ Adoremus iz Logatca v _ Narodnem domu pripravil prisrčen sprejem in družabno srečanje, nato pa še samostojen koncert.
V petek, 3. januarja, jih je v Kranju sprejel MPZ Musiča viva, ogledali so si Kranj in na Primskovem imeli koncert v navzočnosti kranjskega župana Vitomirja Grosa in državnega sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Vencelja.
V soboto, 4; januarja, je zbor odšel na Dunaj, kjer je naslednji dan zjutraj pel pri maši in popoldne v domu Korotan imel samostojen koncert.
Demokracija, 8. januarja 1997
mljenju slovenskega naroda. Ves ta teater je bil lažniv in nevreden človeka, ki ima vsaj nekaj dostojanstva v sebi
Slovenci in Kocbek
Predavanje dr. Petra Klopčiča 8.12.1996 v Torontu Organizator seminarja Slovensko-Kanadski Svet
Pred 2. svetovno vojno sem obiskoval v Ljubljani III. državno gimnazijo za Bežigradom. Na tej gimnaziji je poučeval tudi Kocbek.
Osebno sem ga srečal v gimnaziji in še pri Marijini kongregaciji na naši srednji šoli. Kongregacijo sta vodila profesorja-katehe-ta Vilko Fajdiga in Jože Košir. Oba sta pripadala takozvani krščanski tretji skupini in imela skoraj prijateljske odnošaje z njim. Kocbek nam je celo predaval pri Marijini kongregaciji.
Kot verjetno vsi prisotni že vedo, sem bil jaz v tistem nesrečnem vlaku bežigrajskih študentov, ko so nas hoteli Italjani odpeljati v taborišče Gonars. Pri Verdu je ponoči 30 partizanov napadlo vlak, nas osvobodilo in mobiliziralo v partizane.
Tako sem se znašel julija 1942 v Kočevskem Rogu, star 17 let. Okoli Starega Loga in Hinj je bilo nekako osvobojeno partizansko ozemlje.
V	Kočevskem Rogu, ki se začne ravno pri Starem Loku, so imeli partizani glavno poveljstvo. Tam so bili skoro vsi glavni komunisti in tudi krščanski socialisti, vklju-čivši Edvard Kocbek. Tiste prisilne mobilizirance, katere nas je Kocbek pozanal od Marijine Kongregacije, je sklical na sestanek.
Na tem sestanku nas je navduševal, naj gremo v borbene edinice in naj skušamo prevzeti vodstvo od komunistov. Že na
sestanku smo izrazili bojazen, da s komiy nistično brutalnostjo, brezobzirnostjo in organiziranostjo mi katoličani ne moremo konkurirati. Ko je Kocbek odšel, smo si bili vsi študentje edini, da je Kocbek naiven.
DRUGI DOGODEK
Maja 1945 sem bil z drugimi domobranci vrnjen iz Vetrinja partizanom. Z božjo pomočjo mi je Uspelo uiti. Že pred pobegom sem načrtoval, da bom ko pridem na svobodo, obiskal Jožeta Koširja, predstojnika naše kongregacije.
On je bil dober poznavalec naših hribov in mi bo lahko nasvetoval, kako in kje bi najlažje prekoračil mejo.
Kako se je začudil ta duhovnik, ko me je zagledal. Spraševal me je za razne kon-greganiste/ki so bili domobranci. Obžalovala sva Branka in Toneta in Jožeta itd, vsi so tragično končali v Kočevskem Rogu.
Govorila sva tudi o Kocbeku.
Konec julija 1945 je že vsa Ljubljana, Dolenjska in tudi Gorenjska vedela za pokole domobrancev. Edini, ki ni vedel ali bolje, ki se je delal, da ni vedel, je bil Kocbek. Medtem ko so vsi vedeli, se je on delal nevedneža. Ko pa naj bi izvedel, je iz tega hotel narediti veliko in tragično doživetje, ki naj bi ga globoko prizadelo in ki naj bi bil nekak mejnik, ne samo v njegovem osebnem življenju, ampak celo v živ-
Kako različno so reagirali na domobransko tragedijo drugi pošteni ljudje, ki so bili partizansko usmerjeni:
Pesnik Oton Župančič je že leta 1945 zapisal: „Zlato jabolko svobodi se je skota-
lilo	v blato".
Pisatelj Finžgar je protestiral, češ da kmečki fantje niso zeljnate glave, da se jih lahko brezobzirno seka.
Profesor Jakob Šolar ni hotel iti na komunistične volitve in je baje izjavil: „Za te barabe ne bom glasoval".
Kako klavrno izgleda Kocbek in njegova drža v primeri s temi osebami, ki so ohranili človeško dostojanstvo.
V	Sloveniji je bilo in bo še precej debat o tem, ali je Kocbek vedel že leta 1945 za usodo domobrancev. Spomenka Hribar je prepričana, da je vedel, in isto misli veliko drugih.
Mohorjeva družba je izdala v Sloveniji „Na pragu tretjega tisočletja". V tej publikaciji je Tine Hribar napisal razpravo „Duho-vna prostost Slovencev". V njej analizira tudi Kocbekovo delovanje. Lojze Skok v reviji Naši razgledi 8. julija 1988 poroča o Hribarjevi analizi takole:
„Hribar analizira Kocbekov položaj in ravnanje, ko je kol krščanski socialist skušal zgraditi most med katolicizmom in komunizmom, ter se kot personalist upiral tako cerkvenem kle; rikalizmu kot partijskemu sektaštvu. Seve Kocbek je nehote s svojo totalno in integralno idejo o revoluciji prispeval k strahoviti radikalnosti revolucije na Slovenskem, s tem pa tudi k srditi nepopustljivosti državljanske vojne znotraj slovenskega naroda".
Te Hribarjeve ocene so vredne temeljitega razmisleka, saj so kot obtožbe hujše od tistih, ki jih je Kocbek izrekel partiji in cerkvi. Premislimo torej malo o ozadju za Kocbekovo delovanje in mišljenje.
Imamo dva modela revolucije. Leninov, ki je hotel zamenjati le vladni razred, računajoč, da bo ta kasneje z vzgojo in prisilo spremenil družbo, in francoski model, ki je hotel fizično odstraniti vse parazite. Francoski model je neprimerno bolj barbarski, To so dokazali že v francoski revoluciji ob koncu 18. stoletja.
Če primerjamo Hribarjevo analizo Kocbeka in njegovo totalno in integralno idejo o revoluciji z razlago o francoski ideji a revoluciji, iz:gleda, da je bil Kocbek pod vplivom iste revolucionarne šole kot so bi-
li	voditelji Khmer Rouga.
Ekstremni levičarski francoski filozofi so vedno zagovarjali, da je treba družbene parazite radikalno odstraniti, ker le tako je možno zgraditi novo in boljšo družbo. Do gotove mere moramo te francoske reakcije razumeti, ker so bili Francozi dolga stoletja vladani po neogovorni aristokraciji.
Neumno, neodgovorno in nepošteno je bilo od Kocbeka, da je francoske revolucionarne ideje prenesel v Slovenijo, kjer nismo imeli ne v srednjem veku ne v modernih časih nobene slovenske aristokracije. Celo srednji sloj je bil tako maloštevilen, da ekstremistični francoski model nikakor ni bil primeren za Slovenijo.
Kocbek je bil izredno ambiciozen in je bil v tej svoji ambiciji slep za realnost, poštenost in resnicoljubnost, kar je posebno dokazal s farso njegovega odkritja umora domobrancev po skoro 20. letih.
Nadaljevanje prihodnjič
Božični koncert
Mladinskega pevskega zbora San Justo v cerkvi Santisimo Redentor
*
GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske latinskoameriške Trgovske Zbornice
V	nedeljo, 15. decembra, ob 19. uri je Mladinski pevski zbor San Justo pod vodstvom dirigentke prof. Andrejke Selan Vombergarjeve pridružil vrsti nastopov, s katerimi je proslavil svojo 25-letnico obstoja, še koncert božičnih pesmi v eni od cerkva mesta Ramos Mejije. Zbor je spremljal na orglah prof. Ivan Vombergar, kot. solisti so pa nastopali: Marcel Brula, Aleksandra Grilj, Franci Grilj, Erika Indihar, Marjan In-dihar in Veronika Malovrh. Pesmi je napovedovala ter s spremnimi besedami uvajala Nevenka Godec.
Prvi del koncerta se je začel s pesmijo Ave Jesu parvule (Walkayaki). Tej sta sledili dve slovenski: Že počiva vsa narava (Leopold Balar) in Slava na višavi (Leopold Cvek). Naslednja pesem je bila v španščini Vamos pastorcitos (V.C.J.E. Martini), nato spet slovenska Počivaj milo Dete (France Ačko). Sledili sta dve pesmi v španščini, francoska Cancion alegre de Noel (Arm. Gevaert), ter špan§ka božična Campana sobre campana. Nato je zbor zapel še Ra-dujte vsi krogi se zemlje (Matija Tomc), Ya llego la Nochebuena (O. Catena) ter za konec prvega dela še Raduj človek moj (Leopold Cvek).
Za začetek drugega dela sta bila dva Gallusova božična moteta: Resonet in lau-dibus in Natus est nobis. Tema so sledile Panis angelicus (Časar Franck), Transea-mus usqua Betlehem (Joseph Schnabel) ter
Gloria (Antonio Vivaldi). Spored sta za-’-* ključili dve pesmi iz Mesiasa: And the Glory of the Lord In Lord in For unto us a child is born (G. F. Haendel). Izven programa še občuteno, z vso pieteto zapeta No-che de paz, katero je pevovodkinja dirigirala obrnjena proti občinstvu, da je lahko dalo duška svojemu razpoloženju in pelo skupaj s pevci.
Kljub eno uro in pol trajajočemu programu je publika, večinoma argentinski farani, v zbranosti in polni tišini sledila vsaki pesmi. Že sam izbor pesmi, zlasti pa še doživeto izvajanje zbora je ustvarilo med poslušalci čudovito božično razpoložnje in jih duhovno pripravilo na bližajoči se veliki krščanski praznik. Zato je publika mlade pevce, soliste, dirigentko prof. Andrejko Selan Vombergarjevo in organista prof. Ivana Vombergarja nagradila z navdušenim, dolgotrajnim ploskanjem. Iskreno priznanje in zahvalo je ob koncu izrazil tudi župnik Carlos Emilio Ruffolo, ki je po pravici postavil naše pevce za zgled vsej katoliški mladini in jih prosil, da bi za konec zapeli še kakšno pesem. Tako smo iz mladih grl slišali še mogočno Haendlovo Alelujo v slovenščini, s katero je sanjuški mladinski pevski zbor zaključil svoj izredno uspeli božični koncert, namenjen argentinskemu občinstvu.
S.S.
Prvo srečanje starih slovenskih izseljencev v Argentini v Triglavu
23. novembra lani je organiziral slovenski dom predvojnih naseljencev Triglav v Buenos Airesu Prvo srečanje starih slovenskih izseljencev v Argentini.
Poleg gostiteljev so se zbrali prvič skupaj predstavniki skoraj vseh predvojnih naseljencev: iz prekmurskega društva v Bernalu, predstavniki Slovencev iz Rosaria, beneških Slovencev iz Villa Ballester ter Slovenskega prekmurskega društva iz Urugvaja; manjkali so samo predstavniki nekaterih manjših, skoraj ne več aktivnih skupnosti iz Cordobe in podobno.
Vodil je to okroglo mizo kulturni referent Triglava Oskar Molek, med poslušalci pa je bilo tudi nekaj predstavnikov povojnih naseljencev.
V glavnem je bilo to srečanje posvečeno dvema problemoma: pregled zgodovine in preteklega delovanja društev ter pogled v prihodnost.
V prvem delu so govorili: Mery Tomc iz Urugvaja, ki je omenila, da se je njih društvo, ki druži predvsem Prekmurce, pričelo leta 1935; ima lep Dom, 130 članov ter bogato družbeno delo.
Ester Smol iz Bernala je poročala o že predvojni ustanovitvi društva Slovenska Krajina, o trudu za skupno delovanje prekmurskih naseljencev, graditvi društvenega doma in notranjemu delovanju.
Ricardo Petrigh iz Ville Ballester je govoril o Združenju izseljencev iz Julijske Benečije, ki je nastalo tam leta 1975, leta 1985 so zgradili dom ter imajo v njem kulturno, športno in družbeno delovanje. Občasno izdajajo Naš glas, imajo tudi slovensko šolo
(ki jo vodi povojni izseljenec).
Miguel Moškat iz Slovenskega društva Triglav v Rosariu je orisal ustanovitev društva v letiji 1930, njegovo bogato delovanje med številnimi tamkajšnjimi izseljenci, zbore, teater itd, do povojnega razkola in sedanjega ponovnega zbližanja med njimi.
Predstavnik društva Triglav Boris Košuta je podal natančnen razvoj raznih slovenskih društev v Buenos Airesu od leta 1925, bogato časopisno delovanje in revije, veliko gledališko vnemo, pevske nastope, ter šole; kakor tudi politične probleme, dolgoletno prekinitev dela in sedanjo združitev in široko delovanje, kakor tudi nove stike s povojnimi emigranti.
Dora Brezavšček je še dopolnila to predavanje z omembo verskega delovanja v cerkvi svetega Rafaela.
V	drugem, krajšem delu pogovora so načrtovali pespektive za naprej. Vsi govorniki so omenjali težave pri delovanju in so se strinjali, da je najvažnejše pri delu znanje slovenskega jezika, brez katerega ni možno delovati niti rasti. Od domovine bi si želeli predvsem, da poslcrbi za to bistveno in življenjsko važno stran v delovanju vseh njihovih društev. Tudi so omenjali možnost plodnega sodelovanja s povojnimi emigranti.
Gotovo je bilo to srečanje, prvo skupno, zanimivo in važno, saj je le tesno sodelovanje med njimi zelo koristno, pa tudi da mlajši člani njhovih skupnosti spoznajo delo starejših ter se spripravljajo za prihodnost na podlagi preteklih izkušenj.
KRITIČNE RAZMERE V ŽIVINOREJI so predvsem zaradi ne odkupljenih dopita-nih živali in izredno nizke cene na trgu. Odbor Državnega zbora za kmetijstvo je sprejel več sklepov v zvezi s temi in podobnimi problemi.
5000 DELOVNIH MEST PROPADLO.
V Kovinski industrij na Celjskem zaradi divjega lastninjanja vlada velika kriza. Razmere pa se slabšajo. Najvišja stopnja brezposelnosti je v Mariboru (najvišja v Sloveniji). Po statistiki je vsak peti prebivalec socialno oskrbovan oz. je prisiljen hoditi v brezplačno kuhinjo.
ŠIRITEV SKOZI SVEŽE NALOŽBE. Bovška hotela Alp in Kanin sta dobila nove lastnike, ki v skrbi za kakovost in napredek ne odjenjajo. Obiskovalci Soške doline se tu dobro počutijo, hoteli pa napredujejo z raznimi deli, kot zimsko ogrevanje vode v kopalnem bazenu, vrtinah za pridobivanje termalne vode, itd.
USPELA VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA na Koroškem je zaključila svoje leto. Na Ravnah (Koroška Slovenija) se je 20 podjetnikov pridno udeleževalo večerne šole, kjer so predavali priznani strokovnjaki raznih strok.
452 TON GROZDJA so prodali zasebniki na območju Radgonsko-Kapelskih goric. Letošnji pridelek je bil zadovoljiv. Čeprav vreme vinogradnikom ni bilo naklonjeno, je bil pridelek po količini in kakovosti dober.
119.000 BREZPOSELNIH V AVGUSTU je bilo po podatkih osrednjega statističnega zavoda. V avgustu je bilo v gospodarstvu zaposlenih 435.315 oseb, v negospodarstvu pa 148.273.
OBILEN IN KAKOVOSTEN PRIDELEK so imeli v Lenartu. Na enem sektorju so nabrali 4.700 ton jabolj različnih sort. Breskev so na petih hektarjih natrgali 70 ton, grozdja pa okoli 400 ton. Večina pridelka je kakovostna kljub deževnemu vremenu. Lenart leži v Slovenskih goricah, ter je slovel po sedmih živinskih sejmih letno.
SLOVENSKE KLAVNICE so imele julija letos veliko dela. Zakladi so 12.725 glav govedi, 45.438 prašičev, 183 ovc, 12 koz, 87 kuncev in 2287 trilijona perutnine. Z izjemo 20 glav govedi in 1390 prašičev je bila jaklana živina zrejena v Sloveniji.
SLOVENSKI PROIZVOD — SLOVENSKA KAKOVOST. V Kranju so imeli razstavo in prikaz kakovosti slovenskih izdelkov. Na prireditvi so mnogim lastnikom odličji SQ, podaljšali veljavo. Pode-
lili	So tudi 45 modrih znakov, 6 zlatih in en zelen znak SQ — Slovenske kakovosti.
IŠČEMO PODJETNIKE je naslov zanimive knjige znanega dr. Ljuba Sirca. Podnaslov pa je: Zgodba o premajhnem uspehu v Sloveniji. Avtor, preje obsojenec in politični emigrant, sedaj pa mednarodno priznan ekonomist, razlaga v jasnem, kle-snem jeziku, kaj bi slovensko državo gospodarsko dvignilo.
PRODAJA AVTOMOBILOV UPADA.
V Sloveniji, kjer en osebni avtomobil pripada že skoraj na vsake tri prebivalce, je na vidiku zmanjšana prodaja. Letos se je v prvih devetih mesecih prodalo 49.413 osebnih avtomobilov. Od marca dalje pa krivulja prodaje stalno pada.
NOV HOTEL V KAMNIKU. Odkar so zaprli Malograjski dvor, je Kamnik brez večjega turističnega hotela. Zato bo občina Kamnik na Šutni zgrabila nov hotel z restavracijo, lokali in parkirišči. Zajemal bo 850 kvadratnih metrov.
GOBARSKO RAZSTAVO, eno največjih v Evropi, so imeli v Kranju. Razstavljenih je bilo kar 276 različnih vrst gob. Pripravili so tudi informacije o varovanju, ohranjanju in nabiranju gob. To zanimivo razstavo
si je ogledalo nad dva tisoč obiskovalcev.
„ROBA VSAKE VRSTE" je bila na prodaj na ribniškem sejmu suhe robe in lončarstva. Še danes se s suho robo ukvarja 1000 ljudi. Obrt ni preveč dobičkonosna. Letošnji sejem so spremljale številne kulturne prireditve. Celo predsednika države Milan Kučan ni manjkalo.
POGOJ ZA USPEŠEN IZVOZ: ISO 9000. V Sloveniji že od leta 1992 deluje Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ). Zavod je član mednarodne-svetovne-certifikacijske mreže. Svojo kakovost je potrdil, saj pripada 19 najboljšim tovrstnim zavodom na svetu. V Sloveniji zanimanje za certifikate ISO 9000 zelo narašča. Slovenski inštitut je že lani izdal 14 certifikatov, letos pa že nad 30.
BIOLOŠKA ČISTILNA NAPRAVA V VIPAVI je velik uspeh tamošnjih ustanov. Postopno bo očiščevala odplake v občini in okolici. Z naložbo 142 milijonov tolarjev in reda je uresničen prvi del programa za čisto reko Vipavo in okolja.
128 VRST MEDU so predstavili čebelarji na veliki razstavi v Beneški pokrajini. Sodelovali so čebelarji iz Italije, Koroške in Slovenije — območje Alpe-Jadran. Glavno nagrado je prejel Slovenec Marjan Jug za svoj travniški oz. cvetlični med „ki ga sestavljajo številne dišeče, medsebojno raznolike, vendar skladne prvine".
PRIROČNIK ZA ŽIVLJENJE, ki bo služil zlasti neizkušenim podjetnikom in obrtnikom, so izdali' pri Mladinski knjigi. Dr. H. Jackon Brawn daje 511 nasvetov v prvem in 597 v drugem letu.
NOVO VINO V MEDANI. Že petič so predstavili novo, mlado vino iz Brd. Gre za podjetno skupino trinajstih zasebnih pridelovalcev, ki so za svoj pridelek na domačih in mednarodnih sejmih prejeli veliko odličij in priznanj. 10. novembra so vino slovesno predstavili in blagoslovili nato pa pripelja-
li	na tržišče v Ljubljani in po vsej Sloveniji.
495 RAZSTAVLJALCEV so imeli na sejmu medicinske in laboratorijske opreme, farmacevtike in storitev Medilab 96. Poleg tujih razstavljalcev — kar 28 držav je sodelovalo — je bila v hali B razstavljena oprema slovenskih izdelkov.
50 LET USPEŠNEGA DELOVANJA LEKA so slovesno proslavili v Ljubljani. Lekov razvoj je bil izredno dinamičen saj se je uveljavil na domačem trgu in več kot na 80 tujih. Danes zaposluje 2700 delavcev, več kot 300 v tujini. Ima 23 obratov v Sloveniji, tovarno in 14 predstavništev v tujini. V razvoj in raziskave vlaga 12 odstotka, še več v posodobitve in nove obrate. Letno prodajo na tuje za več kot 350 milijonov švičars-kih frankov v več kot 80 držav. Lek je navzoč na vseh celinah in njegove delnice imajo visoko veljavo.
KOT GOBE PO DEŽJU, rastejo nove telefonske kabine na kartice s čipom. Telekom Slovenija uvaja veliko novosti. Tako bo mogoče odslej še hitreje in enostavneje do informacij. V promet so uključili že tisočo javno govorilnico na kartico, do konca leta pa se bo to število zelo povečalo. Nekatere številke bodo dajale informacije kulturne vsebine, druge podatke o borzi, televizijskem sporedu in cenah izdelkov v ljubljanskih veleblagovnicah...
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
l.	januar 1997
1 dolar	141>48 SIT tolarjev
1 marka	91,00 SIT tolarjev
100 lir	9,26 SIT tolarjev
SVOBODNA SLOVENIJA *
NOVICE IZ SLOVENIJE
KOPER - Ladja Her An je kot prva na redni pomorski progi med Koprom in pristanišči Srednjega in Daljnjega Vzhoda pripeljala v Koper dva tisoč ton lesa, odpeljala pa ravno toliko cevi. Zaenkrat bodo na tej progi peljale štiri čezoceanke s 15 do 17 tisoč tonami nosilnosti. Proga je namenjena generalnemu tovoru (v razsutem ali tekočem stanju) in naj bi pripomogla k povezavi Srednje Evrope z daljnimi azijskimi deželami.
KRVAVEC - Za letošnjo smučarsko sezono naj bi na krvavških smučiščih ne manjkalo snega, ker so v preteklem poletju zgradili naprave za umetno zasneževanje in tudi rezervoar za vodo, iz katere bodo delali sneg. Po pobočju so napeljali 'kar 5.000 metrov cevi za vodo in zrak ter postavili priključke za 45 hidrantov, od koder bodo s snežnimi topovi pokrivali čez 20 hektarov smučišč. Akumulacijsko jezero pa so namestili v naravni kotanji na vrhu Zvoha in jo obložili s folijo. V njem bodo lahko imeli do 20 tisoč kubičnih metrov vode, ki jo bodo dobili iz že obstoječega zajetja pitne vode pod zgornjo postajo kabinske žičnice. Kasneje bodo vodo za sneg dobivali iz reke Kokre. Nekateri pa so proti takemu poseganju v naravo, ker pravijo, da ima umetni sneg negativni učinek na naravo: je težji od naravnega in manj zračen, zato dalj časa obleži in povzroči pogin živali (žuželk, deževnikov). Tudi rastlinstvo se spreminja zaradi kemičnih dodatkov v umetnem snegu, ki delujejo kot gnojilo in spreminjajo rast vegetacije.
MARIBOR - Center Drava je naslov projekta, ki bo v prihodnjih dvajsetih letih zrasel na desnem obrežju Drave. V njem bo novi mariborski sejem, trgovsko središče in Več stanovanjskih objektov. Na natečaj za Projekt je prispelo 7 načrtov, ki jih obravnava posebna komisija.
PORTOROŽ - Na južnem predelu Slovenskega Primorja je kakih 56.000 telefonskih naročnikov. Od zadnjega imenika pa je bilo ogromno sprememb: osem tisoč. Pet tisoč je bilo zamenjanih številk, tri tisoč pa zamenjanih imen. Večino zamenjav predstavljajo številke, ki začnejo na 70, 71 in 72, ki so dobile na začetek še eno sedmico.
ŽELEZNIKI - Kar deset odstotkov sesalnikov, narejenih v Evropi, imajo ekomotor iz železniške tovarne Domel. Njihova posebnost je možnost recikliranje motorja, kar ima veliko prodajno vrednost. Med sestavnimi deli motorja nosijo važno vlogo korektorji iz idrijskega Kolektorja in deli iz jeseniške Acroni.
AJDOVŠČINA - Moški pevski zbor Srečko Kosovel je gostoval na Nizozemskem. Prepeval je ob 70-letnici Slovenskega društva Sv. Barbara v Heerlenu, nastopil pa je tudi na mednarodnem tekmovalnem pevskem festivalu v Heythuysenu.
LJUBLJANA - Po analizi rezultatov na izbranem naključnem vzorcu Ljubljančanov, starih od 25 do 64 let, so ugotovili pri dveh tretjinah slučajev povišan holesterol v krvi, pri ostali tretjini pa druge simptome, ki kažejo na možnost obolenja. Študijo je Pripravila skupina okoli programa za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni (srca, ožilja, nekatere vrsta raka, sladkorna in kronične obstruktivne bolezni).
LJUBLJANA - Elektfo-Slovenija je dokončala prvi del optične magistrale z napeljavo 353 kilometrov, daljnovodnih in zemeljskih optičnih kablov ter povezavo med razdelilnimi postajami Podlog, Beričevo in Divača. Ko bo projekt dokončan, bo optična magistrala šla od Kopra do Maribora, z njo pa bo podjetje moglo nadzirati elektroenergetski sistem in obvladovati tehnološki proces daljinskega vodenja.
LJUBLJANA - Po oktobrskem statističnem pregledu ima na avtomobilskem trgu
Renault prvo mesto s 26,5 odstotokov, drugo pa je v rokah VolksWagena (11,5%). Sledijo jim Hyundai, Opel, Fiat, Ford, Škoda, Seat, Lada in Daewoo. Do konca oktobra so povečali prodajo pri Hyundai (51%), Ford (21%), Renault (8%) in Volkswagen (7%), padla pa je pri Fiatu (za 67%), Seatu (33%), Ladi (19%) in Daewooju (9%). Najbolje so šli v prodajo Renault Megane in Clio, Hyundai Accent, VW Polo in Golf ter Škoda Felicia.
SENOŽEČE - Ob priliki volitev v državni zbor so v krajevni skupnosti Senožeče izvedli tudi posvetovalni referendum o ’ postavitvi meteorološkega radarja na Slatni pri Vremščici. Od 85 odstokov udeležencev jih je 82% glasovalo proti radarju, ker smatrajo, da je radar okolju škodljiv.
ŠKOFJA LOKA - Ob šestdesetletnici delovanja centra za slepe in slabovidne so razkrili svoje načrte za v prihodnje. Praznovanje pa so izkoristili tudi za širjenje razumevanja slepote med zdravimi ljudmi. V domu oskrbovancev, ki ima značaj splošnega socialnega zavoda za varstvo starejših, je 80 postelj namenjenih prizadetim na vidu.
LJUBLJANA - Skupina za preventivno delo z mladimi Skala se ukvarja z mladimi „z obrobja", pri čemer uspešno razvija projekt uličnega dela na ljubljanskem območju v Novih Fužinah in Novih Jaršah. Vodja projekta Skala je Martin Lisec, tudi delegat za salezijansko mladinsko pastoralo. Njihovo delo pa temelji na načelih evangeljskega služenja.
ŠMARJE PRI JELŠAH - Prvotno naselje naj bi nastalo na jelševih stebrih, zabitih v dno plitvega jezera in to pred 760 leti. Ta pomemben jubilej bodo Šmarčani proslavili z raznimi prireditvami.
LJUBLJANA - Založba Rokus je izdala knjigo s fotografskimi pogledi Branka Cvetkoviča na Plečnikovo klasicistično arhitekturo. Knjiga je zasnovana trojezično (angleško, slovensko, nemško).
LJUBLJANA - Pri Pomurski založbi je izšla knjiga dr. Ivana Zelka o Prekmurju, ki jo je uredil dr. Vilko Novak.
LJUBLJANA - Vsa v tujini pridobljena spričevala je potrebno nostrificirati. Slovenija je z osamosvojitvijo od nekdanje Jugoslavije prevzela vse dvostranske pa tudi multilateralne sporazume o vzajemnem priznavanju izobraževanja, in sicer z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Češko, Slovaško, Poljsko, Romunijo, Bolgarijo, Indijo, Libijo, Irakom, Alžirijo in Hrvaško. '
BRNIK - Generalpodpolkovnik Iztok Podbregar, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske, je dejal, da bi Slovenija potrebovala za manevrsko strukturo zračne obrambe 10 do 15 bojnih letal.
LJUBLJANA - Za gradnjo nove pediatrične klinike so uvedli akcijo zbiranja starih medvedkov. Najdragocenejši bodo prodani.
LJUBLJANA - Slovenski izdelki z oznako Iskra so si pridobili renome na svetovnem trgu, s tem pa tudi sprožili krajo blagovne znamke. Kljub temu, da je znamka Iskra od leta 1964 zaščitena pri mednarodni organizaciji za industrijsko lastnino, je morala Iskra vložiti tožbe na sodiščih v Liechtensteinu, na Tajvanu in na Poljskem, ker so se tam pojavili proizvodi z Iskrino znamko ali logotipom, izdelovalci pa so začeli registrirati znamko kot svojo lastnino po raznih državah. Pravde trajajo zelo dolgo in je - kljub mednarodnim pravilom - tatovom težko stopiti na prste.
KIDRIČEVO - Iz tovarne aluminija Talum so uradno sporočili, da bodo porušili 150 metrov visok dimnik, že dve leti ga ne uporabljajo več in je začel propadati, zato pa tudi postaja vsebolj nevaren. Zgrajen je bil leta 1943.
SLOVENCI V ARGENTINI
da se je pridružila angelom oz. svetnikom v nebesih 10. januarja.
Naše sožalje!
10. januarja je bil rojen Ivan Gabrijel Kostelec, sin inž. Antona in cont. Marije Repovž.
13. januarja se je rodil v družini Marka Selana in Angelike roj. Smole sin Tomaž. Čestitamo!
Osebne novice
Rojstva: 8. januarja se je rodila Marija Viktorija Petkovšek, hči Gabrijela Aleksandra ter Monike Silvije roj. Pergar.
Krščena je bila v skrajni sili 9. januarja. in nenadoma zapustila starše ter šla k Bogu,
V Kanadi je umrl prof. Jože Osana
Jože Osana se je rodil leta 1919 v Ljubljani, kjer je študiral na klasični gimnaziji in leta 1939 maturiral z odliko. Na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze je leta 1943 diplomiral iz primerjalne književnosti.
Že v rani mladosti se je zanimal za glasbo in prvi klavirski pouk jo dobil pri opernemu pevcu Jožetu Gostuču, nato pa pri 'Mariji Vogelnikovi na Glasbeni matici ter pri Janku Ravniku in Antonu Trostu na Akademiji za glasbo. Po drugi svetovni vojni se je umaknil v emigracijo ter se leta 1946 izpopolnjeval v klavirski igri na Academia Chigiana y Sieni pri Giovanniju Agostiju nato pa zasebno pri njem v Rimu.
Leta 1948 se je preselil v Buenos Aires, kjer je deloval kot glasbeni pedagog in koncertni pianist. Imel je tudi zasebno glasbeno šolo. Zelo znane so bile njegove klavirske spremljave pri recitalih slovenske operne pevke Franje Golobove, ki je tudi emi-grirala v Argentino. Publika je te recitale navdušeno sprejela. Napisal je zelo dolgo muzikološko razpravo Musiča perennis in jo objavil v Vrednotah 1951. Esej je nadaljevanje njegovih zgodnejših razmišljanj, zlasti Znakovna umetnost in čas iz DiS 1943, ter Čas — razvojna stalnica glasbe (DiS 1944). Redi-giral je več izdaj klavirskih skladb in bil strokovni svetovalec pri ploščah CBS.
• Leta 1971 se je preseliLv Kanado ter prevzel službo organista v slovenski župniji Brezmadežne s čud. svetinjo in tam deloval polnih 25 let. Z zborom je izvajal med drugim Kronanjsko mašo — Mozartovo in priredil več koncertov Marijinih pesmi. Gostoval je s koncertom tudi v Clevelandu. V letu 1979 je na koncertu spremljal operno pevko Vilmo Bukovčevo, njen sopevec pa je bil solist Blaž Potočnik. Po njegovi zaslugi in spremljavi sta tudi izdala ploščo.
Nekaj časa je vodil tudi mladinski pevski zbor ter učil petje v slovenski sobotni šoli v New Toronto.
Napisal je tudi nekaj skladb med njimi Slovenija v svetu, ki je postala zelo popularna tudi v domovini. Besedilo je napisal v Argentini živeči dr. Marko Kremžar. Napisal je tudi številno priredbo svetnih in cerkvenih pesmi. Priredil je tudi Baragov Oratorij, katerega so izvajali ob Baragovih dnevih zlasti v Severni Ameriki. Zelo znana je njegova Pastirska, maša, katero je zbor izvajal ob božičnem času. Tudi za veliko noč je priredil poseben ciklus velikonočnih pesmi in tudi petje pasijonov v velikem tednu.
Spomladi letošnjega leta je začel bolehati, imel je v maju operacijo, bil več tednov v bolnici, kjer ga je vsak dan obiskovala sošolka vdova ga. Zdenka Sakšek ter skrbela zanj. Po uspešni operaciji je zapustil bolnico in ker je' potreboval še bolniško nego zaradi diete, ga je ga. Zdenka vzela na svoj dom in mu kuhala dietno hrano več mesecev. Ko bi prišel k sebi, bi imel tudi še operacijo na srcu, pa ga je prehitela smrt in tako je preminul na soboto, 21. decembra v bolnici na vzhodnem Torontu, kjer je zadnjih šest mesecev preživel pri svoji sošolki Zdenki Sakšek.
Slovenska skupnost v Torontu bo zelo pogrešala profesorja Jožeta Osano, saj je bil virtuož na klavirju in.na orglah! Naj mu bo lahka kanadska zemlja, mirno počival dragi Jože!
Tvoj prijatelj
Blaž Potočnik
Slovenska skupnost v Argentini ne bo pozabila njegovega delovanja med nami in bo pokojnika ohranila v lepem spominu.
Pevske glasbena priprava na božič v Bariločah
Kot je tu že tradicionalno, je tudi letos nastopil zadnji teden pred božičem v stolnici zbor „Ninos y jovenes cantores de Ba-riloche" s koncertom cerkvene glasbe in božičnih pesmi, pod vodstvom rojaka prof. Andreja M. Jana, ki načeluje temu zboru že deseto leto. Letošnja „XXIX Navidad Coral" je bila v soboto in nedeljo 21. in 22. decembra ob zelo lepih številnih izvirnih jezikih.
Kot že običajno, se ta prireditev prične s posebnim prihodom otroških pevcev na priložnostni oder na prezbiteriju. Prihajajo v temi iz ozadja cerkve, v parih in zelo počasi, noseč do prezbiterija vsak svojo svečo. Medtem pa nekje v ozadju oltarja orkester in ostali del zbora izvaja venec raznih božičnih melodij in pesmi: letos v Janovi priredbi. To pot je bila med njimi tudi naša „Kaj se vam zdi".
Prvi del je bil izvajan „a capella" in je vseboval Jakoba Gallusa sledeče skladbe: Dies santificatus, Dicunt infantes, Mirabile
mysterium, Laus et perennis gloria, Exul-tate Deo, Filiae Jerusalem. Nato pa še Allo-ns pastoureux (G. Aubanel), O Tannen-baum (pr. A. Jan), Dos villancicos (pr. C. Jones), La huida a Egipto (pr. A. Jan), Noche anunciada (pr. C. Jones) in Natal Gaucho (Pr. Gomes e Gil). Drugi del pa je bil izvajan s sodelovanjem proložnostnega čilens-kega orkestra iz mesta Valdivia Camerata Nativitalis, kateremu je bila pridružena tudi organistka Anica Arnšek Magistrova, in Grupo de Camara del Coro Universita-rio de la Universidad Austral (Chile) pod vodstvom dirigenta Hugo Munoza. Njega spored je bil posvečen delom anonimnih avtorjev amerikanskega baroka (Chiquitos), in sicer Misa Encamacion, Laudate Domi-num, Magnificat in Benedicamus Domino. Za zaključitev je pa bila — kot vedno — prva kitica Stille Nacht najprej v izvedbi otroškega zbora in orkestra, nato ista kiti-
Nad. na 6. str.
WmM
MALI OGLASI
I AT A
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumžn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.:-' tel. in faks: 374-7991 in 476-032(L dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 dr. Cecilija Dimnik Leber, odvetnica. Vsakdan od 15. do 19 - Av. Santa Fe 56, San Isidro - Tel.: 743-7966 ZA DOlCi
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. Izdelovanje okvirjev za slike (olja, akvareli, fotografije). Tomislav Štrfiček - Tel.: 658-4160 FOTOGRAF.
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) (Jiilla Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Buenos Aires - TeL/Fax: 656-3653
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.	*
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Ndhde Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21 ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Otjeržan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12,-
Odnosi.
Nad. s 3. str.
sodelovanju notranjih ministrstev v boju proti trgovini z mamili in proti Organiziranemu kriminalu. V pripravi pa je več sporazumov, ki bodo, če bo šlo vse po načrtih, podpisani prihodnje leto. Med njimi sta zelo pomembna sporazuma o zaščiti investicij in o izogibanju'dvojnega obdavčevanja ter sporazum o sodelovanju na socialnem področju.
Pomembna tema vseh letošnjih sloven-sko-italijanskih srečanj je bil položaj Slovencev v 'Italiji, ki se je s propadom Tržaške kreditne bpnke in težavami Primorskega dnevnika še poslabšal. Slovenska stran se vztrajno zavzema, da bi Italija čimprej sprejela zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine. Že Dini, ob Kučanovem obisku pa tndi Scalfaro in Prodi so obljubili, da bo vlada pripravila predlog zakona. Čeprav je Dini dejal, da se bo to zgodilo še letos, temu očitno ne bo tako. Vendar pa se nekaj le premika, saj se je podsekretar Fassino srečal s predstavniki Slovencev v Italiji, ki so mu predstavili skupne predloge in mnenja. Opomnik o položaju slovenske skupnosti pa je Kučan izročil tudi Scalfaru in Diniju, ki sta obljubila pomoč pri reševanju tega vprašanja.
PoSTA
Pevsko glasbena priprava na božič v Bariločah
Nad. s 5. str.
ca kot Noche de Paz z vsem zborom in orkestrom in končno je pa bila ta zapeta še s sodelovanjem vsega poslušalstva v stolnici, in sicer z zelo visoko čustveno dožive-tostjo.
Zelo ugoden odmev je ta prireditev imela v krajevnem dnevniku „E1 Cordille-rano", 23. decembra, ki je poudaril, da poleg verskega obeležja je bila „ta prireditev tudi pristna integracija, kajti bili so tam navzoči tudi čilenski glasbeniki iz Valdivie". Regionalni dnevnik „Rfc> Negro" z dne 24. decembra, pod naslovom „La navidad coral hizo vibrar a Bariloche", pa zatrjuje „Angelski glasovi otroških in mladinskih pevcev in zvoki Camerata Nativitalis či-lenskih glasbenikov so ustvarili idealno obeležje, da bi se Bariločani vživeli v božično vzdušje".
Bariloški Otroški in mladinski zbor je ustanovila pred skoraj tridesetimi leti Lučka Jermanova ter ga tudi vodila skozi
dvajset let. Ona je tudi tedaj ustanovila nastope tkzv. „Navidad Coral". Zbor pod njenim vodstvom je dosegel zelo zavidljivo ter zato izvedel precej turnej po Argentini in tudi eno v Evropo. Izdanih je bilo tudi nekaj gramofonskih plošč. Že od vsega začetka so bili pri zboru tudi številni slovenski otroci (kasneje mladostniki). Sedaj je zbor že deseto leto pod vodstvom dirigenta prof. Andreja M. Jana, ki tudi nadaljuje pot stalnega kakovostnega napredka, delovanja in širjenja njegovega delokroga predvsem po Argentini in v Čile, kjer se obeta zelo pestro sodelovanje. Dolga leta je zbo-rovemu pokroviteljskem društvu predsedoval rojak arh. Andrej Duh, ki je danes še vedno aktivni član zbora.
Akoravno je to tukajšnja ustanova, moremo biti ponosni nanjo tudi Slovenci, kot kulturni doprinos naših rojakov Argentini in pa tudi kot doprinos h kulturi našega naroda, kajti, kot trdi prof. Jan, je to zbor, ki poje največ Gallusovih stvaritev".
S.Ž.
MLADINA NAŠEGA DOMA VABI NA
PUSTNO VESELICO
V SOBOTO, 1. FEBRUARJA, OB 21. URI
ESLOVENIA LIBRE
Funda.dor: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak • Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N“ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N“ 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
G Čeke na ime »Eslovenia Libre" J
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
MEDNARODNA ŠTABNA VAJA
Predstavniki generalštabov Češke, Madžarske, Slovenije, Poljske in Slovaške so se na podlagi predloga generalštaba avstrijskega zveznega ministrstva za obrambo sporazumeli za skupno mednarodno štabno vajo Hexagrant, ki bo potekala od 16. do 20. junija leta 1997.
Tema štabne vaje je sodelovanje oboroženih sil držav udeleženih na ravni generalštabov ob nudenju humanitarne pomoči in pri kakršnikoli katastrofah.
TAJNI PRELIVI DENARJA
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti v Trstu je v razpravi o težkem položaju časopisa Primorski dnevnik ugotovilo, da je ta predvsem posledica financiranja projekta časopisa Republika, za kar mora odgovarjati vodstvo družbe, ki izdaja Primorski dnevnik. Oba dnevnika sta izrazito levičarska. SSk se je strinjala s predlogom, da naj lastnik Primorskega dnevnika postane obnovljena zadruga, ki pa naj „odraža sedanje bipolarne stanje v slovenski manjšini v Italiji".
SLOGA SPOROČA: Pri žrebanju 7. januarja je bila izžrebana članica s št. 384. — Upravni odbor je sklenil, da bodo zaradi izrednega zanimanja tudi letos vsi člani, ki imajo KARTO SLOGA (vsaj $ 200.- naložbe) in imetniki MASTERCARD—CARTA SLOGA imeli možnost udeležbe pri žrebanju za
DVE LETALSKI VOZOVNICI
	2	E			m
Ne zamudimo ugodne priložnosti! Vse informacije: Tel. /Faks 658-6574 / 654-6438 / 656-6244 / 656-6565
SLOGA DA VEČ!
V SLOGI JE MOC!
DEMOKRACIJA
Tednik, ki izhaja v Sloveniji, za inozemstvo od januarja 1997 naprej po $ 2.- vsak izvod. Za upokojence $ 1,-
SDS Argentina
VODORAVNO: 1. Zgodnje, pomladansko. 5. Ima čevlje ali copate. 9. Živalski podaljšek hrbtenice. 12. Se giblje sunkovito. 14. Očistiva perilo. 16. Cestni zavoj. 18. Pameten, preudaren. 20. Moško ime. 21. Pisarniška potrebščina. 22. Član divjega naroda. 24. Ime avstrijske cesarice. 26. Konec molitev. 28. Vas južno od Ljubljane. 29. Strežnik v gostilni. 31. Povratno - osebni zaimek. 32. Vas pri Poljčanah. 34. Plin za narkozo. 35. Glavni števnik. 36. Cerkveni dostojanstvenik. 38. Postopek pri izdelavi knjige. 40. Pri petju pojem vedno bolj visoko. 41. Butasti opazovalec. 43. Postaviti mejo. 45. Drevored. 47. Bivališče, zavetje. 48. Upanje. 49. Znana avtomobilska znamka.
NAVPIČNO: 1. Josip Stritar. 2. Če. 3. Brez ovinkov. 4. Materin drugi mož. 6. Stranski del telesa. 7. Pričakovanje. 8. Pomanjkanje svetlobe. 9. Hranim, preživljam. 10. Najvišji vrh sveta. 11. Dva enaka. 13. Znak za najnižji šolski red. 15. Nasilni tat. 17. Izbran, najboljši. 19. Grški junak pred Trojo. 21. Zavoji. 23. Ustrežemo želji. 25. Tisti, ki krade. 27. Plin za razsvetljavo. 29. Nedoločni števnik. 30. Operni samospev. 33. Gladim z glavnikom. 35. Pregibna vez med kostema. 37. Amonijakov derivat. 39. Maščoba na trebušnem delu prašiča. 40. Vojaška enota. 41. Stena iz opeke. 42. Del voza. 44. Kazalni zaimek. 46. Kem. znak za aluminij.