— I i .u^tEJhattBt-l li&iSU LISTEK. Ranjeni Slovak in harmonika. V bolnišnici zu ranjence na dunajskem vseuCilišču se nahaja raed več kakor 600 ranjenci mož, ki je v resnioi junak. junak] je bil v vojski. Ves čas se je bojevai na ruskem bojišču, dokler mu niso v neKi inrzli decemberski no6i zmrznile v strelskem jarku obe nogi. Še vefiji junafc pa je v trpljenju. Vsled njegovili črnih las, temno-rujavega obraza, svetlih o6i in nezrnanega jezika, ki ga govori, in katerega ni nihče v eoli dvoratii razumel, so rau dali priimek cigau, toda ni cigan, amplak pobožen Slovak iz severne Ogrske. Njegovo stanje je res usmiljenja vredno. Noge so rmi počasi med velikanskimi bolečinami odpadlo do gležnjev, nad gležnjem pa mu je zai&ela ena noga gniti; desno roko 90 mu morali hudo razre^ati, ker se je gnojila; tudi njegovo srce je zelo prizadeto, vnetje pljuč in hud kašelj mu pa zabranjujete spanje. Toda on ne toži praiv nifi, saj glasno ne, Iftži mirno, potrpežljivo in Bogu ndano. Še le, če sfi ga vpra5a., kako mu je, se izve, ila ga boli vse: noge, roke, prsa, srce; zavžiti more le nekaj tekočine, 8Pati pa že skoraj dv|a ali tri tedne ne more popolno- raa nič. Pride Božiff. Vseufiiligče pripravlja, za svoje ranjence bogata božična darila. Za tiste, ki moreio hoditi, je v obednici pripravljeno krasno božično drevo; božični prazniki se praznujejo z nagovori, darili in potjem otrok. Za tiste pa, ki ne morejo hoditi, so napravile strežnice, usmiljene sestre in druge dame v vsaki dvorani posebno božično drevesce in ga bogato okrasile. Pri postelji cigana stoje sestre tismiljenke in duhovnik, ki je veš6 njegovega jezika. Radi bi ga vsaj ta dan nekoliko razveselili, kažejo mu drevo s svečkami in darila, kri so namenjega za njega; veliko lepih in tudi sladkih daril. Pogledal je vsako darilce, toda njegov od bolesti zategnjen obraz ni postal veselejši. In kiončno še eno 'darilce: v robcu so bila zavita jabolka, orehi in Škaljica, v kateri je bila zavita harmonika. Pri pogledu na harmoniko se obraz ranjenega Slovaka naenkrat raavedri. S svojo zdravo levo roko seže čvrsto po harmoniki, jo pritisno na usta in več minut prav pridno piha v harmoniEo. Njegov obraz se pomiri in razradosti, bolnik se smoje in veseli, kakor majhen otrok in ko ne more ve<5 piskati, začne pripovedovlati, kako je bilo nekdaj doma — 5 d'o 10 minut dolgo — dokler mu ne zatrepeče obraz ter ga zopet premagajo stare bolečine. — Cesar niso premogle prijazne besede, sofiutje, odsvit lučic in božična darila, to je storila majhna, brezpomemba reč harmonika: napravila je ranjenemu veselo fietrturico. Tolažba žalostnim materam. Ob začetku vojske je edini sin noke dobre nemške katoliške vdove šel v boj na zaliodno bojiš6e. Pri slovesu je mati obesila svojerau odinemu sinu okrog vrata, blagoslovljeno svetinjico Matore božjo in ga je prav prisrčno priporočila varstvu Brezmadcžne. Da jo mati noč in dan zelo veliko moiila zra svojega sina, pa6 ni treba omeniti. Dolgo časa je dobivala mati z bojišča le samo ugodna poročila. V začetku meseca Tiovembra je pa prejela raati uradno obvestilo, da je n,;en sin na bojišču umrl juna&ke smrti. Lahko si mislimo, kako žalost in boleCino j3 la bridka ncvica l'iizadela ljubečemu srcu matero Tudi se ji ne sme preveS šteti v zlo, če se je v njeni globoki žaJosti njo več-krat lotila skušnjava: ,,Tako torej vse moje molitve niso nič pomagale in blagoslovljena svetinjica tudi ni mogla obvarovati mojega sm.i j)red tako pro/nn smrtjo." V sredi med prvimi dnevi zaJovanja pa je ;,rejela mati ])ismo ou' diviz^ske^a žnpnika, v katerom ji natanfineje poro>a o smrti ujenega sina. Pisino je žaJujoče srce matero napolnilo s tolažbo in oB ereai z veseljem. Olavna vsebina pisma jc: ..Cenjena pcspn! Da je padel Vaš sin jiinaško smrti na bo.p&fiu, Vam je že znano. Gotovo Vas bo veselilo izvedetl od mene, da je Vaš sin umrl zelo dobro. Videl sem ga težko ranjenega in nezavfestnega ležati na bojišču^ Ker ni dal nobenega znamenja vefi, hotel sem iti da« lje, ker nisem za gotovo vedel, ali je katoličan. Odprl sen; njegovo obleko na prsih in v svoje veliko veselje sem zagledal svetinjico Brezma>dežue. Sedaj sem sklen.il ostati pri ranjencu. Hvala Bogu, da seui to storil! Ko sem ga ljubeznjivo okrepčal in mu boljše postljal, je plemeniti mož odprl oči. Kako je bil vesel, ko je videl pri sebi duhovnika. Mogel sem mu dobro podeliti svete zakramento in sem bil priča nj«gave blažene smrti. Svetinjica in gotovo tudi Vaša molitev sta izprosile Vašemu ljubemu sinu najvefijo milost za nas ljudi — milost sreSne zadnje ure." Tako se jo glasilo pismo. Od fega časa je mati i)opolnoma potolažena in prenaga svojo težko trpljenje s krščansko potrpežljivostjo in z udanostjo v božjo voljo. Uš r vojni — Kaikšno sinešno uasprotje! Kaj ima ven'dar ta majhna živalica opraviti v ogromni vojni, kakor je svet Še ni videl in proti kateri so bile vojne Aloksandra Velikega in Napoleona zelo neznatae! Toda ne podcenjujmo male uši! Ravno na]manjši, komaj Tidni stvori so najhujši sovražniki našega Cloveštva, hujši nego dreadnoughti: bacili nalezljivih bolezni. Tudi uš je sovražnik, ki se ne sme podcenjevati, je zagrizen sovražnik, ki povzroča vojakom marsikatero brid.ko urico. Je pa ob enem ta uš tudi soudeležena v vsaki vojni in ima v vsaki vojni svo.io posebno zgodovino. Zato je za,nimivo» (5e se nekoliko pobrska po tej ušni zgodovini. V sedanji vojni nadleguje uš posebijo naše m ruske vojake na izbodaem bojišCu. Ima pa ta sov^ražnik to dobro lastnost, da se nepristransko zajeda v prijatelja in sovražnika. Ce pa pogledamo v zgodorino, vidimo, da muke, ki jih trpe vojaki v sedanji vojni zaradi ušivosti, niso nič proti onemu, kar so že aelale uši v prejšnjih vojaah, posebno v Napoleonovi Tojni leta 1812. Ted*j so bil» rusk« uši pravi prav•ati pcgroa ¦* §•!• polk« MfcpoltonOTt »rmtflt.. N«k wiirttemberški poročnik Suckovv in drugi so opisali nemile učinke teh jedalcev v oni dobi, ki so bili prava egiptovska nadloga bojujočih se vojska. jako sitao je upliv^ala večna srbečica aa vojake, ker jim je bilo nemogoče spaaje pri stražnih ognjih-. Po velikem naporu je vojaku spanec, najaujnejša potreba. Sedaj naj si pa človek pomisli skoro do smrti izraučenega vojaka, ki zaradi uši ne le ne more zaspati, temvefi tudi ne zadreinati. Neki častnik ie opazil, da ima vse telo ogrizeno po teli zajedalcih, a neki drug fraacoski častnik ,si je pri praskanju izpraska] kos mes» v vratu in bolečina, kimu jo je prizadevoja t» rana, se je zdiela mučeniku prava olajšava. Za Sasa Napoleonovih vojsk so bile razmore taike, da je bila telesna čistost sploh nemogofia in mrges se jc pomnožil tako, da se ne da niti popisati. Tedaj ni nihče u&el ušem, pripoive'duje pisatelj Constant, Na{;oleonov koraornik. ,Uši niso imele niti pred ,,gospodom sveta" ozira in so neusmiljeno žrle francoskega, cesarja. Zal je zdravniška veda tedaj smatrala nekako •>od svoio eastio. <\n bi se bavili s teni mr&esom. V zdravniških porofiilih o oni vojni nahajamo malo poročil o zatiranju ušjega pogroma, dasiravno ga ie-že vsak ud,eležnik napoleonske vojne čutil le prekruto, na svoji Jastni koži. Močneje pa so preg'a,njali ušivost v nemško — Irancoski vojni leta 1870—1871. Tako porofia pisatelj Weiland, da je bila prva skrb zdravnikov, ki so dobili ranjenca v svoje vrste, da so ga rešili uši. Ranjenca so na posebnem, za to dolocenem kraju slekli, temeljito očistili, 6e je bilo mogoSe, ga okopali v touli vodi in ga potem oblekli v iBisto perilo in prenesli v bolniSnico. Vso obleko so prenesli na prosto in tain se je zafielo temeljito unifievanje uši. Delalo se je to na poseben nafiin. Pripravljin ji bil pet čavljev Siroki in prar tako visok lesen zabo], pokrit 0 pokJ-OTO« i« zun»j dobro obUplje« % močnim modrim papirjem, da bi bil tako neprodušen. Na dao zaboja so nalili beaciaa in so naložili potem vrsto perila, ki so ga tuai polili z bencinom. Ko je bil zaboj poln, so ga pokrili, kolikor mogoee dobro & pokrovom. Ušiso ostale tako 72 ur pod učinkom bencinovih parov. Ko so vzeli perilo iz zaboja, je bilo ua dnu na debelo mrtvih uši, ki kaikor tudi drugi podobni majhni mrčesi ne morejo živeti v bencinovem hlapu. Tako se uničuje nirCes v«perilu tudi z razkuževalnimi, in očišfievalnimi pripravaini. V miru se seveda ni treba bati takih zajedalcev in čistost je proti njim najboljša medicina. Toda ni bilo vedao tako. Bili so časi, ko so uši razvijale pravo grozo. NajstraSnejša smrt, kakor je opisana v mnogih pravljicah, k.i je mogla zadeti ljudi kot strašna božja k.azen, je bila smrt po ušeh:. uši so jih snedle! Take smrti so baje umrli Herod, Sulla in Filip II., kralj špapski. Kakor pri Herodu, se je ta smrt sanatrala tudi pri Filipu II. za kazen božjo. Prej se je mislilo, da to strašno bolezen povzrofta neka posebna vrsta uši, takoimenovane bolniške uši, ki se množe strahovito hitro. Toda te vrste uši ni, temv.eč je navadaa uš, ki se ob posebfnih pogojih in okolščinah razploduje posebno naglo, tako zelo, da dobesedno pokriva vse bolnikovo telo, da se zajeda pod kožo v praskah in ranah in se potem ni čuditi, cla jo bil pogled na take bolnike tako grozen, da zgodovina navaja tako smrt kot najstrašnejšo. — Kako je bilo mogoče, da je mogočni Španski vladar Filip II., ld ni bil jnikdar v kaki vojni, umrl take hude in strašne smrti, je težko umljivo. PaC je moral tu igrati precejšnjo ulogo običaj, ki ni rfovoljeval primernega zdravljenja in pa nevednost ttdanjih >¦¦¦* zdravnikoiv. Ne smemo namrefi pozabiti, d* j« t tedanjem zdravuištvu igralo vsliko ulogo tvidi So .— bftbjevergtre . . i. ,