Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. — Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:  Delavska univerza Domžale.
Domžale, 20. junij 1978 LETO XVI-Št. 9
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
POT NA SIPEK IN SPREJEM __V MLADINO_
27. maja zjutraj smo se podali proti našemu cilju, naš cilj pa je bil, da pridemo na Sipek, kjer je bila 6. avgusta 1943. leta ustanovljena Šlandrova brigada. Hodili smo po cesti in po skritih poteh, po katerih so med vojno hodili kurirji in prenašali razna važna sporočila ter partizani, ki so se po teh in drugih gozdovih borili za lepši jutri - za današnjo stvarnost. Med hojo navkreber sem premišljevala, kakšno trdno voljo so imeli partizani, da so premagali vse prepreke. Vprašala sem se, če bi sama kdaj zmogla vse to. Odgovora nisem našla. Kaj vse so morali prestati, prenesti so morali vse napore in težave, ki jim jih je nalagala vojna. Velikokrat so bili v smrtni nevarnosti, pa so si s svojo iznajdljivostjo rešili življenje. Le kako so zmogli vse to? Odgovor je samo eden: imeli so jekleno voljo in željo, da bi osvobodili našo prelepo deželo, v kateri se skriva toliko lepih naravnih čudes. Zgledovali pa so se po vestnem predsedniku in vztrajnem borcu, tovarišu Titu.
In sedaj, ko živimo v svobodni domovini, mladi na razne načine dokazujemo, da smo v pripravljenosti na težke čase in da držimo zastavo revolucije visoko dvignjeno. Vsi pionirji in mladinci pa vedno znova obljubljamo in tudi dokazujemo, da bomo nadaljevali velika dejanja prejšnjih generacij. Za nami naša domovina koraka v bodočnost.
Med takim premišljevanjem smo prišli do Šipka, kjer smo se najprej okrepčali s partizansko hrano, nato pa se udeležili proslave, ki je bila namenjena prav nam. ,Jutri gremo v napad . . . ", je odmevalo iz zvočnikov. Prav to pesem in še druge so partizani tolikokrat prepevali. Borbena pesem jim je vlivala moč, pogum in voljo. S pesmijo so premagovali mnoge zapreke. Med proslavo smo mladi zapeli pesmi in čutiti je bilo, da smo vsi srečni ob svojem prazniku ter ponosni na naše borce, ki so žrtvovali svoje življenje za današnjo svobodo.
Po končani proslavi smo se razdelili v skupine in borci so nam pripovedovali razna svoja doživetja, v katerih pa se je vedno znova pojavljala spretnost in pogum vseh partizanov.
Kmalu za tem pa smo bili sprejeti med mladince. Ko so mi čestitali in mi dali knjižico, mije obraz žarel od zadovoljstva. Bila sem srečna in ponosna hkrati. Obljubila sem si, da bom redno opravljala vse naloge, ki mi jih bo nalagalo mladinsko delo. Poskušala pa bom uresničiti tudi vse načrte, ki so si jih že med vojno zadali mladi borci, čeprav jih je veliko že uresničenih.
Mitja Ribičič-Ciril in narodni heroj Mirico Jerman med mladimi na Šipku
Z borbeno pesmijo in z zastavami na čelu smo zopet zapuščali prizorišče. Želela sem si, da bi vsaj nekaj časa hodila tako, kot so hodili partizani med vojno. Nisem se mogla premagati in s sošolko sva odšli. Tekli sva po vseh poteh, poiskali sva skoraj vse bližnjice in kaj .kmalu sva bili na začetku, kjer smo zjutraj krenili na pot. Ta dan mi bo vedno ostal v spominu, saj sem zvedela marsikaj zanimivega o partizanih ter o njihovih izkušnjah. Na tem kraju pa, kjer je bila ustanovljena pogumna Šlandrova brigada, ki ni poznala zaprek, sem začela novo življenje - kot mladinka. Urška Komatar, 7. a
OŠ Šlandrove brigade Domžale
PO TEDNU SOLIDARNOSTI -OCENE IN PROGRAMI
Občinska konferenca SZDL se pridružuje pozivu Izvršnega odbora Republiške konference SZDL, da v spomin na katastrofalni potres v Skopju napravimo v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih, zlasti pa v temeljnih organizacijah združenega dela ocene izpeljanih solidarnostnih akcij in solidarnostne zavesti. Teden solidarnosti naj bi pomenil zavzetost vseh delavcev in delovnih ljudi, da se povezujejo v skupne akcije, s katerimi bodo vse bolj zagotavljali enake pogoje za življenje vseh ljudi, obenem pa načrtovali kako bodo skupno pomagali k odpravljanju posledic manjše razvitosti določenih območij ali težkega stanja zaradi elementarnih nesreč, ki nas lahko doletijo.
Solidarnostna aktivnost se je začela v času, ko nas je leta 1963 prizadel potres v Skopju, ob katerem smo se vsi delavci in delovni ljudje vseh naših narodov in narodnosti, skupaj z ljudmi vsega sveta združili v enovito solidarnostno akcijo.
Občinska konferenca SZDL poziva vse družbenopolitične organizacije, zlasti pa osnovne organizacije Zveze sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela, da organizirajo razgovore z vsemi delavci v organizacijah združenega dela, ki delujejo po načelih gospodarskega poslovanja. Namen razgovorov naj bi bil, da bi solidarno prispevali enodnevni osebni dohodek iz dodatno organiziranega dela preko 42-urnega delovnega tedna. Tako zbrana sredstva bi se namenila za hitrejši razvoj manj razvitih območij v naši občini Konkreten program bo sprejela delegatska skupščina občine Domžale, s tem pa bodo imeli delavci možnost neposrednega vpliva na usmerjanje in trošenje zbranih sredstev.
Takšna solidarnostna akcija bi brez dvoma rešila marsikatero odprto vprašanje, predvsem v tistih krajevnih skupnostih, ki jih lahko imamo tudi v naši občini za manj razvita območja.
Občinska konferenca SZDL Domžale
SREČANJE MLADINE NA ŠIPKU
Komisija za obujanje tradicij NOB pri Občinskem odboru ZZB NOV Dotrčale je skupaj z vodstvi šol domžalske in kamniške občine organizirala 27. maja srečanje mladine na Šipku, kjer je bila pred 35. leti ustanovljena SNOUB Slavka Šlandra. Tega srečanja so se med drugim udeležili tudi Janko Sekir-nik-Simon, prvi \ komandant brigade, Mitja Ribičič-Ciril, prvi
politični komisar brigade, narodna heroja Mirko Jerman in Franc Avbelj-Lojko, ostali komandanti in politični komisarji brigade in posameznih bataljonov, organizatorji vstaje na kamniško-domžalskem območju, predstavniki borčevskih organizacij iz obeh občin in družbenega in političnega življenja Kamnika, Domžal in okoliških krajev.
Slapar Tomaž-Tugo med pionirji
SLOVESNOST NA ŠIPKU
Več kot dva tisoč mladih ter številne goste je pozdravila predsednica Korrisije za obujanje tradicij NOB tovarišica Marija Avbelj-Nadja. Še posebej je pozdravila Jankota Sekirnika-Simona in Mitja Ribičiča-Cirila. V pozdravnem govoru je med drugim dejala:
Mitja Ribičič-Ciril obuja spomine na prvi dan ustanovitve brigade, ko je bil politični komisar brigade
..Današnje srečanje mladine je eno izmed tistih oblik obujanja tradicij našega NOB, s katero želimo predvsem to, da bi nekdanji komtndanti in komisarji brigade na kraju njene ustanovitve 6. avgusta 1943. leta obudili bogate spomine in v živi besedi orisali vse tisto, kar je bilo prisotno tedaj, ko so se v boju kalili tovarištvo, člo-
večnost in neomvjna vera o svetu svobode, v katerem bomo vsi živeli človeka dostojno življenje." Ob
zaključku pozdravnega nagovora je tovarišica Nadja čestitala vsem tistim ki so bili sprejeti v ZSMS in zaželela, da bi to srečanje potekalo v znamenju praznovanja meseca mladosti.
Slavnostni govornik je bil prvi komandant Šlandrove brigade Janko Sekirnik-Simon.i .• Ko je govoril o takratnih časih, je med drugim navedel podatke, daje bila brigada oblikovana iz dotedanjih bataljonov Savinjskega odreda, ki ga je sestavljalo nad 300 predanih in v bojih prekaljenih borcev. Koje govoril o razvoju NOB v tem času je tovariš Sekirnik poudaril:
..Ustanovitev te brigade je bila ogromnega pomena ne samo za nadaljnji razvoj NOB na tem območju, temveč tudi za vso Štajersko, saj je bila to prva organizirana enota tedaj že regularne NOV na ozemlju, ki ga je Hitler imel za sestavni del svojega Rajha. Formiranje brigade je bil obenem dokaz, da je partizanstvo v tem delu Slovenije, kjer so bile okoliščine za razmah osvobodilnega boja izredno hude, uspelo premagati vse zapreke in težave, kar je dalo temu boju v severni Sloveniji nove pobude in nov polet. Tako je bilo samo nekaj mesecev po ustanovitvi Šlandrove brigade mogoče na Pohorju formirati še eno, 11. slovensko brigado Miloša Zidanška in še nekaj samostojnih partizanskih odredov. To je bilo mogoče zaradi tega, ker je Šlandrova bri-
gada v nenehnih uspešnih bojih bila dobra šola za vojaške in politične kadre, ki so sprejemali odgovorne dolžnosti v novih enotah. Vse te enote so s svojo borbenostjo predstavljale tisto oboroženo silo, ki je v veliki meri omogočila tudi prihod XIV. divizije na Štajersko."
Prvi komandant Šlandrove brigade Janko Sekirnik-Simon med gO' vorom
Ko je govoril o ljudeh v Tuhinjski dolini, Črnem grabnu in Moravski dolini je poudaril njihovo veliko delo pri širjenju upora in spregovoril tudi o težkih časih, ki so jih preživljali ljudje v teh krajih. „Komunisti, prvi borci in aktivisti so smelo, vztrajno in neustrašno budili in razvijali narodno zavest in pogum pri kmetih in delavcih ter jim pojasnjevali pomen boja proti okupatorju, ki je stremel za tem, da uniči slovenski narod. Ljudi, ki so bili izpostavljeni krvavemu terorju okupatorja, je bilo treba prepričati in jim vcepiti spoznanje, da lahko samo z odločnim oboroženim uporom preprečijo uničenje našega naroda ter jih popeljati v boj za osvoboditev. To je bilo zelo težko deio, ki je zahtevalo veliko žrtev, vendar pa je rodilo bogate sadove. Pionirjem tega dela se moramo zahvaliti, da so bile že leta 1941 ustanovljene prve partizanske čete. Danes ni med nami veliko teh borcev. Na stotine teh junakov in pionirjev partizanstva je padlo tukaj naokrog, mnogo pa jih je pozneje unrlo za posledicami ran in trpljenja. Strahotno in nečloveško je bilo divjanje nacistov, saj so samo na Štajerskem poleg 130.000 interniranih, izseljenih in zaprtih rodoljubov postrelili in obesili nad 3.000 talcev. Kljub temu pa je zgodovinsko dejstvo, da so štajerski partizani v tistem času ustvarili prve osvobodilne oaze v Savinjski in Moravski dolini."
Šlandrova brigada je takoj po ustanovitvi doživela ognjeni krst v številnih bojih v Moravski dolini in v hribih okoli Save pri preboju na Dolenjsko. Uspešno pot je brigada nadaljevala z osvoboditvijo Novega mesta, se izkazala v spopadih pri Kostanjevici in Šentjerneju ter pozneje v Radmirju, Šmartnem ob Dreti, Novi Štifti, Motniku in v Črni na Koroškem Osvobodila je tudi Moravsko dolino in skupaj z 11. brigado Zgornjo Savinjsko dolino. Ravno tako je uspešno delovala v Tuhinjski dolini in v Črnem
grabnu, ter skupaj s III. armado sodelovala v bojih za popolno osvoboditev Štajerske.
„Seveda pa osvobodilnega boja nismo vodili samo mi — borci, temveč je v njem sodelovalo tudi vse ljudstvo. Zato uspehi partizanskih enot niso samo uspehi borcev, ampak vsega tukajšnjega prebivalstva in slovenskega ljudstva ter jugoslovanskih narodov, ki so bili vključeni v osvobodilni boj Dejstvo je, da je bila v ta boj vključena sleherna vas, kjer je vsaka družina in kmečka hiša predstavljala partizansko oporišče in vsak naš kraj je veliko žrtvoval. Težko je z nekaj besedami opisati vse skrbnosti in ljubezni partizanskih mater, hrabrost starih kmečkih ljudi, njihovih družin in otrok iz teh krajev, ki so premagovali strah pred  smrtjo,   prenašali pošto,
hrano, zdravila in orožje skozi sovražnikove zasede. Govoriti o teh krajih pomeni govoriti o mnogih imenih naše revolucije in istočasno tudi o tovarištvu ter povezavi med borci in ljudmi."
Na koncu je tovariš Sekirnik orisal veliko delo naše mladine v povojni obnovi domovine in poudaril, da morajo mladi rodovi vedno spremljati dogajanja v naši polpretekli zgodovini, saj so bili prav mladi rodovi tisti, ki so kovali in oblikovali našo današnjo socialistično stvarnost.
MITJA RIBIČIČ - CIRIL, prvi komisar brigade, je mladini pripovedoval o svojem nagovoru, ki gaje imel na dan ustanovitve Šlandrove brigade in omenil zaprisego, ki so jo dali borci na pobočjih Šipka. Poudaril je pomen osnovnih točk, ki so bile sprejete ob ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda in predvsem dejstvo, daje prišlo do odpora sovražniku v taki masovnosti ravno zato, ker so bili v boj potegnjeni vsi, ki so se hoteli upreti okupatorjevemu nasilju. Pripovedoval je o tem, daje bil to čas, ki je bil za prekaljene borce odločilnega trenutka, saj formiranje brigade predstavlja novo obdobje boja za osvoboditev. Ravno tako, kot komandant tovariš Sekirnik, je poudaril veliko pripravljenost ljudi okoliških vasi: Rakitovca, Češnjic, vasi Gaberje in ostalih zaselkov ob samem nastajanju brigade in njihov velik doprinos k temu, daje brigada dobivala hrano in prepotreben material ter obvestila za delo na tem območju.
Tudi danes prevzemamo veliko odgovornost, je poudaril tovariš Ribičič, saj besedi „smrt fašb mu" pomenita tudi v današnjem času boj proti vsem tistim ki bi hoteli skreniti pot naše bodočnosti. In ravno v tem smislu je prav, da mladi rodovi nenehno spoznavajo zgodovino NOB in vse tisto, za kar se je mladina borila v najtežjih časih naše zgodovine. Mladi ste namreč tisti, ki boste morali bogate revolucionarne tradicije prenašati na mlajše in s tem čuvati našo svobodo in revolucijo.
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
TEKMOVANJE IZ „OBRAMBE IN ZAŠČITE"
Učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol so. v okviru obrambnega dneva tekmovali v petih disciplinah in sicer: iz zgodovine NOB, prve pomoči, orientacije, streljanja in telesnih spretnosti. Vsako šolo sta zastopala po dva učenca v vsaki disciplini, tako, daje tekmovalo 18 učencev iz vseh popolnih osnovnih šol domžalske občine. Enako tekmovanje je bilo tudi v Kamniku, kjer so tekmovale tri osnovne šole.
Učenci so pokazali veliko znanja in tudi spretnosti, posamezne šole pa so zasedle naslednja mesta:
1. OS Šlandrove brigade
Domžale 536 točk
2. OS Martin Koželj Dob     501 točko
3. OS Josip Broz Tito Domžale445 točk
4. OS Radomlje 438 točk
5. OS Janko Kersnik Brdo     418 točk
6. OS Venclja Perka Domžale401 točko
7. OŠ Matjje Blejca-Matevža
Mengeš 382 točk
8. OS Jurij Vega Moravče      320 točk
9. OS Olge Avbelj Homec      230 točk Med posamezniki je bila pri zgodovini NOB najboljša M>tka Hofer -Osnovna šola Šlandrove brigade, pri prvi pomoči Vladimir Cerar -
Osnovna šola Martin Koželj Dob, pri orientaciji Brigita Erbežnik - Osnovna šola Martin Koželj Dob, pri streljanju M. Vrhovnik OS Mengeš in pri telesnih spretnostih Živko Sirec-OŠ Martin Koželj Dob. Vsi tekmovalci so pokazali dosti znanja in spretnosti in so prejeli tudi pokale ter diplome.
NAGRADE IN POKALE je podelil tekmovalcem predsednik Občinske konference ZRVS tovariš Janko Ukmar, ki se jim je zahvalil za dosežene uspehe z željo, da bi bilo sodelovanje med organizacijo ZRV in šolami vedno prisotno in da bi obrambni dnevi postali sestavni del pri razvijanju borbenega duha med mladino.
V nadaljevanju so se šole zbrale na posameznih obronkih Šipka in med njimi so se nahajali borci te slavne brigade in odgovarjali učencem na mnoga vprašanja, ki so ostala v spominih na prehojene poti in na številne boje ter srečanja po vsej Sloveniji.
NA TOVARIŠKEM SREČANJU, na katerem so sodelovali udeleženci srečanja na Šipku, organizatorji in prosvetni delavci seje v imenu vseh zahvalil narodni heroj
Mirko Jerman in izrazil željo, da bi takšna srečanja postala tradicionalna.
Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič pa se je zahvalil gostom za njihovo udeležbo na sami proslavi in izrazil prepričanje, da je bilo to najveličastnejše darilo mladini, posebno še zato, ker so obujali spomine na slavne dni tisti, ki so nosili največje breme ob nastanku in vojni krepitvi brigade Slavka Šlandra.
Mitja Ribičič-Ciril pa je ob zaključku dejal, da ne moremo mimo resnice, da je Šlandrova brigada tista, ki je veliko naredila za osvoboditev, za^j se moramo
tudi tega dejstva, da je prenašanje tradicije tudi dolžnost do tistih, ki so padli, saj so žrtvovah' svojo mladost za to, da so bile izpolnjene dolgoletne želje neštetih slovenskih ljudi, ki so hrepeneli po svobodi. Poudaril je tudi, da moramo gledati naš boj kot sestavino neštetih ljudi, saj bi brez neštetih ljudi ne bilo stkanega enotnega odpora in zavedati se moramo, da so tudi najpreprostejši ljudje v tej verigi predstavljali posamezne člene in s tem omogočili, da sta boj in revolucija pripeljala vse nas v svobodo in današnjo stvarnost.
Predsednik občinskega ZZB NOV Alfonz Avbelj-Savo pa je pozval vse prisotne, da bi se tudi v prihodnje udeleževali takih srečanj, saj bi s tem lahko stalno doprinašali k obnavljanju bogatih spominov iz časa revolucije.
V kulturnem programu so sodelovali združeni pevski zbori vseh osnovnih šol, ki so med ostalim zapeli tudi pesem, ki sta jo ob ustanovitvi brigade napisala Mitja Ribičič in njegova žena. Levčevo pesem Požgano vas je recitiral Milan Marinič, zbore pa je vodil Stane Habe.
Za slavje na Šipku brez dvoma lahko rečemo, daje povsem uspelo in predstavlja še eno spontano srečanje borcev in mladine v mesecu mladosti.
ar
POHOD NA SIPEK
27. maja zjutraj smo se zbrali pred šolo. Bilo je lepo, sončno jutro, tako da smo se vsi veselili tega pohoda. Ko smo dobili malico, smo se „zbasali" v avtobus in se odpeljali proti Blagovici. Pred Osnovno šolo v Blagovici je bilo zbranih že veliko mladine iz vseh osnovnih šol domžalske občine. Predstavljali smo Zasavski bataljon, na Sipku pa naj bi se srečali še s Kamniškim in Savinjskim bataljonom. Pot do Šipka je bila kar dolga. Šli smo skozi vas Gaberje, potem
f)o gozdu, kije v tem letnem času zelo ep. Končno smo pred seboj zagledali hrib, na katerem je vihralo polno slovenskih in jugoslovanskih zastav. Res lep je bil pogled na to podobo. Nekoliko nižje so imeli svoj tabor vojaki, ki so nas lepo sprejeli.
le
Najlepše pa je bilo takrat, ko smo se mi iz naše šole zbrali pod neko smreko, se posedli v krogu in poslušali pripovedovanje narodnega heroja Mirka Jermana. Ta nam je pripovedoval o življenju v brigadi, o veselih in žalostnih dogodkih in o tovarištvu, kije prevladovalo med borci. Po končanem pripovedovanju smo se mu prisrčno zahvalili. Zvedeli smo marsikaj o življenju ljudi, ki so nam
prinesli in priborili svobodo. Zelo smo jim hvaležni, čeprav tega vedno ne dokažemo.
Prelovšek Darja, 8.b OŠ Venclja Perka Domžale
SLAVJE NA ŠIPKU
Pa smo tudi mi mladinci. Taki in podobni stavki so se vpletali med pogovore nas, sedmošolcev iz domžalske in kamniške občine 27. maja na Šipku, ko smo bili slavnostno sprejeti med mladince. To pa ni bil edini-namen svečanosti na tem vrhu, ki se dviguje ravno na meji med kamniško in domžalsko občino. Na tem mestu, poraslem z bujnimi gozdovi in zelenimi jasami, je bua pred 35. leti ustanovljena Šlandrova brigada, ki se je po teh gozdovih tudi zmagovito borila. O pomembnosti slavja so pričale kolone pionirjev in mladincev, ki so z vseh strani nepretrgoma prihajale k spomeniku, ki stoji na samem vrhu.
Kamor si pogledal, povsod si videl vesel živžav mladih, ki pa so se združili, ko so v en glas zapeli pesem mladih, ki je odmevala daleč v neoskrunjeno naravo. Živahen program so popestrili harmonikarji, člani domžalskega Harmoni-karskega orkestra in pa recitator Milan Marinič.
Še posebno veselje za nas mlade paje bilo, da smo videli prvega komandanta Šlandrove brigade tovariša Sekirnika. Po programu smo se vsi učenci zbrali v svoje tabore. Naš tabor OŠ Šlandrove brigade pa je bil deležen še posebnega veselega presenečenja, saj smo v svoj krog sprejeli tovariša Mitja Ribičiča in tovariša Jankota Sekirnika. Z nami sta se pogovarjala in opisala mnoge dogodke in boje Šlandrove brigade in tisto, kar sta doživljala v času NOB.
Praznovanje se je prevesilo v sprejem mladih pionirjev med mladince, vsak nanovo sprejeti je dobil mladinsko knjižico in značko. Kot ponosni mladinci smo si ob koncu ogledali še razstavljeno orožje, potem pa zadovoljni krenili po vijugasti cesti do Blagovice in se polni novih, lepih vtisov in doživetij vrnili domov.
Nada Drobnič, T. & OŠ Šlandrove brigade Domžale
NA ŠIPKU
Ob 35. obletnici ustanovitve Šlandrove brigade na Šipku smo imeli mladinci osnovnih šol iz Kamnika in Domžal pohod na Sipek.
Nekaj dni pred pohodom sem izvedel, da sem izbran za komandanta in da
imam naslednji dan n. ) snovni šoli Šlandrove- brigade sestanek. Na tem sestanku smo dobili vsa navodila in vojaško uniformo.
V soboto smo se izpred šole odpeljali v Blagovico. Tam so bili zbrani učenci 7. in 8. razredov iz vseh domžalskih osnovnih šol. Prvi je krenil na pot proti Šipku Zasavski bataljon, ki sem mu bil jaz komandant. Pot je bila dolga in naporna, vendar si nismo dovolili počitka. Ze po poti smo slišali partizanske pesmi, ki so prihajale iz zvočnikov na Sipku. Ko so prišli na cilj vsi bataljoni, smo formirali brigado. Sledili so raporti. Imel sem tremo, a se je vse srečno izteklo. Za tem so spregovorili slavnostni govorniki. Poudarili so vlogo mladincev v narodnoosvobodilnem boju, pa tudi danes. Po končanem kulturnem sporedu smo imeli ogled sodobnega orožja, učencem posameznih šol pa so govorili nekdanji borci Šlandrove brigade. Ko smo se vračali proti Blagovici, pa sem začutil utrujenost. Vojaška uniforma, težki čevlji, sonce, ki je pripekalo z vso močjo, so opravili svoje. Povrh vsega so me še čevlji ožulili.
Vendar tudi to sem prestal. Ko sem prišel domov, sem se preoblekel in se pošteno oddahnil. Na Sipek pa so mi ostali lepi sponini.
DrašlarMarko,7.b Osnovna šola Josip Broz Tito
SEMINAR ZA SEKRETARJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ
ZK
Resolucija 8. kongresa ZK Slovenije prestavlja trdno akcijsko in teoretično oporo in daje smer za neposredno akcijo Zveze komunistov in drugih socialističnih sil za hitrejše utrjevanje družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavnega človeka in občana. Namen seminarja za sekretarje osnovnih organizacij ZK, člane komiteja in predsednike komisij pri občinski konferenci in komiteju je bil ta, da v prihodnje pospešeno in usklajeno vodimo aktivnosti, ki bodo pomenile realizacijo akcijskih nalog delovanja Zveze komunistov, ki izhajajo iz dokumentov 8. kongresa ZK Slovenije in novega statuta ZK Slovenije.
V vseh osnovnih organizacijah ZK v občini se moramo nemudoma organizirati tako, da bono razpravo o resoluciji 8. kongresa ZK Slovenije organizirali v sleherni sredini, predvsem tudi v Zvezi sindikatov, Socialistični zvezi in Zvezi socialistične mladine. Te razprave pa tudi povezali z dokumenti za 11. kongres ZK Jugoslavije. Vsaka osnovna organizacija ZK mora pripraviti in sprejeti poseben akcijski program uresničevanja nalog, ki izhajajo iz resolucije in uveljavljanja vsebine dopolnjenega in spremenjenega statuta ZKS.
V občini moramo pripraviti temeljito oceno organiziranosti in delovanja občinskih konferenc in konitejev ZK. V vsaki temeljni organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti in delovni skupnosti je potrebno organizirati osnovno organizacijo ZK z začetnimi tremi člani ZK. Realizacija tega načela v občini pomeni, da bomo od sedanjih 58 osnovnih organizacij ZK prešli na preko 80 osnovnih organizacij, od tega v
združenem delu skupaj 38, v družbenih dejavnostih 23 in v krajevnih skupnostih od 17-20. Tako veliko število osnovnih organizacij ZK pa terja drugačno vlogo članov občinske konference. V bodoče bo vsak član občinske konference vez med osnovno organizacijo ZK in koni-tejem, zato bo zadolžen za 2-3 osnovne organizacije, stalno bo sodeloval na sejah in na občinsko konferenco ZK prenašal sklepe, stališča in predloge.
V skladu z navodili predsedstva CK ZKS bo občinska konferenca po predlogu štela 51 članov, komite občinske konference ZK pa od 11 do 13 članov. Komite mora biti znotraj organiziran tako, da bo vsak član komiteja odgovarjal za določeno področje (podobno kot izvršni sekretarji predsedstva CK ZKS), kar pomeni, da bo komite postal „štab" akcije komunistov.
V nadaljevanju so se udeleženci seminarja temeljito seznanili z rezultati gospodarjenja v občini v prvem tromesečju tega leta. Dogovorili so se, da bo sleherna osnovna organizacija ZK obravnavala gospodarjenje v lastni sredini in ponovno uskladila stabilizacijske programe. Uresničevanje določil zakona o združenem delu je naša stalna naloga. Izdelana analiza v občini je pokazala, da se delavci v temeljni organizaciji in drugje prepočasi vključujejo v aktivnosti, ki pomenijo uresničevanje zakona o združenem delu. Zato se morajo komunisti v osnovnih organizacijah in predvsem v osnovnih organizacijah sindikata prizadevati, da bodo delavci odločilno vplivali na pogoje pridobivanja dohodka in na nagrajevanje po delu.
(Nadaljevanje na 4. strani)
IZ OCENE VOLITEV
Priprave na nove delegatske volitve so potekale v ugodnih pogojih, zato so lahko bile uspešne in dobri tudi rezultati volitev.
V naši občini je volilne priprave ves čas spremljalo prizadevanje, da bi gradili na bogatih izkušnjah iz dosedanjega dela delegatskih skupščin in skušali v prihodnje odpraviti vse pomanjkljivosti in težave, ki so zavirale hitrejši razvoj delegatskih odnosov.
Vse od začetka priprav na volitve smo poudarjali, da so vse družbenopolitične organizacije neposredno odgovorne za uresničevanje nalog, ki izhajajo iz politične aktivnosti na tem področju, zato gre pri analizi volitev za skupno oceno družbenopolitičnih organizacij naše občine kot fronte. Uspeh volitev ni samo uspeh SZDL, oziroma posameznih vodilnih funkcionarjev, pač pa vseh subjektivnih sil, pa tudi odgovornosti za določene napake in pomanjkljivosti ter obveznosti, kijih prinaša prihodnost moramo vsi prevzeti.
Aktivnost ZK v pripravah na kongres je vključevala tudi prizadevanja za angažiranje komunistov v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih v pripravah na volitve. OK ZSMS je na svojih posvetih in obiskih med mladimi vzpodbujala aktivnost v volilnih pripravah, ocenila delo lastnih delegatov v DPZ in mladih delegatov v KS in TOZD, opredelila kriterije za kandidiranje in usmerjala evidentiranje v svojih sredinah. Sindikat pa je bil v združenem delu nosilec celotnih priprav, evidentiranja, kandidiranja in seveda volitev samih. Važno je, da nismo nikoli ločevali razprav o zakonu o združenem delu, o občinskem statutu, o samoupravnih sporazumih in družbenega dogovarjanja ter priprav na kongrese ZKS in ZKJ od dogovorov v pripravah na volitve.
Stalno evidentiranje kot stalna kadrovska priprava še ni postalo vsebina nenehnega dela SZDL in tudi drugih DPO.
Močno, intenzivno delo aktivistov se je pričelo v jesenskem obdobju 1977 in z nekaterimi manjšimi izjemami so bili terenski akti-
visti izredno prizadevni. Upoštevajoč, da je delo na terenu veliko težje, kot znotraj TOZD, kajti obsežnost terena in potreba po razgovoru z ljudmi za pridobivanje za akcije, za sodelovanje, je terjalo od aktivistov DPO maksimum privrženosti in vztrajnosti. Vse težave, ki so aktivistom terena najbolj znane, pa niso omajale njihovega optimizma, ki ima izvor v zaupanju v ljudi.
Kdo so bili aktivisti kot nosilci: predvsem komunisti delujoči v SZDL, ZB, ZSMS, KS, delegati itd. Precejšnji del KS nima svojih osnovnih organizacij ZK. V njih so bili nosilci posamezni komunisti, pa ob tem veliko število nekomu-nistov, ki so enako prizadevno delovali. Komunisti živeči v KS, povezani pa v 00 ZK izven KS, zlasti pa izven občine na splošno niso bili dovolj aktivni, vsekakor pa ne nosilci (redke izjeme). To kaže na to, da se počasi uveljavlja vloga komunista v vsej širini v okviru temeljne skupnosti, kjer se problemi razrešujejo, t.j. v krajevni skupnosti.
Kako smo se na ravni občine organizirali za pomoč v temeljnih skupnostih? Predvsem tako, da so bili izvršeni obiski v KS in TOZD pred vsako akcijo (pred kandidacijskimi konferencami in pred volitvami), zagotovljena je bila stalna svetovalna pomoč, pa tudi pomoč za administrativna dela.
Celotna aktivnost SZDL in sindikata je bila ves čas povezana, usklajena in vodena ne glede na delitev dela, ki izhaja iz funkcije organizacij.
Slabosti se niso porajale slučajno. Porajale so se v odvisnosti od stopnje organiziranosti, zrelosti, usposobljenosti za samoupravljanje. Zato je v prihodnje najpo-'membnejša naloga boj za trdnejšo družbeno politično organiziranost, tako v TOZD kot v KS. V KS je potrebno zelo pozorno spremljati, pa tudi usmerjati krajevno samoupravno organiziranost.
Največja vrednota je dosežena množičnost v pripravah in izvedbi ter volilni udeležbi. Ta je bila dosežena zaradi tega, ker se je priprava na volitve uresničevala skozi konkretne razmere, ocene delovnih
ljudi o izvršenih planih, snovanju novih akcij ipd. V predvolilnem obdobju so v KS sprejemali pomembne odločitve na referendumih, vspodbujana je bila solidarnost in ljudje so se čutili povezane in odgovorne za skupne cilje, bolj kot kdajkoli.
Visoka volilna udeležbaje izpričala trdno pripadnost naših delovnih ljudi in občanov sistemu socialističnega samoupravljanja in zaupanje v nadaljnjo usmeritev razvoja delegatskih odnosov.
Volilna aktivnost je kljub nekaterim slabostim in pomanjkljivostim pomenila novo kvaliteto v odnosih. Gre za množičnejši vpliv delavcev, delovnih ljudi in občanov na razvojno politiko, za njihovo uveljavljanje in njihovo hotenje, da postajajo tvorci in ne samo opazovalci ali izvrševalci.
PREDNOSTNE NALOGE, KI IZHAJAJO IZ OCENE VOLITEV
1. Vse DPO morajo nenehno evidentirati nove možne kadre za dolžnosti v delegatskem sistemu in DPO.
2. Možne kandidate za vodilne funkcije na vseh ravneh je potrebno stalno spremljati, usmerjati in pravočasno usposabljati in pripravljati za prevzem funkcij.         • *
3. Krog aktivistov fronte je treba širiti in pomlajevati.
4. Za vodilne funkcije v občini mora KO za kadrovska vprašanja izoblikovati specifične kriterije in merila, ki bodo odraz razmer v občini in zahtevnosti funkcije.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Posebej je bilo na seminarju obravnavano tudi področje vzgoje in izobraževanja, povezano s sklepi 2. seje občinske konference ZKS o usmerjenem izobraževanju. Nadaljevati je potrebno naloge na povezovanju šol z združenim delom, ter povezovanju in združevanju šol. Navzoči pa so opozorili na pomen načrtovanja kadrov v združenem delu in pri investicijah, saj je tesno povezano z usmerjanjem mladih v poklice in s štipendijsko politiko.
Tudi v letošnjem letu organizira komite tovariško srečanje komu-
nistov občine Domžale dne 16. junija 1978 v hali Komunalnega centra v Domžalah. Letošnje srečanje je jubilejno, že peto po vrsti, zato bo še posebej svečano. V Zvezo komunistov bo sprejeto 120 mladih članov. Komunistom, ki so nad 30 let nepretrgano delovali v Zvezi komunistov, pa bodo izročena posebna priznanja. V počastitev 11. kongresa ZK Jugoslavije pa v občini ne bo samo tovariško srečanje. Pri občinski knjižnici bo namreč odprt poseben oddelek z marksistično literaturo, ki bo namenjena vsem občanom, predvsem pa izobraževanju mladih.
Z.U.
5. Vsaj enkrat letno morajo temeljne samoupravne interesne skupnosti, organi DPS in DPO oceniti uspešnost dela delegatov in vodilnih funkcionarjev.
6. Kadrovska služba se mora organizirati in okrepiti tako, da bo sposobna voditi celovito in ažurno evidenco o kadrih v sodelovanju z vsemi kadrovskimi službami in DPO v občini
7. Oceniti je družbeno politično organiziranost vseh DPO in tudi samoupravno organiziranost vseh samoupravnih temeljnih skupnosti.
8. Prizadevanja vseh subjektivnih sil (DPO, družbenih organizacij in društev itd.) je potrebno usmeriti v uveljavljanje frontne vloge SZDL, kjer se mora usklajevati družbenopolitična aktivnost in metoda dela ob vodilni vlogi ZK.
9. Vodstva družbenopolitičnih organizacij morajo svojo prisotnost zagotoviti predvsem v temeljnih samoupravnih skupnostih.
10. Oceniti je treba pogoje za delo krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter pripraviti program postopnega zagotavljanja osnovnih pogojev (prostorsko zagotavljanje in združevanje sredstev).
11. Vodilni funkcionarji so še posebej dolžni s svojo aktivnostjo in izkušnjami pomagati v svoji KS, kjer živijo.
Občinska konferenca SZDL Domžale
POBUDA ZA SAMOPRISPEVEK JE DANA
Na skupni seji Občinske konference SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale, 31. maja 1978 je bilo podano poročilo o izvajanju programa izgradnje šolske mreže iz dosedaj zbranih sredstev I. in II. samoprispevka. Ugotovljeno je bilo, da smo na tem področju z zbranimi sredstvi samoprispevka in sredstvi z ostalih virov veliko naredili in da smo skoraj v celoti realizirali sprejeti program.
Naš dolg do občanov je le še izgradnja šole Venclja Perka v Domžalah, ki jo bomo začeli graditi že letos in še nekatere manjše investicije, ki so bile začrtane v planu. Ob tem se pa odpira vprašanje nadaljnjega reševanja problemov na področju vzgoje in izobraževanja. Situacija kljub izgradnji novih šolskih prostorov še zdaleč ni povsem urejena. Srečujemo se s problemi sprejema novih šoloobveznih otrok v posameznih krajih v občini, ohranitve celodnevne šole, podaljšanega bivanja učencev in varstva. Pred nami pa je tudi reforma, ki prinaša usmerjeno izobraževanje in s tem tudi še dodatne potrebe po šolskih prostorih.
Na skupnem zasedanju je bil sprejet naslednji sklep: Glede na potrebe in uresničevanje sprejetega srednjeročnega plana razvoja občine se mora takoj pričeti s pripravami za uvedbo novega samoprispevka na področju vzgoje in izobraževanja.
V ta namen je bil imenovan odbor, ki mora pripraviti celotno analizo opravljenega dela in zasnovo programa novega samoprispevka ter ga dati v javno razpravo in to preko skupnega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine in obeh zborov skupščine Občinske izobraževalne skupnosti.
Občinska konferenca SZDL Občinski svet Zveze sindikatov
GIBANJE GOSPODARSTVA V I.TROMESEČJU
Že v lanskem letu smo pri obravnavanju gospodarskih gibanj spoznali, da se bodo pogoji gospodarjenja v letu 1978 zaostrili in da bodo rezultati verjetno manj ugodni. Tendence, ki so se kazale v zadnjem četrtletju lanskega leta, so se
zaposlovanja, ki poteka sicer v skladu z resolucijskim ciljem (3 %), skriva precej problematike. Zaposlovanje v negospodarstvu poteka namreč precej prehitro in ga je tudi težko omejevati. Občina Domžale ima spričo hitrega pove-
Center usmerjenega izobraževanja v Koprivnici so si ogledali tudi Domžalčani z namenom, da se spoznajo z vsebino dela v tem centru, sistemom financiranja in načinom izobraževanja
nadaljevale tudi v prvih mesecih letošnjega leta. Industrijska proizvodnja se je pričela zmanjševati iz meseca v mesec in ob še hitrejšem zmanjševanju prodaje so se pričele pojavljati zaloge v nekaterih organizacijah združenega dela.
Industrijska proizvodnja je bila v lanskem letu za 11 % večja kot v letu 1976, v letošnjih prvih treh mesecih pa le za 7 % v primerjavi z lanskim istim obdobjem.
Področje zunanjetrgovinske menjave je bilo že v lanskem letu deležno največ pozornosti in prizadevanj, vendar so bili doseženi rezultati izredno neugodni. Tudi letošnji rezultati niso prav posebno vzpodbudni, saj se celotna zunanjetrgovinska menjava odvija na nižjem nivoju, kot v lanskem letu. Uvoz po prvih treh mesecih je bil za 10% nižji kot v lanskem letu, izvoz pa je bil nižji za 2 %. Izredna navezanost na uvoz, in to predvsem iz konvertibilnega področja, povzroča pri oskrbi naših OZ D z repromaterialom in surovinami številne probleme. Ti se pojavljajo tudi pri nabavi opreme in rezervnih delov. Ugotavljamo, da je bilo verjetno prav področje mednarodne menjave najdalj izredno močno administrativno urejevano in da je prav s formiranjem SIS za ekonomske odnose s tujino nastopila možnost hitrejšega prilagajanja gospodarstva pogojem v mednarodni menjavi. Kljub ustanovitvi SIS pa se ni zmanjšal ustrezno vpliv administrativnega aparata in v gospodarstvu prevladuje, vsaj v naši občini, občutek, da se delavcem v gospodarstvu ne zaupa v tolikšni meri, da bi po samoupravni poti, z dogovarjanjem in usklajevanjem urejali odnose in probleme, ki nastajajo na tem področju. Tudi področje
čevanja števila prebivalcev (okrog 1000 letno in v glavnem 2/3 zaradi priselitve velikega števila ljudi), izredno dosti potreb.. na področju storitev družbenih dejavnosti. Zato se tudi dokaj hitro povečuje število delavcev, ki omogočajo širitev obsega dejavnosti in storitev. Vzporedno s tem se pojavljajo tudi problemi pri izgradnji objektov za potrebe šolstva, zdravstva in otroškega varstva, ker kljub sorazmerno hitri rasti družbenega proizvoda 38 % v letu 1977ne zmore občinsko gospodarstvo za skupno porabo izločati toliko sredstev.
Poslovni uspeh gospodarstva po prvih treh mesecih letošnjega leta je zadovoljiv. Kljub temu, da zaradi sprememb kontnega plana v lanskem letu kazalci niso povsem primerljivi, kaže že povečanje celotnega prihodka za 32 % na takšno ugotovitev. Organizacije združenega dela so v prvih treh mesecih izločale nekoliko prehitro sredstva v del čistega dohodka za OD, kar je bila posledica sprejetih samoupravnih sporazumov o delitvi sredstev za OD in novih anlitič-nih ocen nalog in del. V nobeni OZD niso šli v zmanjševanje OD za določena dela in naloge, ampak so povečanje razmerij reševali s povečano maso sredstev za OD.
Reproduktivna sposobnost gospodarstva se je ob dokaj ugodnih delitvenih razmerjih dohodka nekoliko izboljšala v lanskem letu in se iste tendence nadaljujejo tudi v letošnjem letu, vendar je spričo upadanja reproduktivne sposobnosti v zadnjih letih ta še na dokaj nizkem nivoju. V prvih treh mesecih letošnjega leta smo imeli štiri TOZD, ki so poslovale z izgubo (516 milijonov din). V lanskem prvem trimesečju je z izgubo po-
slovalo še 18 TOZD, vendar je potrebno poudariti, da je takšen rezultat le nekoliko slabši, saj ob koncu lanskega poslovnega leta nismo imeli nobene TOZD, ki bi poslovala z izgubo.
Delovne organizacije, ki so zaključile poslovanje v prvih treh mesecih z izgubo, so predvsem tiste, ki imajo sezonski značaj proizvodnje. Zaradi tega lahko pričakujemo, da se bo njihovo stanje iz-
boljšalo v drugi polovici leta, vendar pa bo potrebno poslovanje teh delovnih organizacij spremljati, da ne bi prepozno ugotavljali neugodnih rezultatov njihovega gospodarjenja.
Ugotovitve in sklepe, ki so jih sprejeli vsi zbori delegatske skupščine, pa so objavljeni v Uradnem vestniku.
Marolt
JAVNA RAZPRAVA 0 NOV KMETIJSKIH ZAKONIH
Občinska konferenca SZDL Domžale pričenja s sklepom sveta za družbenoekonomske odnose javno razpravo o predlogih za izdajo novih kmetijskih zakonov.
V razpravi so predlogi za izdajo:
- Zakona o združevanju kmetov;
- Zakona o dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih;
— Zakona o intervencijah v kmetijstvu in kompenzacijah v porabi hrane;
— Zakona o pogojih in postopkih za pridobitev pravice do preživninskega varstva kmetov.
Javno razpravo o kmetijski zakonodaji je smotrno izkoristiti za opredelitev in informiranje o ključnih vprašanjih razvoja kmetijstva in uresničevanju sprejetih programov v občini.
Veljalo bi opozoriti na napore celotne družbene skupnosti za povečanje proizvodne sposobnosti kmeta in na skrb za zagotovitev kmetove socialne varnosti, ki bi naj v čim večji meri temeljila na njegovem deležu pri ustvarjenem dohodku.
Da bi dosegli tako zastavljene cilje, je treba bolj smelo pristopiti k realizaciji najrazličnejših oblik združevanja kmetov in njihovega zadružnega povezovanja, s čemer bi dosegli večjo produktivnost. Za kmeta bi to pomenilo večji dohodek in zlasti tudi bolj zagotovljen dohodek. Hitreje naj bi se organizirale proizvodne skupnosti v okviru kmetijske organizacije in ob soudeležbi kmeta in te organizacije pri novih naložbah, trajneje zagotavljale rast produktivnosti.
Prepočasno izvajanje nekaterih poglavij iz dogovorjene zemljiške politike se odraža v razdrobljeni zemljiški posesti in proizvodni strukturi. Treba bo pohiteti in tudi poenostaviti postopke za izvajanje melioracij, komasacij in drugih oblik združevanja zemlje. Preprečiti je treba neracionalno izrabo prostora ter v prostorskem planiranju okrepiti vpliv kmetijske zemljiške skupnosti.
Proizvodnja hrane ima v družbenih planih poseben poudarek in pomen. Ob družbeni kontroli cen kmetijskih proizvodov in hrane bo zato potrebno uzakoniti sistem kompenzacij in skladov na način, ki bo čimbolj usklajen z našim gospodarskim sistemom. Poleg intervencij, ki se oblikujejo na nivoju zveze in republike, se bomo tudi v občini opredelili na samoupravno dogovorjen način za funkcioniranje sklada za pospeševanje kmetijstva, v katerega naj prispeva svoja sredstva poleg občine tudi celotno gospodarstvo.
Starostna struktura kmečkega prebivalstva postavlja pred družbo nalogo o celovitejšem reševanju socialnega varstva ostarelih kmetov. Možnost pridobitve preživnine oz. pokojnine s tem, da lastnik odda zemljišča družbi, pomeni reševanje včasih pereče socialne problematike kmetov pa tudi pogoj za hitrejše pridobivanje zemljišč v družbeni zemljiški fond.
Vso navedeno problematiko bodo normativno urejali novi kmetijski zakoni. Zato je zelo pomembno, da bo javna razprava potekala kolikor mogoče poglobljeno, zlasti v kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacijah pa tudi v kmetijski zemljiški skupnosti in krajevnih skupnostih. Na terenu bo javna razprava organizirana v okviru proizvodnih okolišev KMETIJSKE KOOPERACIJE EMONA, krajevne skupnosti pa bodo poleg tega lahko organizirale tudi samostojne razprave.
Kmete in druge občane opozarjamo, daje bila v aprilski številki Kmečkega glasa objavljena skrajšana vsebina tekstov vseh navedenih zakonov.
Gorše ing. Franc
POPRAVEK - DOPOLNILO
Pri objavi razpisa štipendij iz združenih sredstev skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju je pomotoma izpadel rok razpisa.
Kandidati morajo oddati prijave NAJKASNEJE DO 25. avgusta 1978 Skupnosti za zaposlovanje Domžale, Ljube Sercerja 4.
Uredništvo
GG
PREDSTAVLJAMO VAM
V mesecu maju so bile prve skupščine novoizvoljenih samoupravnih interesnih skupnosti v naši občini. Na teh skupščinah so bili izvoljeni tudi predsedniki skupščin in izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti.
Uredniški odbor je na svoji zadnji seji sklenil predstaviti bralcem Občinskega poročevalca vse izvoljene, saj se bomo kot delovni ljudje in občani naslednja štiri leta še dostikrat srečali z njuni na vseh področjih družbenih dejavnosti.
C
ZDRAVSTVENA SKUPNOST
FRANC JERAJ, predsednik skupščine, rojen 17. 5. 1921, višja šola za organizacijo dela, zaposlen v Indu plati Jarše, stanuje Zg. Jarše 21.
FRANC ZABRET, predsednik izvršnega odbora, rojen 4. 9. 1934, zobotehnik — ortodont, zaposlen v Zdravstvenem domu Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo, stanuje Proletarska 4, Mengeš.
KULTURNA SKUPNOST
r
DUŠAN BORŠTNAR, predsednik skupščine, rojen 3. 7. 1929, tekstilni tehnik, zaposlen v Tosami Domžale, stanuje Železniška 4, Domžale.
STANE HABE, predsednik izvršnega odbora, rojen 16. 10. 1920, predmetni učitelj glasbe, zaposlen kot ravnatelj Glasbene šole Domžale, stanuje Zupančičeva 3, Domžale.
J
r
SOCIALNO SKRBSTVO
"A
RAZISKOVALNA SKUPNOST
OREŠNIK dr. ANDREJ, predsednik skupščine, rojen 25. 12. 1943, dipl. veterinar zaposlen v Biotehnični fakulteti - Raziskovalna postaja Rodica, stanuje Groblje 3, Domžale.
LEON MIKEK, predsednik izvršnega odbora, rojen 16. 9. 1943, dipl. ing. kemije, zaposlen v Helios -TOZD Količevo, stanuje Veljka Vlahoviča 1/2.
V..
BRUNO KOCBEK, predsednik skupščine, rojen 1928, socialni delavec, zaposlen v Vzgojnem zavodu Janeza Levca Ljubljana, stanuje Cesta Radomeljske čete 29, Radomlje.
MATEVŽ FLORJAN-ČIČ, predsednik izvršnega odbora, rojen 1936, kvalificirani delavec, zaposlen v Tosami Domžale, stanuje Gubčeva 1, Vir, Domžale.
DOPISUJTE V GLASILO OBČINSKI POROČEVALEC
.J
OTROŠKO VARSTVO
MARICA JERMAN, predsednik skupščine, rojena 1939, tekstilni tehnik zaposlena v Induplati Jarše, stanuje Šlandrova 16, Radomlje.
ANGELCA KRŽAN, predsednik izvršnega odbora, rojena 1933, ekonomski tehnik, zaposlena STOL Kamnik, stanuje Murnova 5, Mengeš
J
ZAPOSLOVANJE
HERMAN BREZNIK, predsednik skupščine, rojen 1931, tekstilni tehnik, zaposlen Filc Mengeš, kot direktor, stanuje Ljubljanska 83, Domžale.
VINKO CEDILNIK, predsednik izvršnega odbora, rojen 1948, učitelj, zaposlen kot ravnatelj Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale, stanuje Dragarjeva 12,
STANOVANJSKA SKUPNOST
V...
SLAVKO PETEK, predsednik skupščine, rojen 1926, voznik motornih vozil, zaposlen Termit Domžale, stanuje Kidričeva 20, Dorržale.
JANKO KRALJ, predsednik izvršnega odbora, rojen 1943, višja izobrazba pravne smeri, zaposlen v Papirnici Količevo, stanuje Vodovodna 9, Domžale.
POKOJNINSKO-INVA-LIDSKO ZAVAROVANJE
-\ r
LUDVIK RODE, predsednik skupščine, rojen 1919, upokojenec, stanuje Triglavska 23, Radomlje.
IVAN REDENŠEK, predsednik izvršnega odbora, ro-jenl911, upokojenec,stan uje Ljubljanska 4, Domžale.
J
TELESNA KULTURA
EMIL MAVER, predsednik skupščine, rojen 1929, tekstilni tehnik, zaposlen v delovni organizaciji Trak Mengeš, stanuje Zadružniška 49, Mengeš.
JANEZ CERAR, predsednik izvršnega odbora, rojen 1942, dipl. psiholog, zaposlen v strokovni službi za zaposlovanje v Kamniku, stanuje Antona Skoka 12,
j
r
SOCIALNO VARSTVO
^ r
ŠKRJANC-OGOREVC EMA, predsednik skupščine, rojena 1939, defektolog, zaposlena kot ravnateljica Osnovne šole Olge Avbelj Homec,  stanuje Radomlje
MARUA AVBELJ, predsednica izvršnega odbora, rojena 1923, upokojenka, stanuje Kajuhova 10, Domžale.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
NIKO BELSAK, predsednik skupščine, rojen 6. 7. 1933, elektro inženir, zaposlen v Papirnici Količevo, stanuje Koščeva 10, Domžale.
VIDA HAFNER, predsednica izvršnega odbora, rojena 10. 6. 1929, po poklicu defektolog, zaposlena v Osnovni šoli Olge Avbelj Homec, stanuje Triglavska 8, Radomlje.
J
SKUPNA PORABA
JAVNA RAZPRAVA O PROGRAMIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI JE KONČANA
Javna razprava o programih SIS družbenih dejavnosti za leto 1978 je zaključena. Potekala je od začetka meseca marca do 15. maja 1978. V tem času smo imeli možnost izbrati in potrditi ovrednotene programe, ki so jih predložile skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. To možnost je izkoristilo 80% vseh raz-pravljalcev.
Danes lahko že ugotavljamo, da bo začetek normalnega združevanja sredstev za samoupravne interesne skupnosti meseca julija. Instrument, ki ureja zbiranje sredstev, je prispevna stopnja. Osnove, od katerih obračunavamo prispevke, pa so:
- bruto osebni dohodki
— dohodek — podlaga so bruto osebni dohodki
- korigirana davčna osnova
— poslovni sklad.
V občini Domžale smo se odločili, da bomo v obdobju julij-december 1978, preko svobodne menjave dela, združevali sredstva za samoupravne interesne skupnosti po naslednjih prispevnih stopnjah:
Prikaz sredstev za občinske SIS družbenih dejavnosti v 1978:
letu
Otroško varstvo SRS Občina Izobraževanje SRS Občina Kultura SRS Občina
Telesna kultura SRS Občina
Socialno skrbstvo SRS Občina
Uporabniki in izvajalci, k
56343.000 din 38,534X100 din 18 309.000 din 84,3311)00 din 4,756.000 din 79,575X100 din 13,416.000 din 8,860.000 din 4,500jOOO din 5,486.000 din 986.000 din 4400.000 din 13,283.000 din 1,787.000 din 11,496.000 din bomo tako dogovorjena sredstva v
NAZIV
OSNOVE
Bruto osebni dohodek
Dohodek — za bruto osebni dohodek
Korigirana davčna Poslovni osnova
C
Otroško
varstvo 4,12 SRS 2,78 Občina 1,34
Izobraževanje 6,19 SRS 0,51 Občina 5,68 Kultura 1,05
SRS 0,76 Občina 0,29 Telesna
kultura 0,28 SRS 0,05 Občina 0,23 Socialno
skrbstvo 1,00
SRS 0,20 Občina 0,80 Usmerjeno izobraževanje Zaposlovanje Starostno zavarovanje kmetov Skupnost pokojn. invalid, zavarovanja 10,60 Zdravstvo 7,35 Raziskovalna Izobraževanje — štipendiranje Požarna
skupnost 0,30
Stanovanjska
skupnost
Komunalna
skupnost
Republiški
proračun 1,00
Občinski
proračun 0,50
0,16 0,26
0,80 1,72
1,50
6,00 2,00
9,47
1,27 ali O-46 0,27
0,28
letu 1978 uporabljali, se moramo truditi, da bo vsak dinar najko-ristneje porabljen. V letih, ki sledijo, bodo naše potrebe in želje na področju skupne porabe vedno večje, zavedati pa se moramo, da vseh ne bo mogoče sproti pokrivati. Zato mora biti naš delež pri kreiranju politike na področju skupne porabe večji. V javnih razpravah, ki so vsako leto, moramo dobro proučiti programe samoupravnih interesnih skupnosti in se odločati za tiste, za katere smatramo, da so nujni. Samoupravnim interesnim skupnostim moramo določiti prioritetni vrstni red, ki naj odraža potrebe občanov.
M. M.
Industrija platnenih izdelkov
INDUPLATI, Jarše p. Domžale n. sol.| sub. o.
induplati
RAZPISUJE
naslednja dela oz. naloge:
1. Šef kadrovsko-organizacijskega sektorja
Pogoji:
— visoka strokovna izobrazba kadrovsko-organizacijske ali druge ustrezne družbene smeri:
— 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih oz. nalogah.
2. Vodja prodaje na domačem trgu
Pogoji:
— višja ali srednja strokovna izobrazba komercialno-ekonomske ali tekstilno-tehnološke ali organizacijske smeri;
— 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih oz. nalogah.
3. Vodja razvoja
Pogoji:
— visoka strokovna izobrazba tekstilno-tehnološke smeri;
— 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih oz. nalogah.
Dela oz. naloge pod 1. se razpisujejo za čas štirih let, po preteku katerihtse na njih opravi ponovna izbira.
Kandidati za vsa navedena dela oz. naloge pod 1., 2. in 3. morajo imeti ustrezne poslovne organizacijske sposobnosti in morajo biti moralno neoporečni in nekaznovani ter morajo izpolnjevati druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Domžale.
Razpis velja 15 dni od dneva objave. Ponudbe je treba poslati na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI, Jarše 61230 Domžale.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni od dneva poteka roka veljavnosti razpisa.
Opomba: V tabeli prikazujemo tudi prispevne stopnje, preko katerih bomo združevali sredstva za druge namene;
— za financiranje nalog ljudske obrambe bomo sredstva združevali po stopnji 0,06 % iz dohodka;
- za požarno skupnost velja sedežni princip (princip delovnega mesta).
OGLAS Ugodno prodam še nerabljeno predsobno garderobno omaro. Višina 2,30 m, dolžina pa 1,80 m. Bergant, Loka pri Mengšu, Mušičeva 49.
OGLAS
Prodam, večjo količino lestev - raznih velikosti od 4 m-7 m. Lestve se dobijo pri PETERKA Valentinu, Zaboršt 10, Domžale.
DELO KULTURNIH DRUŠTEV V SEZON1 1976/77
Delo kulturnih društev, ki so včlanjeni v Zvezo kulturnih organizacij Domžale, je bilo v sezoni 1976/77 zelo plodno. O tem poročilu je razpravljalo predsedstvo na razširjeni seji, vendar je prav, da se z njim seznani tudi širši krog občanov, saj gre za tisto dejavnost, ki je v naši občini dobro razvita in dosega tudi vidne rezultate.
V mesecu decembru je bih v mali dvorani Glasbene šole oddelka v Mengšu pripravljena tudi uspeh razstava slikovnega gradiva o delovanju društev. Razstava bo prenesena tudi v Domžale in druge kraje v občini, saj je po svoji zamisli tudi del kulturne stvaritve.
Mešani pevski zbor Domžale
Šteje 39 članov.
Skupaj z dekliškim pevskim zborom so imeli letni koncert, v juniju pa snemanje na RTV, sodelovali so tudi na reviji pevskih zborov. Nastope so imeli še: ob 100-leinici rojstva Ivana Cankarja, za tovarno Helios, na proslavah Titovih jubilejev, na shodu Ljudske fronte na Gorjuši, skupaj z Dekliškim zborom nastop v Ihanu, izven občine pa na proslavi 40-letnice tekstilne stavke v Kranju.
Moški pevski zbor upokojencev „Janez Cerar" Domžale
Šteje 24 članov.
Na letnem koncertu so izvajali dela skladateljev Petra Jereba in Franceta Marolta - ob tej priliki so bila podeljena tudi Gallusova priznanja. Sodelovali so na reviji pevskih zborov. Nastope so pa imeli še: za občinski praznik ob prižigu žare v Radomljah, na shodu Ljudske fronte na Gorjuši, ob otvoritvi Doma upokojencev v Domžalah, ob prazniku Krajevne skupnosti Jarše, na komemoraciji v Domžalah in na Količevem; izven občine pa: v Velenju na nastopu upokojenskih pevskih zborov, na proslavi 40-letnice stavke v Kranju; peli so pa tudi več kot na 60 pogrebih.
Dekliški pevski zbor ZKO Domžale
Šteje 33 članov.
Letni koncert so imeli skupaj z MPZ Domžale, prav tako tudi celovečerni koncert v Ihanu. Sodelovali so na reviji pevskih zborov. V januarju so imeli snemanje na RTV. Nastope so imeli še: na shodu Ljudske fronte na Gorjuši, organizirali in nastopili skupaj s pevkami iz Finske, nastopili za 29. november za Napredek, pri sprejemu Titove štafete; izven občine pa na proslavi 40-letnice tekstilne stavke v Kranju.
Godba na pihala Domžale
Šteje 43 rednih članov in 7 pripravnikov.
V pretekli sezoni je imela godba 17 javnih nastopov, od tega 5 izven Domžal. Uspešen nastop so imeli na tekmovanju pihalnih orkestrov v Domžalah. Godba jc nastopila še: na shodu Ljudske fronte na Goijuši, na proslavi 1. maja, za občinski praznik, na komemoraciji za 1. november, poleg tega je pa igrala še več kot na 4o pogrebih, od tega na 16 izven Domžal.
Simfonični orkester Domžale-Kamnik
Šteje 48 članov.
V pretekli sezoni je imel sledeče nastope: Novoletni koncert v Domžalah, Kamniku in Mengšu, skupaj z Mešanim pevskim zborom DKD Svoboda Mengeš, nastop na Prešernovi proslavi v Domžalah in Mengšu, na predstavitvi dela „Katka brez copatka ', na recitalu „Zemlja" v Domžalah in Mengšu, nastop na reviji simfoničnih orkestrov v Domžalah.
Likovno društvo „Petra Lobode" Domžale
Šteje 18 članov.
Svoja dela so člani razstavljali na III. razstavi likovnih skupin Slovenije v Ljubljani, Kranju in Radencih, na prireditvah „ČTovek-delo-kultura" na Viru, Brdu in v Moravčah. Imeli so samostojno razstavo na Jesenicah, sodelovali pa so na ekstemporu v Kamniku in Domžalah.
Oktet bratov Pirnat
Sodeloval je na reviji pevskih zborov, imel koncert ob 20-letnici delovanja okteta, na shodu Ljudske fronte na Gorjuši, na srečanju oktetov v Šentjerneju, snemal na RTV; nastope pa so imeli še: v podjetju Slovenija-les v Radomljah, v tovarni Stol Kamnik, v Klubu delegatov ob 20-letnici Mladinske planinske zveze, na Bledu, v Domu počitka v Domžalah, v Šoli za slepo mladino v Ljubljani, za Železniško planinsko zvezo, v Škofji Loki za Titov rojstni dan, v Suhi krajini in v Pečah za brigadirje, na Gorjuši za izseljence, na Viru za Dan borca, obiskali so tudi skladatelja Pavla Kernjaka.
Stobljanski oktet
Imel je 13 nastopov. Poleg 4 nastopov v Domžalah je nastopil še na gradu Krumperk ob otvoritvi Arhiva, v Ljubljani, Mengšu, Trzinu, na
Taboru nad Ihanom ob 40-letnici Ljudske; fronte, na Gorjuši na shodu Ljudske fronte, v Kamniku na > ekstemporu, v Šentjerneju, na srečanju oktetov v Radomljah in pred kratkim v Dobu, skupaj z Mešanim pevskim zborom „Jožef Virk" iz Doba.
DKD Svoboda Mengeš
je skupinsko in številčno najmočnejše društvo, saj deluje v društvu dramska skupina, ki šteje 95 članov, MPZ, ki šteje 53 članov, harmoni-karski orkester, ki šteje 15 članov in folklorna skupina, ki šteje 14 članov, skupno vse skupine štejejo 177 članov.
Dramska skupina je izvedla pravljično igro „Car in pastir" v režiji Franca Veiderja, kije bila namenjena predvsem mladim in to 4 predstave, ki si jih je ogledalo okoli 2.000 obiskovalcev; dramsko delo „Delavnica oblakov" v režiji Jožeta Voznvja je bilo uspešno izvedeno dvakrat v letnem gledališču; člani dramske skupine so sodelovali z recitali na številnih proslavah ob 40-letnici KPS in Titovih jubilejev, na prireditvah „Ćlovek-delo-kultura" in drugih prilikah.
Mešani pevski zbor je imel v pretekli sezoni 13 nastopov in to v Kranju ob 40-letnici tekstilne stavke, na komemoraciji v Mengšu, na proslavi 29. novembra v Domžalah in Mengšu, na Novoletnem koncertu v Mengšu, Kamniku in Domžalah skupaj s Simfoničnim orkestrom, na reviji pevskih zborov, na proslavi 27. aprila in 1. maja v Mengšu, na proslavi v Papirnici Količevo in Leku v Mengšu, na shodu Ljudske fronte na Gorjuši, ob otvoritvi tovarne Trak v Mengšu.
Harmonikarski orkester je imel 8 nastopov in to: na prireditvah „Clo-vek-delo-kultura" v Trzinu, na Viru, na Prevojah, v tovarni Induplati v počastitev Titovih jubilejev, prav tako na Viru, na Avto rallvju v Mengšu, na II. nastopu pesmi in plesov v Mengšu.
Folklorna skupina je imela 15 nastopov in to: ob otvoritvi ceste v Loki, celovečerni program v Trzinu, na Viru pod geslom „Približajmo kulturo delavcem", ob praznovanju 30-letnice Melodija, v Osnovni šoli Mengeš, za starčke, v Domu počitka Mengeš, za dan žena na Viru, v Induplati ob praznovanju Titovih jubilejev, na tekmovanju pihalnih orkestrov v Domžalah, na izseljenskem pikniku na Gorjuši, ob otvoritvi Tovarne Trak v Mengšu; imeli so tudi drugi samostojni večer narodnih pesmi in plesov v Mengšu. 22. maja so nastopili pred muzejem NOV v Drvarju, največji uspeh so pa doživeli v Beogradu, ko so skupaj z ostalimi slovenskimi folkloristi nastopili ob praznovanju 85-letnice rojstva maršala Tita.
Mengeška godba
Šteje 41 članov.
Imeli so številne nastope doma in izven občine in to: doma novoletno voščilo, proslava OF in 1. maj, Kresovanje in budnica za 1. maj, na Avto rallvju, na festivalu amaterskega filma, ob otvoritvi tovarne Trak, imeli so tudi drugj samostojni koncert. Izven občine pa: pri spomeniku na Rudniku, v Oklem nad Ihanom, na proslavi Lek v Rudniku, ob 40-letnici stavke v Papirnici Količevo, na reviji godb v Kamniku in tekmovanju v Domžalah, na shodu Ljudske fronte na Gorjuši, na gasilskih prireditvah v Cerkljah, Velesovem, Dobravi, ob prižigu žare v Radomljah, na obletnici požiga Zlatega polja, igrali pa so tudi pri 14 pogrebih.
KUD , Janko Kersnik" Lukovica
Šteje 42 članov in to dramska skupina 19, pevski zbor pa 23.
Dramska skupina je uprizorila komedijo „Vdova Rošlinka" in to dvakrat doma, gostovali pa so v Ihanu, Srednji vasi, Moravčah, Blagovici in Komendi.
Moški pevski zbor je sodeloval na reviji pevskih zborov, na komemora-cijah v Lukovici, Šentvidu, Brdu in Zlatem polju, na prireditvi ob dnevu žena v Lukovici in Šentvidu, ob prenovitvi dvorane v Šentvidu, na kvizu mladih kmetovalcev v Lukovici, na krajevnem prazniku Prevoj, na obletnici Lovske družine v Lukovici in Titovih jubilejih v Mojci in AMD Lukovica. Veliko prostovoljnega dela so vložili tudi pri urejanju dvorane.
Prosvetno društvo „Miran Jare" Škocjan
Šteje 53 članov.
Dramska skupina, ki deluje, je ob Titovih in partijskih jubilejih izvedla zborovsko recitacijo „Partizanski pesniki". Organizirala je gostovanje KUD Edi Grubeljnik iz Ribnice na Pohorju z Miklovo Zalo, uredila slavnostni prostor za proslavo Ljudske fronte na Gorjuši, tribuno, stolp z napisi in dekoracijo. Največ dela so pa v preteklem letu vložili v ureditev letnega gledališča v Škocjanu, ki so ga člani v glavnem opravili prostovoljno. Sedaj, ko imajo urejeno letno gledališče, bodo lahko tudi pričeli z rednimi dramskimi predstavami.
Prosvetno društvo „Jožef Virk" Dob
Šteje 64 članov, od tega dramska sekcija 26, pevski zbor 38.
Dramska sekcija je v letnem gledališču na Močilniku uprizorila komedijo „Dve nevesti" in to dvakrat.
Pevski zbor je sodeloval na reviji pevskih zborov, skupaj s Stobljanskim oktetom so pa pred kratkim imeli prvi samostojni celovečerni koncert. Nastopili in sodelovali so: na prireditvi ob praznovanju 8. marca v Dobu. na proslavi 1. maja na Viru, ob imenovanju Osnovne šole Dob po Martinu Koželju, na shodu Ljudske fronte na Gorjuši.
Nadaljevanje prihodnjič
ZAKAJ TAKŠEN ODNOS?
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je organiziral predavanja ,,Družbena samozaščita in varnost v cestnem prometu'1, pri organizaciji katerih so sodelovala tudi AMD Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Predavanja so bila namenjena občanom v Moravčah, Domžalah, Lukovici, Radomljah, Trzinu in Mengšu, kar pomeni, daje bila prostorsko pokrita skoraj celotna občina.
V navedenih krajih so AMD preskrbela prostore in tudi pripravila vabila za vse tiste občane v krajih, kjer so bila organizirana predavanja. Otroci so raznosili vabila po nišah, nekaj pa tudi po javnih lokalih. Na ta načinje bilo prebivalstvo dobro obveščeno.
In kakšni so bili rezultati?
Na območju Črnega grabna je bilo razposlanih 700 vabil, na predavanju pa je bilo 50 občanov; v Domžalah 1000 vabil, na predavanju je bilo 120 poslušalcev, vendar med njimi učenci iz 4 razredov OS Vencelj Perko; v Radomljah 500 vabil, na predavanju 17 občanov; v Trzinu 500 vabil, na predavanju skupaj z 12 otroki 35 občanov; v Mengšu 1000 vabil, na predavanju 40 poslušalcev, med katerimi je bilo 35 tečajnikov za bodoče voznike motornih vozil. Ker je v Moravčah prvo predavanje odpadlo zaradi nenadne odsotnosti predavatelja, je bilo na osnovi dogovora sklicano še eno predavanje, vendar so se 600 vabilom odzvali le 4 občani. Toda obvestila so bila posredovana tudi vsem članom Združenja šoferjev in avtomehanikov, od katerih je na vseh predavanjih prisostvovalo le 5 članov. Poleg tega je Svet za preventivo in vzgojo o cestnem prometu obvestil tudi vsa vodstva šol, Občinski svet z namenom, da tudi oni pomagajo pri obveščanju.
Predavatelj je bfl znani prometni strokovnjak MOŽE ing. Vinko — inšpektor Uprave javne varnosti Ljubljana.
In bilanca? Lahko trdimo, da več kot porazna in da niso bili na preda vanj i li niti tisti, ki so odgovorni za prometno varnost v šolah, ne inštruktorji, ki učijo bodoče voznike, ne člani AMD in ZŠAM, niti tisti, ki bodo jutri postali vozniki motornih vozil. Skratka: NISMO PRIPRAVLJENI, DA BI OBOGATILI LASTNO ZNANJE IN SE SPOZNALI S TISTIM, KAR BI LAHKO POVEČALO VARNOST NA CESTI.
Ne mislimo razpravljati o potrebi samih predavanj, niti ne o dobri volji organizatorjev, ne o morda neprimernem času (za takšna predavanja bi to verjetno ne smelo biti vprašanje časa), ampak se moramo vprašati, kam nas tak odnos vodi? !
ZAKAJ smo samo NEMI opazovalci črnih točk, ko so te že nastale? Zakaj ne čutimo potrebe, da bi se spoznali s tistim, s čemer bi se morali? Zakaj iščemo vzroke za BOLEČE izgube samo v neprimernih cestah in kolonah pločevine, v kateri mnogokrat sedimo tudi sami? Zakaj kažemo le na nekatere, da so le oni krivi za kaos, žrtve in bolečine? Ali smo se kdaj vprašali, da smo sopotniki tega nereda in da moramo tudi pri SEBI razčistiti lastno ODGOVORNOST za stanje, ki zahteva veliko materialno škodo, prinaša smrt, razbija družine in nas vse skupaj postavlja kot družbeno odgovorne?
Govorimo o ljudeh, kot da bi sami ne bili, poudarjamo odgovornost, kot da ni ta tudi naša, kličemo na pomoč družbo, kot da nismo ta družba mi sami!!!
Komentarji niso potrebni, ker moramo odgovoriti na vprašanje, kaj smo naredili sami, kje je naša volja, da se spoznamo z nevarnostmi, kakšen je naš odnos do lastne varnosti in človeka, ki je nosilec medsebojnih odnosov?
Kje je pri vsem tem VARNOSTNA KULTURA, ta rak rana neštetih nezgod, ta kultura, ki bi jo morali negovati bolj kot vse drugo, saj pomeni del varnega življenja in tudi zmanjševanje ČRNIH TOČK, kjer usihajo nedolžna življenja.
Ne vabila in papirji, ampak neznanje nas mora pripeljati v dvorane, kjer bomo stalno dopolnjevali VARNOSTNO kulturo in lastno odgovornost!
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
PLAVALNI klub Domžale bo organiziral dva začetna tečaja plavanja, ki se bosta začela:
1. tečaj, 26. 6. 1978
2. tečaj, 10.7. 1978
in bosta trajala 7 sončnih dni. Prijave se sprejemajo na bazenu, ko bo odprt, vsak dan dopoldne. Istočasno s prijavljanjem za tečaj plavanja, bomo sprejemali tudi nove člane Plavalnega kluba.
Plavalni klub Domžale
PREHOD V BLAGOVNICI -PAST ZA PEŠCE
Mojce ni več. Tistega dne je hotela opraviti še neko dolžnost. Stekla je na cesto. Na prehodu za pešce je bil njen tek usoden, njen korak seje ustavil za vedno ...
S temi besedami smo se poslovili od drobne deklice, Mojce Prvinšek, ki je bila žrtev prometne nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek, 29. maja.
Ob tem sem se vprašala, če ni za njeno smrt kriva malomarnost? ! V jeseni smo dobili prehod za pešce. Učencem smo povedali, da smejo tu čez cesto, da pa naj bodo previdni, ker šofer ne more v trenutku ustaviti vozila.
Zima je načela belo barvo, kije šoferjem napovedovala prehod. Pešec, z mislijo, daje varen, stopi na prehod, šofer pa opazi prehod šele takrat, ko zapelje nanj. Če pogledam še na novo zarisano prekinjeno črto, ki je le lučaj oddaljena od prehoda, mi to nekako ne gre skupaj z omejitvijo hitrosti in varnostjo na prehodu. Prehod je potreben, saj je na drugi strani ceste trgovina. Tudi prometne nesreče se bodo verjetno še dogajale, toda z nekaj kg barve in opozorilno tablo bi lahko vsaj omilili njihove posledice, če jih že preprečiti ne moremo.
Marta Budau
i -s
KRI Z PRED MOSTOM
Dan na dan drvijo avtomobili proti Jamarskem domu in Gorjuši. Pred mostom čez Rovščico in Račo stoji prometni znak, ki ga nihče ne opazi. Jasno, saj leži na tleh. Okrog njega pa raste trava. Tako se dviga iz trave le drog z držalom Vozniki ne vedo, da se bo cesta zožila in brezskrbno drvijo naprej. Do zdaj se tu še ni pripetila prometna nesreča, a če bomo še naprej tako malomarni, si bono sami skopali jamo. Vendar to ni osamljen primer.
Sprašujem se, ali je res potrebno, da znak še vedno leži na tleh.
LIDIJAERČULJ,6.a. r.
Tudi takšni znaki so lahko „nevarni"
DAN SOLE
Štafeta mladosti
.J
Dan šole smo praznovali v ponedeljek, 17. 4. 1978. V šolo smo povabili naše starše in borce, ki so se v teh krajih borili za svobodo. Sola je lansko leto ob otvoritvi dobila ime po MARTINU KOŽELJU, kije med vojno aktivno deloval kot komunist in ilegalec v okolici Doba.
Na začetku je bil slavnostni govor. Med proslavo je tov. ravnateljica podelila diplome, nagrade in pokale, ki smo jih učenci dosegli na različnih tekmovanjih. Obisk je bil zelo velik, saj je bila telovadnica, v kateri je bila proslava, skoraj do zadnjega kotička polna.
V drugem delu proslave so nastopali tudi pevski zbori naše šole in tudi folklorni krožek je s plesi prispeval k boljšemu vzdušju in temu, daje bila proslava svečanejša in bolj zanimiva.
Ker so priprave na proslavo trajale dolgo, smo bili še bojj zadovoljni ker je proslava dobro uspela; smo vedeli, da naš trud le ni bil zaman. To pa so potrdili tudi povabljenci z burnim ploskanjem. Ob koncu proslave smo zapeli še nekaj pesmi, nakar se je proslava končala.
Prepričana sem, da je ta dan ostal nam učencem in tudi povabljencem v lepem spominu.
MATEJA SIMON 6. b. r. OS MARTIN KOŽELJ DOB
Maj. To je mesec, ki je marsikomu izmed nas najbolj pri srcu, kajti to je obdobje cvetenja in brstenja. Drevesa se bohotijo s svojimi pisanimi cvetovi, dokončno ,,oživijo" polja in travniki. Poleg vseh teh lepot paje to tudi mesec radosti, veselja, saj pomlad dosega svoj višek. No in v tem razcvetelem obdobju praznujemo še pomemben praznik -25. maj. To je rojstni dan našega dragega voditelja - tov. Tita in obenem tudi praznik mlade generacije - dan mladosti. Na ta dan se povsod po državi z veseljem in zavzetostjo pripravljamo, tako v šolah kot v raznih drugih DO. Ob koncu meseca marca se poda na pot štafeta s čestitkami in pozdravi tovarišu Titu. Mladinci vse dežele si podajajo šta-fetno palico in ponosni so, ker jo lahko držijo vsaj nekaj minut. Stafetno palico smo 4. maja sprejeli tudi v domžalski občini, od koder je v spremstvu zastav in nasmejanih mladih obrazov nadaljevala pot proti občini Kamnik. Vsi državljani smo na našega maršala zelo ponosni in zavedamo se, posebno mladi, da njegova mladost še daleč ni bilo tako brezskrbna in lepa kot je naša. Ob njegovem 86. rojstnem dnevu mu želimo še mnogo srečnih uspešnih let v krogu nas mladih in ostalih državljanov.
Milena Jerak
NOVI PRISPEVKI V ZDRAVSTVU
Po najširši javni razpravi v združenem delu in KS so uporabniki in izvajalci v Občinski zdravstveni skupnosti sprejeli Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Samoupravni sporazum opredeljuje enotni program, kije enak za vso republiko in dopolnilni program, za katerega se dogovarjamo na ravni Občinske in Regionalne zdravstvene skupnosti. V primeru, ko občani potrebujejo zdravstveno varstvo iz enotnega ali dopolnilnega programa, prispevajo (participirajo) del sredstev k stroškom zdravstvenih storitev iz svojega osebnega dohodka. Pri tem je potrebno omeniti to, da naj bi novi prispevki občanov k stroškom posameznih storitev zdravstvenega varstva preprečevali pretirano in nepotrebno uveljavljanje določenih oblik zdravstvenih storitev zdravstvenega varstva, kakor tudi uravnavanje potrošnje v dogovorjenih okvirih na tem področju, torej naj bi participacija vplivala tudi vzgojno. Navajam nekaj najbolj pogostih zdravstvenih, zobozdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov, za katere je potrebno prispevati:
v osnovnem zdravstvenem varstvu: prispevek
— za prvi kurativni obisk v splošni
ambulanti ter dispanzerjih 20
— za prvi obisk zdravnika za domu, ki je
opravljen na zahtevo uporabnika 60
— za vsak pregled pri zdravniku spec. 50
— za prvi prevoz z reševalnim vozilom,
ki ga potrdi zdravnik 60
— za zdravila ob prevzemu v lekarni
na recept 15
v zobozdravstvu:
za vsak rentgenski posnetek zob 5
za vsako zalivko (plomba) 20
za vsako kovinsko prevleko (krona) 150
za vsako totalno protezo 320
za vsako parcialno protezo 400
Na drugem zasedanju skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Domžale pa je skupščina sprejela sklep, da se od 1. junija 1978 ne uvede prispevek:
- za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih za pravice iz enotnega programa;
- ne uvede se prispevek, kadar občani uveljavljajo zdravstveno varstvo zaradi nesreč pri delu in poklicnih boleznih;
- omeji se prispevek za rentgenske posnetke na največ šest posnetkov. Za en posnetek prispeva 5,00 din.
K stroškom zdravstvenih storitev nekatere kategorije prebivalstva ne prispevajo, in to:
- predšolski in šoloobvezni otroci, srednješolci ter redni študentje;
- borci NOB pred 9. 9. 1943, oz. 13. 10. 1943;
- vojni invalidi, imetniki partizanske spomenice, španski borci;
- uživalci stalnih družbenih pomoči in njihovi ožji družinski člani;
- upokojenci z varstvenim dodatkom;
- občani zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni in se niso mogli usposobiti za delo;
- delovni invalidi z več kot 70 % telesne okvare;
- kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost;
- začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje;
- in končno občani, za katere Občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k stroškom zdravstvenega varstva.
K stroškom za nekatere zdravstvene storitve in zdravila uporabniki ne prispevajo, in sicer:
- ženska med nosečnostjo, porodom in materinstvom do dokončanega šestega meseca otrokove starosti, kurativne preglede v dispanzerjih za žene in prvo umetno prekinitev nosečnosti, ki je medicinsko indici-rana;
- borci NOB od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 in to za zdravila ob prevzemu v lekarni na recept, kurativne preglede v dispanzerjih za borce NOB ali splošnih ambulantah ter zdraviliško zdravljenje;
- občani, kadar zbolijo za katero izmed nalezljivih bolezni in to posebni prevozi, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni;
- občani, ki zbolijo zaradi rakastih obolenj, sladkornih bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter duševnih bolezni in to prevozi z reševalnimi vozili, kijih odobri zdravnik;
- občani, ki so stari nad 70 let, za zdravila ob prevzemu v lekarni na recept in prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih.
Občani plačajo v celoti sami naslednje storitve:
- vsak naupravičeni obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika;
- za vsak pregled pri zdravniku specialistu brez napotnice zdravnika, če je ta sicer predpisana;
— vsak prevoz z reševalnim vozilom, kije opravljen na zahtevo uporabnika, pa ga zdravnik ne odobri;
— lasuljo zaradi močneje izražene trajne plešavosti, ki ni traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil;
— zdravljenje akutnega opoja z alkoholom zaradi iztreznitve;
— neobvezna cepljenja;
— kozmetične operacije.
Omenjene prispevke občani plačujejo v gotovini v zdravstvenih institucijah, le v izjemnih primerih lahko tudi s čekom. Za vsako doplačilo dobijo ustrezen dokument.
Predsednik IO OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ZABRET Franc
PREMAJHNI VRTCI
OBVESTILO STARŠEM O DELU KOMISIJE ZA SPREJEM OTROK V WZ DOMŽALE
Komisija za sprejem otrok v WZ občine Domžale je zasedala od 1. 6. 1978 do 6. 6. 1978 in obravnavala prošnje za sprejem otrok v vse enote zavoda. Obravnavala je 568 prošenj, od tega do treh let starosti 275 prošenj, 293 prošenj pa je bilo za starejše skupine. Sprejela je lahko le 63 otrok v starosti do treh let in 32 predšolskih otrok. Skupaj je bilo sprejetih 95 otrok. Odklonjenih otrok je v letošnjem letu za vse enote 473.
POIMENSKI SEZNAM ODKLONJENIH OTROK NA KOMISIJI ZA SPREJEM V VVZ DOMŽALE
Odklonjeni otroci za Domžale:
Alekšič Danijela, Bakarčič Matevž, Briški Primož, Ciglcr Tomaž, Cuzak Gregor, Čatar Nataša, Cuk Miran, Dodič Robert, Dolenc Katja, Eržen Janez, Etemaj Aleš, Grmek Sonja, Habič Tjaša, Jaklič Franci, Jančigoj Tadej, Jeretina Tomaž, Kazolini Ivica, Kromelj Tadej, Kolenc Mojca, Kopitar Veronika, Kosirnik Mojca, Kralj Bojan, Krznar Kazimir, Lukša Nikola, Malcšič Metoda, Mijatovič Njeboša, Nakrst Vlasta, Novak Karmen, Obšteter Tina, Orehek Meta, Pelan Peter, Plavček Štefan, Podlogar Sebastijan, Prijatelj Damajana, Rutnik Nataša, Saradjen Darja, Slavnič Nikola, Steiner Saša, ŠeSek Vanja, Spende Mojca, Sular Jurij, Tiringer Tea, Urankar Janja, Vidmar Peter, Zelenjak Nives, Sporar Rajko, Abe Fenja, Arnuš Suzana, Blatnik Martin, Cajner Tomaž, Duretič Saša, Horvat Sabina, Jaklič Milan, Hlebec Barbara, Kerec Matej, Klemen Igor, Koplan Tanja, Kramar Nataša, Levstek Karla, Ljubišič Goran, Mavčen Tanja, Mrežar, Nemček Peter, Novak Gregor, Pavlic Nataša, Pevec Robert, Pustotnik Boštjan, Rajšek Gregor, SavRovič Tina, Senica Mojca, Ucman Sandi, Urankar Alenka, Vidmar Bogdan, Zilovec Janez, Adamič Petra, Alekšič Dragica, Bajuk Andreja, Belcijan Sandi, Bohinc Zoran, Cej Tomaž, Česen Stanko, Dabič Vesna, Demšar Katja, Flis Gregor, Gredar Matej, Grmek Anka, Hojnik Katja,
Hozjan Damjan, Hozjan Vladimir, Hribar Dejan, Hrovat Boris, Judež Petra, Karlovšek Katarina, Kavkler Iztok, Klešnik Iztok, Koplan Boštjan, Knez Mojca, Kopušar Aleksander, Kos Tanja, Kosmač Maja, Košmrlj Polonca, Kralj Marko, Kranjec Klavdija, Križanič Gorazd, Geiscr Marjan, Mrkač Anita, Mikek Mihael, Miklič Katja, Miklič Klemen, Mlakar Aleš, Murn Nina, Novak Milanka, Opeka Maja, Popovih Sandra, Potocco Marčelo, Plavček Boštjan, Rabzelj Tanja, Remec Tomo, Samarin U "iVa, Sedej Jana, Strniša Primož, Štemta Romana, Verli Matejka, Valadič Jasminka, Vestoviek Nataša, Vlaj Simona, Voler Breda, Ukmar Karmcnca, Zitta Tinkara, Zorman Bojan, Mohar Marko, Popovič Marko, Tome Gašper, Adlešič Jernej, Arnuš Boštjan, Bizjak Jure, Burja Barbara, Celestina Andrej, Dime Sašo, Demšar Tina, Dodič Darja, Duh Barbara, Dušak Robert, Duretič Liljana, Gašperlin Živa, Griser Mateja, GLas Jelka, Hegler Helena, Igličar-Tajč Marko, Jakopič Tina, Jerman Peter, Krašovec Karmen, Kerčmar Nina, Kokalj Tadej, Kolomaz Nina, Kovačič Sebastjan, Ložar Nataša, Mijatov Klemen, Milcvoj Ante, Mohor Jernej, Muller Janez, Nebec Uroš, Oblak Petra, Ogorcvc Mitja, Oven Vanja, Puhar Simona, Puterle Jana, Rebula Miloš, Smolej Mair-Ema, Sovine Vesna, Senica Mateja, Spreitzer Aleš, Sušnik Klavdija, Sinko Aleksander, Tašker Petra, Tomas Klementina, Trdin Andrej, Ukmar Tomaž, Velečič Marko, Vidmar Bogdan, Vidmar Uroš, Vojska Žiga, Vrtovec Sašo, Vučkič Sara, Zabret Gregor, Zargi Andrej, Zgajnar Boštjan, Znidaršič Urban, Puček Barbara, Arko Andraž, Avsec Metka, Bakarčič Tina, Bregar Jože, Bricelj Jure, Cuzak Barbara, Dolinar Mitja, Eržen Nina, Filipovič Ma.ša,Galle Barbara, Gavranovič Denis, Golf Boris, Grad Klemen, Hegler Katarina, Hrovat Martina, Iskra Barbara, Ivkovska Liljana, Jakovec Martin, Klešnik Darko, Kmetic Ester, Kocjančič Petra, Kopušar Aljoša, Kokalj Metka, Krivec Ema, Kunaver Simona, Kvas Mitja, Ložar Gregor, Mahkovec Blaž, Miketič Peter, Miklavčič Kristjan, Milojevič Nikola, Nebec Maja, Ninič Dejan, Novak Mateja, Novak Mateja, Orel Gregor, Pančur, Pok Miljam, Polanc Primož, Prelovšek Lidija, Preskar Borut, Pribcla Tilen, Prijatelj Matjaž, Rogač Tanja, Salobor Tjaša, Savnik Marjeta, Senčar Liza, Sinkovič Tina, Sovine Peter, Sršen Alenka, Stankovič Flvis, Taštanovski, Urankar Nataša, Velepec Maja, Žemljic, Zupančič Igor, Zankar Klaudija, Zavbi Janko, Žibert Nataša, Hegler Helena, Jašovec Teja, Baloh Gregor, Božičevič B anka, Což Bojana, Ficko Tomaž, Grubelič Edvard, Hameršek Peter, Jeseničnik, Jjrman Peter, Kabaj Urška, Klisarič Nina, Klemen, Kmetic Vanja, Koprivšek Boštjan, KovaČič, Krizmanič Sonja, Križanič Uroš, Kučan, Kurent, Mehle Polona, Mijatovič Nebojša, Mlakar, Markač, Petrič Roman, Piškur Andrej, Nemček Andrej, Sesek Manja, Spremo Milena, Stevanovič Darja, Svetlin Roman, Ukmar Sandra, Vidic, Vohmajer Boštjan, Znidaršič Gregor, Kmetic Andreja, Kozarič, Količ, Zorko Luka.
Odklonjeni otroci za Mengeš:
Klemenčič Urška, Svetlin Natalija, Veber Kristina, Zrim Marko, Baloh Boris, Buhinjak Marija, Caki, Canžek Robert, Kužnik Damjan, Mežan Viktorija, Malinič Tine, Tavčar Dejan, Vižintin Luka, Zupan Nina, Smalc, Blejc Urška, Dermastja Janez, Dolinar Damjan, Golob Matej, Guna Damijan, Jauh Tina, Komelj Petra, Kosec Mateja, Maric Suzana, Markotič, Otrin Staša, Paradžič Sandra, Skrlep Luka, Zakrajšek Marija, Ficko Maja, Kimovec Urška, Laba Boštjan, Maksič Dušan, Prašnički Nevenka, Trobec Damjana, Vcrga Maja, Zoreč Marictka, Burgar Matija, Ipavec Natalija, Lah Klemen, Majcen Sabina, Maksič Peter, Palic Azra, Robavs Uroš, Skok Lučka, Tavčar Marjeta, Zanta Amanda, Boltežer Marija, Petra, Majcen
(Nadaljevanje na 18. strani)
DELO SINDIKATA V ZASEBNEM SEKTORJU
V naši občini je dokaj razvit zasebni sektor, v katerem je zaposleno okoli 810 delavcev. Tudi ti delavci imajo svoj sindikat, preko katerega poskušajo reševati vrsto vprašanj, tudi ti delavci se izobražujejo ob delu, možnosti za aktivnosti pa so še zelo velike. O delovanju in problemih, s katerimi se ubada sindikat na tem področju, smo se pogovarjali s tovarišem Vi-lijem Majheničem, predsednikom OOS delavcev pri zasebnih delodajalcih.
Delavci v sindikatu želijo, da dobijo vse možnosti odločanja o sredstvih, ki se namensko odvajajo v poseben sklad pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, ta pa naj bi po dogovoru na republiškem nivoju prešel prav na osnovno organizacijo sindikata, ki bi preko komisije reševala konkretna vprašanja. V komisiji pri Samoupravni stanovanjski skupnosti sta sicer tudi dva člana sindikata, stanje se izboljšuje, seveda pa hočejo imeti delavci v zasebnem sektorju popolen vpliv
Delovno predsedstvo na občnem zboru delavcev pri zasebnih delodajalcih
Kakšno je delo osnovne organizacije sindikata?
OOS, v katero se vključujejo delavci iz zasebnega sektorja, se kajpak srečuje s specifičnimi problemi. Dosedanje izkušnje kažejo, da še ni prave zainteresiranosti delavcev za vključevanje v tale sindikat, saj je po dosegljivih podatkih včlanjenih v sindikat okoli 250 delavcev. Težko bi bilo v eni besedi odgovoriti, zakaj tako je, vsekakor pa je precejšnja ovira v razdrobljenosti vseh zaposlenih in kratko malo je najtežje organizirati za vse te delavce skupni sestanek. Tako ostaja največje delo na peščici posameznikov, ki tvorijo izvršni odbor tega sindikata (v novem mandatu je v tem odboru 15 članov). Informiranost delavcev je dokaj dobra, saj so vabila za zbore delavcev objavljena v Občinskem poročevalcu, ob vseh večjih akcijah dobijo vsi člani sindikata vabila, vprašanje pa je, koliko jih vabilo dejansko prebere. Kljub vsemu se udeležba na sestankih izboljšuje, kar vendarle daje misliti, da je sindikat vse bolj prisoten med delavci, ki so zaposleni v zasebnem sektorju.
Delavci si želijo predvsem takšen položaj, kot ga imajo delavci v združenem delu.
To je najbolj prisotno pri reševanju vprašanj, ki naj zagotavljajo socialno varnost in zadovoljevanje osnovnih potreb družbenega standarda. Kot prvo je zadovoljevanje stanovanjskih potreb.
na vsa sredstva, ki se zbirajo v tem skladu.
Drugo vprašanje so možnosti koriščenja letnih dopustov. Delavci praktično nimajo počitniških kapacitet, v čemer so na slabšem od delavcev v družbenem sektorju. Med OOS in zasebniki tečejo dogovori, da naj bi zgradili skupni počitniški dom. Obstoja zamisel nakupa zemljišča, ki bi ga najprej koristili kot camp za delavce in delodajalce, dokler ne bi začeli z izgradnjo doma. Seveda se bo morala osnovna organizacija sindikata prizadevati, da bo zbrala potrebni del sredstev, poleg tistega, ki bi ga prispevali delodajalci. Možnosti na primer so, da bi iz regresov, ki jih dobijo delavci za koriščenje letnih dopustov, oddvojili določen del za ta dom, kar bi zahtevalo široko akcijo sindikata.
Področje, ki bi ravno tako terjalo prisotnost sindikata, so delovna razmerja. Ravno o teh vprašanjih prihajajo pogosto pritožbe na Občinski svet ZSS, aH pa se kar direktno rešujejo preko inšpektorja za delo. Dejanskega pregleda, kakšno je stanje v celoti ni, seveda pa bi ravno večja vključenost večine delavcev v sindikat marsikaj preprečevala. Delavci pogosto enostavno niso seznanjeni, kakšne so njihove pravice, zato mnoge nepravilnosti sploh ne pridejo na dan. Vloga OOS pa je v tem, da se preko nje delavci izobražujejo v družbenopolitičnem smislu, da vidno svoje mesto v družbi in zdru-
ženem delu nasploh. Prav temu vidiku izobraževanja je bilo do-sedaj posvečeno premalo pozornosti.
Na drugem mestu bomo sicer še spregovorili o izobraževanju ob delu, kjer se kažejo dobri rezultati, v bodoče pa bo treba več storiti za družbenopolitično izobraževanje tako članov izvršnega odbora, kot tudi ostalih delavcev. Dosedanje delo sindikata kaže, da je odprto vprašanje, kako se nagrajevanje po delu izvaja v zasebnem sektorju. Delodajalec in delavec se dogovorita s kolektivno pogodbo, pri tem se mora prvi držati vsote v pogodbi, seveda pa je tudi vprašanje, kako so tudi v zasebnem sektorju izgrajena merila in osnove za nagrajevanje po delu. Vsekakor velja prepričanje, da je delo v zasebnem sektorju stimulirano, daje velika večina delavcev zadovoljnih in da ni večjih socialnih razlik in problemov, konkretnih podatkov, kakšno je dejansko stanje, pa ni.
Kdor ni organiziran v sindikat delavcev pri zasebnih delodajalcih morda še ne ve, da se OOS vključuje v športna tekmovanja in goji tudi redne športno-rekreacijske oblike. Ta dejavnost se razvija že 3 leta; tako je organizirano kegljanje, streljanje, smučanje, športniki se udeležujejo občinskih tekmovanj, zlasti pa obrtniških iger. Predvidevajo širitev števila panog, mali nogomet, šahovsko dejavnost pri čemer naj bi poskušali uveljaviti množičnost. Člani izvršnega odbora OOS menijo, da naj bi se delavci najprej medsebojno spoznavali tudi preko takšnih oblik, potem pa bi sledile še ostale akcije.
Sindikat je organiziral izlete, obdaritev otrok ob Novem letu (lani je bilo obdarjeno kar 250 otrok delavcev in zasebnih delodajalcev), zlasti pa so poučni strokovni izobraževalni izleti vse v sodelovanju s skladom za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju.
Kakšni so cilji osnovne organizacije sindikata?
Predvsem je prisotna želja po razširitvi članstva. Člani odbora so se dogovorili, da naj bi vsak pridobil vsaj še 5 novih članov, saj so za delo tega sindikata zelo po-
membni osebni stiki zaradi že ome-njerie ..razdrobljenosti" zaposlenih. Kaže se potreba po pogostejšem sestajanju tako z delegacijo v zboru združenega dela kot delegacijo v SIS. Tudi tu je viden napredek, saj so v delegaciji združenega dela trije delavci od 15 delegatov, v delegaciji SIS pa 6 delavcev od 19 delegatov. V preteklosti je bilo članstvo premalo seznanjeno z delom delegatov, kar bo potrebno po mnenju izvršnega odbora OOS izboljšati. Izvršni odbor si bo prizadeval, da bi bil čim širši del članstva oz. delavcev seznanjen s kolektivno pogodbo, ki se sprejema v republiškem merilu in da bi bila razlaga čimbolj poljudna. Drugo pa je seveda pravno-strokovna pomoč s strani občinskega sveta ZSS. Kljub tehnični pomoči ob pripravah sestankov in sodelovanju sveta ob vseh akcijah, bi delegati odbora potrebovali predvsem strokovno pomoč, saj večina članov izvršnega odbora nima niti srednje šole. O tem bo potrebno resno razmišljati v bodoče, če se bo število članstva še povečalo. Sindikat bo navezal stike z Mariborom, kjer imajo npr. samo za delovanje sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih zaposlenega profesionalnega delavca, izkušnje od tam pa bi koristile tudi OOS v domžalski občini. Tudi s strani republiškega odbora sindikata delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju ni pravega usklajevanja nalog, sploh pa je v republiki živo prisotno spoznanje, da je ravno v zasebnem sektorju zaradi specifičnih razmer najtežje organizirati OOS.
Skratka odprtih možnosti za uspešno delo sindikata je veliko; vsekakor gre zahvala tistim članom izvršnega odbora, ki so se v dosedanjem štiriletnem delu trudili, seveda pa bi se morali tudi delavci v zasebnem sektorju zavedati, da je potrebna njihova večja zavzetost za delo v sindikatu, ne pa da se ga mnogi, milo rečeno, spomnijo tedaj, ko zaidejo v težave in hočejo uveljaviti svoje pravice. S tem pa ni zmanjšana odgovornost širše družbene skupnosti, ki bo morala še večjo pozornost posvetiti osveščenosti delavcev v zasebnem sektorju z izobraževalnimi oblikami in političnimi akcijami.       Jože Skok
C
tovarna
pogrebne
opreme
MENINA
»marca 32 b, Kamnik
potrebuje več delavcev
za opravljanje del in nalog v skladišču gotovih izdelkov, v prikroje-valnici, strojni delavnici in ročni delavnici. Delavce, ki bi želeli skleniti delovno razmerje, prosimo, da se zgla-sijo osebno ali pošljejo ponudbe na naslov: „Menina" tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32 b, Kamnik.
IN
JANEZ BRECELJNIK
Dne 21. maja letos smo se na latinskem pokopališču poslovili od Janeza Breceljnika, fanta in vojaka, ki je umrl v službi za domovino.
Janez Breceljnik
Rodil se ie 18. 10. 1958 v Ljubljani. Bilje sin Janeza Breceljnika, borca NOV in vojaškega vojnega invalida. Osnovno šolo je obiskoval na Krtini in v Dobu, nato pa se je izučil za mesarja in delal v klavnici v Domžalah. Janez je že vseskozi kazal izredno veselje in zanimanje za delo doma na kmetiji. Že po nekaj letih njegovega truda seje pokazal napredek. z vso kmetijsko mehanizacijo je veselo obdeloval polja in spravljal seno s travnikov. Bil je poln mladostne zagnanosti in veselja do kmetije in gospodarjenja.
Lansko pomlad, ko seje poslavljal od domačih, od prijateljev, od svojih polj, strojev in živine, mu je bilo težko srce; gotovo pa je bilo še težje očetu in mami, saj je odhajal k vojakom njun edini sin, pridna roka, ki bo še kako manjkala pri delu doma. Z rdečim cvetom na prsih je pomahal v pozdrav. Njegova zavest, da služi vojski, da postane vojak za domovino, za vse nas, ga je hrabrila in zares je postal dober, pogumen Titov vojak.
Ko nam je pomlad ponudila vse svoje bogastvo, ki gaje tako ljubil, bi se moral vrniti tudi Janez, da zaživi novo zrelejše življenje. Toda kruta usoda gaje iztrgala iz naše sredine. Nje-
fov izmučeni obraz nam je pri-al o velikem trpljenju, ki gaje dotrpel, dotrpel za domovino.
Žito je že naredilo klasje, polje bo obrodilo, njegovo srce pa je v cvetu mladosti in pomladi zastalo. Toda v naših srcih boš ostal, naprej bo živel spomin nate, na poštenega, pndnega Vihčovega Janeza.
A. S.
METOD ŽABNIKAR
Na domžalskih Žalah smo se 26. maja poslovili od Metoda Žabnikarja, kateremu je v 25. letu starosti tako nenadoma usahnilo živjenje. Pokojni Metod se je rodil v Radomljah, kjer je tudi končal osnovno šolo, se nato izučil za tiskarja in delal v Mladinski knjigi, nato na Delavski univerzi Domžale in se končno hotel osamosvojiti. Toda vse njegove načrte je prekrižala nenadna smrt. Pokojni Metod je bil delaven, dober tovariš in rad se je udejstvoval na športnih področjih, v zadnjem času pa je našel svoje mesto tudi v družbenopolitičnem živjjenju.
Metod Žabnikar
Za vse, ki smo ga poznali je njegova smrt zelo boleča, saj se čestokrat spomnimo nanj in na njegova dela, ki jih je komaj začel opravljati, pa jih je vendar moral tako nenadoma končati. V našem spominu bo ostal kot eden izmed tistih, ki je s svojo skromnostjo znal pritegniti ljudi in bi lahko v življenju še veliko ustvaril. Zelja nas vseh je, da mirno počiva v mnogo preranem grobu.
ZAHVALA Ob boleči izgubi "ljubega moža in skrbnega očka
JANEZA BANKOTA
ae iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so mi pomagali v nq težjih urah. Hvala vam za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in mnogo številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebej hvala kolektivu Tosama Domžale za organizacijsko in denarno pomoč. Hvala oktetu Tosama, Domžalski godbi in govomkoma za občuteno zapete pesmi in lepe besede slovesa.
Posebej hvala domžalskemu gospodu župniku za izrečeno sožalje in čudovite besede slovesa.
Se enkrat hvala vsem, prav vsem, ki ste Janeza imeli radi.
Neutolažljiva: žena Marija
ZAHVALA
Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in tastaa,
IVANA ROSTANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Železniške tiskarne Ljubljana, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in izrazili ustna in pismena sožalja. Posebna hvala dr. Paulinovi s pljučnega oddelka na Golniku in zdravnikom zdravstvenega doma Domžale. Hvala govornikoma tov. Novaku in tov. Razingerju, Krajevni skupnosti Domžale, ZZB NOV Doniale, godbi, pevcem in Društvu upokojencev.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega sina in zaročenca METODA ŽABNIKARJA ml. grafika
se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih dneh čutili z nami, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovan toliko vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki so nam res požrtvovalno pomagali, zahvaljujemo se govornikom za tolažilne besede, njegovim prijateljem in sošolcem za spremstvo, kakor tudi Domžalski godbi in pevcem za pesmi in žalostnike ob zadnjem slovesu.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam ustno in pismeno izrekli sožalje in nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: mami, oči, Vesna
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega sina, brata in strica
JANEZA BRECELJNIKA mlajšega
se najtopleje zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste nam karkoli pomagali in z nami sočustvovali.
Posebna zahvala župniku za opravljeni obred, pevcem in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
zahvala Ob tragični izgubi dragega očeta
pavla Šinkovca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so darovali cvetje, izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi moravskim pevcem.
Žalujoči žena Ivanka, hčerke: Tanja, Kati, Joži in sin Peter.
ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi ljubega sina in brata
ZARKOTA URANKARJA
se globoko ganjeni zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in počastili njegov spomin s tolikim cvetjem in ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo obema govornikoma za tople in ganljive besede, pevskemu zboru ,Janez Cerar", Mengeški godbi in vsem družbeno političnim organizacijam.
Vsem, ki v vaših srcih še živi njegov spomin, ki postojite ob njegovem grobu iskrena hvala.
Neutolažljiva mama, sestra in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi najinega dragega očka
JANEZA BANKOTA
se zahvaljujeva celotnemu kolektivu Osnovne šole Venclja Perka, za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje.Posebej hvala učenkam m učencem vseh šestih in četrtih razredov, njihovim razrednikom in tovarišici ravnateljici. Hvala vam!
otroka Jani in Greti
EELOVANJE RK V KS IN OS DOB
Rdeči križ je organizacija, katere član lahko postane vsak človekoljuben in nesebičen človek, ki jc pripravljen pomagati sočloveku v stiski ali nesreči.
Tudi v KS Dob in OS Dob RK že več let zelo aktivno deluje. Da pa bi bile naše storitve še temeljitejše, so se odločili za skupno sodelovanje. S skupnimi močmi organiziramo in seveda tudi izvršimo letno več akqj. Tako smo nedavno tega zbirali papir, malo kasneje pa še staro obutev in obleko. Pri takih in podobnih akejjah smo „glavni" učenci OS. Ob novem letu v Šoli napišemo čestitke ostarelim prebivalcem Doba in okoliša. Tudi ob s. marcu je naše delo dobrodošlo, posebno ob pripravi proslave in pisanju čestitk. Letos smo ob mednarodnem dnevu RK - 8. maju, tako kot običajno na šoli organizirali proslavo, na kateri so bili učenci prvega razreda sprejeti v pomladek RK, osmo-šolci pa smo postali mladi člani te organizacije.
V KS pa vsako leto zberejo tudi več prostovoljcev, ki se udeležijo darovanja krvi in tako pomagajo sočloveku. Imajo tudi šestnajstčlanski odbor, ki ima v vsem „prvo besedo". Predsednik RK v KS paje Domitrovič Kamilo.
Tako mladi člani že navezujemo stike s KS in z njo pridno sodelujemo. Lepo bi bilo, če bi tudi po osemletki čim več članov RK sodelovalo s KS. S tem bi nenehno pomagali sočloveku in postali koristni in vredni člani naše družbe in organizacije RK.
Jerak Milena, 8. b.
OGLAS
Prodam BERDO - bas (rabljeno). Naslov v uredništvu glasila.
(Nadaljevanje s 16. strani)
Simona, Mirtič Matej, Rašič Enica, Rutnik Nataša, Sicherl Gregor, Sicherl Zorana, Skok Boštjan, Smrekar Polonca, Stopar Matej, Svetlin Roman, Zorman Urška, Znidaršič Vesna, Znidaršič Sebastjan
Odklonjeni otroci za Vir in Količevo:
Benček Mitja, Kosmina Tomaž, Dovč Nina, Petrič Tanja, Vidergar Erika, Benček Klemen, Hameršek Barbara, Kvas Marjan, Ažman Andreja, Bizjak Nataša, Kotnik Robert, Kurmanšek Romana, Petančič Boštjan, Kališnik Ana, Mesaric Nataša, Mesaric Brigita, Osolnik Marko, Smrekar Polonca.
Odklonjeni otroci za vrtec Rodica:
Cerar Nina, Ceh Alenka, Kubelj Nataša, Ladilnik Jernej, Pire Miha, Cik Matej, Tlč Sonja, Žlender Jernej, Bakšič Rok, Bon Jaka, Cotman Tina, Cik Klemen, Klemene Matjaž, Golob Edvard, Nekrep Nada, Seliškar Tomaž, Zarkovič Nebojša, Zmavc Andreja, Zmavc Darja, Bon Jurij, Golob Romina, Jeretina Petra, Vidmar Simona.
Odklonjeni otroci za vrtec Preserje in Radomlje:
Gradaševič Marko, Grešek, Maček, Orehek, Breznik Urška, Juriec Klemen, Klančar Sandra, Kočar Spela, Loboda Martina, Nikolič Vojko, Maček Tanja, Repanšek, Saj o vic Matej, Brecelnik Anita, Sraj.
Odklonjeni otroci za vrtec Ihan: Rode Simona.
Komisjja za sprejem otrok v WZ Domžale
ZANIMIVA RAZSTAVA        TURNIR V MALEM NOGOMETU
V času od 11. do 19. maja je bila v organizaciji Kulturne skupnosti Domžale in Gorenjskega muzeja Kranj v avli Osnovne šole Šlandrove brigade v Domžalah razstava „Razvoj poštne službe na Gorenjskem do prve svetovne vojne".
Na otvoritvi je v kulturnem programu zapel Oktet bratov Pirnat, ki se je predstavil z narodno v priredbi Jakoba Ježa: Rasti mi rasti, Gustava Ipavca: O mraku in Luke Kramolca: N'mav čez izaro. Dosedanji predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek je nato pozdravil navzoče in v kratkem pozdravnem nagovoru poudaril velik porren poštnih postaj na našem območju, predvsem poštni postaji v Podpeči pri Lukovici in Ožboltu, ki sta odigrali izredno vlogo, zato tudi odločitev Kulturne skupnosti Domžale, da prikaže to razstavo tudi v Domžalah.
O razstavi je nato spregovorila Majda Žontar, višji kustos Gorenjskega muzeja iz Kranja, ki je razstavo tudi pripravila. Prav je, da njen govor objavimo v celoti:
„Naša prvotna zasnova razstave je obsegala prikaz gorenjskih poštnih postaj ob glavnih poštnih cestah Ljubljana- Podpeč-Trojane-St. Ožbolt- Celje in ob cestah, ki sta vodili na Koroško čez Ljubelj in Korensko sedlo. K temu nas je vodilo spoznanje, da so še obstoječe poštne postaje in gospodarska poslopja ob njih s svojimi značilnimi spomeniškimi objekti, o katerih smo želeli zbrati vso dosegljivo dokumentacijo in to s pomočjo arhivskih virov, fotografij in današnjih izmer obstoječih objektov. Na pobudo PTT podjetja iz Kranja pa je ta naša prvotna zamisel prerasla v razstavni prikaz razvoja poštnega prometa na Gorenjskem do prv« svetovne vojne, kar predstavlja neko zaključno celoto. Začetki poštnega prometa segajo v čas rimske države, ko je obstojala že neka državna pošta, imenovana cursus publi-cus, ki pa je bila namenjena izključno za potrebe države. Tudi ob glavni rimski cesti, kije vodila iz Italije proti vzhodu, to je iz Aquileje (Ogleja) preko Emone (Ljubljane) na Atrans (Trojane), Celeio (Celje), Pctovio (Ptuj) in naprej v Po-donavje so bile cestne postaje Ad Publi-canos in Ad Cuartodecimo in Atrans. Za prvi dve zanesljivejša lokacija še ni povsem ugotovljena. Zaščitna arheološka izkopavanja, ki so bila opravljena v lanskem letu ob gradnji plinovoda in ob tej priložnosti ugotovljena trasa antične ceste po grebenu nad Crnim grabnom pa nakazujejo tudi možnost ugotovitve cestne postaje na tem predelu. Na podlagi najdb in napisov pa je izpričana cestna postaja Atrans na Trojanah. S propadom rimske države pa je ta oblika pošte prenehala. Propadle so tudi rimske ceste, ker jih niso več vzdrževali.
V srednjem veku ne poznamo neke splošno organizirane poštne službe. Takratni vodilni družbeni razred seje za prenašanje sporočil posluževal slov pešcev in slov na konjih. V organizacijskem smislu je prišlo do pomembnega napredka v 16. stol., koje začela država vzdrževati redno poštno službo. Da bi pa lahko tako organizirana poštna služba obratovala, so postopoma ustanavljali poštne postaje ob glavnih cestah, kjer je bil organiziran poštni promet. Najstarejša poštna postaja je bila v Podpeči pri Lukovici, postavljena že v 16. stol. Imelaje dominanten položaj ob vhodu v Crni graben. Sele v prvi pol. 18. stol. je bila postavljena
druga poštna postaja ob tej cesti v St. Ožboltu. Združena je bila z deželno knežjo mitnico, kije bila v Podpeči že od srede 16. stol. inje bila zaradi živahnega prometa ob pomembni trgovski cesti precej donosna. V smeri proti Štajerski in Gradcu je tudi pošta sprva uporabljala pot, ki je bila v rabi za splošni promet in je vodila iz Ljubljane na Kamnik in dalje po Tuhinjski dolini. Že v 16. stol. pa je promet na tej poti močno upadel inje kljub velikemu prizadevanju kamniških meščanov pridobila na pomenu spet stara rimska cesta čez Trojane.
Tehnični napredek v 18. stol. je bil osnova za nadaljnji razvoj poštnega prometa. Rezultat merkantilistične gospodarske politike v prvi polovici 18. stoletja, ki je imela za cilj pospeševanje trgovine, je bila tudi izgradnja voznih cest, ki so vodile proti glavnima pristaniščema Trstu in Reki. V letih 1720 in 1728 so začeli obnavljati in razširjati glavno cesto iz Štajerske proti Ljubljani čez Trojane in jo istočasno kot ljubeljsko in podkorensko cesto leta 1726 proglasili za glavno komercialno cesto. Z ureditvijo voznih cest je bilo mogoče tudi v naših krajih izboljšati poštni promet in postopoma uvajati poštne vozove, kar je predstavljalo pomemben napredek. Vse do leta 1730 je jezdna pošta iz Gradca čez Trojane in Podpeč prihajala le enkrat tedensko, nato zaradi potreb trgovine dvakrat tedensko, šele v 70. letih se je na tej relaciji vzdrževala vsakodnevna poštna zveza. V mnogo-čem se je izpopolnil tudi sistem poštnega poslovanja. V primerjavi z drugimi avstrijskimi deželami so slovenski predeli glede tehničnega napredka precej zaostajali, tako tudi glede razvoja poštne službe. Vendar so predeli ob relaciji Gradec-Trojane-Podpeč-Ljubljana vedno prednjačili v razvoju poštnega prometa, ker je tu potekala ena pomembnejših prometnih povezav med Dunajem in glavnim pristaniščem monarhije, Trstom.
Na razstavi je nadalje prikazana organizacija poštne službe, poštni redi in tarife, karte, oblika in razvoj pisem in dopisnic in razvoj poštne službe v današnjem pomenu, ki se je začela razvijati pred nekaj več kot sto leti, v času ko je tudi na področju transportnih in komunikacijskih sredstev prišlo do velikega tehničnega prevrata. Povečana proizvodnja je vplivala na razmah blagovnega prometa in običajne cestne zveze niso več zadoščale. Tudi pošta se je začela posluževati železnice, ki je imela velik gospodarski pomen, ker je omogočala večji in hitrejši transport. Približno v istem času, to je sredi 19. stol. so uvedli v Avstriji poštno reformo in poštne znamke. V zvezi z izumom poštne znamke se večkrat omenja tudi naš rojak iz Spodnje Lušc v Selški dolini Lovrenc Košir.
Graditi so začeli telegrafske napeljave in čez dobri dve desetletji tudi telefonske zveze. Vse te spremembe, ki so sestavni del tako imenovane industrijske revolucije, so izredno povečale obseg in hitrost poštnega prometa, na drugi strani pa so uničile stare dotedanje oblike poštne službe.
Z razstavo pa smo želeli opozoriti tudi na bogato in zanimivo kulturno dediščino, ki je nastajala ob delovanju pošte v bližnji in daljni preteklosti."
Pohvaliti je zamisel Kulturne skupnosti Domžale, da podobne razstave organizira v avlah osnovnih šol, saj so tu prav primerni prostori za to, pri vsem tem je pa nadvse važno dejstvo, da si razstave ogledajo vsi učenci dotične šole, ki zainteresirajo tudi starše in znance, da si nato te razstave ogledajo tudi oni. Podobnih razstav si še želimo.
Tone Ravnikar
V Domžalah je bil končan turnir v malem nogometu, kije bil organiziran v spomin SLAVKA NOVAKA, nekdanjega igralca NK Domžale in pozneje NK Olimpija.
Na tem turnirju je nastopilo preko 1300 nogometašev, ki so tekmovali v 110 ekipah. Zmagovalka turnirja je postala ekipa BRINJA, za katero so nastopili tudi znani nogometaši Zavrl, Jakopič in Stoilovski, kije bil tudi najboljši strelec turnirja. Druga je bila ekipa RADOMLJE, tretja pa ekipa PAPIROGRAFIKE. Na naslednja mesta so se uvrstile ekipe: VETERANI Domžale, ČRNUČE, MLINOSTROJ, Domžale, SO-STRO, HELIOS Domžale itd.
Da je bil turnir zelo kvaliteten je razvidno že iz tega. da je ekipa iz
Črnuč, ki je bila zmagovalka turnirja na Kodeljevem, zasedla šele peto mesto.
Finalno tekmo je sodil Lado Jakše in to zelo dobro.
Zahvaljujemo se Društvu prijateljev HAJDUKA Domžale, ki je najboljšima ekipama iz naše občine Radomljam in Mlinostroju podelilo pokala. Vso pohvalo pa zasluži organizator turnirja NK Domžale in iniciatorji: Ružnić, Veljadić, Savković in Hafner, ki so dobili posebna priznanja za izvedbo turnirja.
Ker bo ta turnir v malem nogometu postal tradicionalen, organizatorji pričakujejo, da bo na prihodnjem sodelovalo še več ekip iz naše in ostalih občin.
Osim Ružnić
Ekipa bratov Hafner je uspešno nastopala v malem nogometu. Šest bratov je skupaj starin 195 let in tehta 500 kg. Res edinstven primer
r
Univerza v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za živinorejo 61230 Dorrtale, Groblje 3
Razpisuje:
1. Vodilna dela in naloge t aj n i k a
Pogoji:
- srednja izobrazba ustrezne smeri,
- 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih delovnih nalogah,
- moralno politična neoporečnost.
2. Delovne naloge in opravila
strokovnega sodelavca za področje prehrane živali
Pogoji:
- diploma II. stopnje ustrezne smeri,
- najmanj leto dni praktičnih izkušenj,
- moralno politična neoporečnost.
in objavlja dela in naloge
3. SNAŽILKI
Pogoji:
- dokončana osemletka.
Vsa objavljena dela so za nedoločen čas s tri mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj svoje vloge v 8 dneh pošljejo na naslov: VTOZD za živinorejo, 61230 Domžale, Groblje 3.
J
VEČER MLADIH ŠPORTNIKOV
zaključna prireditev šolskih Športnih društev ob prazniku mladosti
zanimanjem sledila razgovorom, saj je marsikateri mladi športnik videl prvič svoje idole iz športnih aren. Mladim športnikom niso bili predstavljeni samo
Na zaključni prireditvi, ko so bili podeljeni pokali šolskim športnim
društvom
Program ZTKO je sestavljen in treh različnih športnih aktivnosti, tako iz tekmovalnega športa, športne rekreacije in tekmovanja SŠD. Vsako leto ob Dnevu mladosti, 25. maja imajo mladi športniki občine Domžale zaključno prireditev. Letošnja prireditev je bila že četrta zapored, zato to prireditev imenujemo že tradicionalno.
Tekmovanja, ki tečejo skozi celo leto v SŠD, se v večini panog končajo do Dneva mladosti. Ob zaključni prireditvi se podelijo diplome za vse panoge, zmagovalci posameznih panog pa prejmejo pokale. Da taka prireditev uspe in da mladim športnikom ostane globoko v spominu, smo povabili več znanih slovenskih športnikov. Letošnje prireditve so se udeležili naslednji športniki: Marko Gvardjančič - košarkaš „Bre-sta", Peter Ameršek, nogometaš „01im-pje", Rok Kopitar - atlet „Kladivar" - državni mladinski reprezentant, Rok Petrovič - evropski pionirski prvak v alpskem smučanju, Jože Kunčič, državni reprezentant v gimnastiki, Jože Mešl, trener gimnastičnega centra v Ljubljani ter smučarski skakalec „Triglav' iz Kranja Bogdan Norčič.
Razgovore s športnicLje vodil športni reporter Franek Trefalt. Mladina je z
vrhunski športniki, ampak tudi po šolah izbrani najboljši mladi športniki in športnice. Odbor za SŠD pri ZTKO je imel nalogo, da iz izbranih najboljših športnikov izbere športnika in športnico občine Domžale. Ker pa že v začetku leta niso bili pripravljeni kriteriji za ocenjevanje, letos športnika „naj" nismo izbrali. Ob razgovoru pred mikrofonom so bili mladi športniki in športnice mnenja, naj se vsako leto na tej prireditvi predstavijo vsi najbopi posameznih osnovnih šol. Njihova predstavitev ter skromno priznanje je le majhna zahvala oziroma pozornost, do mladih športnikov, ki so marsikdaj vzgled drugim učencem in učenkam pri razvoju dela v Šolskih športnih društvih. Tako ZTKO kot Odbor za SSD morata posvetiti še več pozornosti, da se čimveč mladih včlani v telesnokulturne organizacije ter nadaljuje z športom tudi, ko pridejo v nadaljnje šolanje.
Ob kratkem nagovoru predsednika ZTKO so diplome podelili vabljeni vrhunski športniki, pokale paje podelil predsednik skupščine TKS Domžale. Za zabavni del med razgovori in podelitvami diplom pa je poskrbel ansambel „Dar" iz Šenčurja.
Marjan Gorza
POČASTITEV PRAZNIKA OF
V MORAVČAH
27. aprila sta AMD Moravče in Lukovica skupaj s pionirji prometniki v počastitev praznika priredili zanimivo tekmovanje v spretnostni vožnji z motornimi kolesi do 100 ccm in nad 100 ccm.
Čeprav je bilo deževno, sije prireditev ogledalo veliko število gledalcev, društvi pa sta najboljšim podelili pet pokalov. Navdušen aplavz sta poželi dve tekmovalki in osemletni Rok Kreč in Domžal. Ob koncu tekmovanja paje Marjan Avbelj iz Lukovice pokazal svoje spretnosti na motorju'. Gledalce sta posebno navdušila njegov skok čez
zapreko in vožnja po enem kolesu.
Podobna tekmovanja bi prav gotovo pritegnila številne motoriste, ki bi lahko svoje spretnosti izkoristili v slučaju obrambe domovine.
Rezultati:
Motorji do 100 ccm:
1. Nahtigal Štefan, Kranj
2. Avbelj Marjan, Lukovica
3. Urbanija Bernard, Lukovica
6. Štefan Franc, Moravče
7. Avbelj Leon, Lukovica
8. Kreč Roman, Kranj
9. Kreč Drago, Kranj
10. Andrejka Tomaž, Lukovica
KAJ VAM NUDI NAPREDEK
- T0ZD GOSTINSTVO IN TURIZEM DOMŽALE?
RESTAVRACIJA SLAMNIK
Organizacija seminarjev Poslovna kosila Banketi Poroke
Zaključne družbe Samopostrežna restavracija
Bogata izbira vsakovrstnih jedi in pijač, solidna postrežba.
Organizacija proslav v restavraciji ali v hali Komunalnega centra do 1.200 gostov.
Delovni čas vsak dan, razen nedelje od 9. do 23. ure. Informacije in rezervacije na telefon 72-531 in 72-254
RESTAVRACIJA POŠTA
Poslovna kosila
Seminarji
Poroke
Banketi
Prenočišča
Kvalitetna kuhinja z vsakovrstnimi jedili in ribjimi specialitetami.
Letni vrt obratuje vsak dan od 11. do 22. ure. V petkih in sobotah do 24. ure.
V petkih in sobotah igra ansambel Evergreen od 20. do 24. ure s pevko Jelko Cvetežar.
Specialitete na žaru, hladno točeno pivo in druge pijače. Ples.
Delovni čas vsak dan od 8. do 22. ure. Telefon 72-254
SLAŠČIČARNA V GOSTINSKEM DELU VELEBLAGOVNICE
Vse vrste slaščic in sladic 10 vrst sladoledov hladni napitki
Izdelava tort in drugega peciva po naročilu.
Delovni čas vsak dan od 7. do 21. ure, ob nedeljah od 8. do 21. ure.
Informacije in naročila po telefonu 72-531 in 72-254.
TURISTIČNA AGENCIJA NAPREDEK
Rezervacija prevozov Organizacija izletov Prenočišča in posredovanje prenočišč Organizacija letnega oddiha Posredovanje turističnih informacij. Telefon 72-254
POSLUŽUJTE SE KVALITETNIH USLUG IN STORITEV!
Motorji nad 100 ccm
1. Kreč Roman, Kranj
2. Andrejka Vladimir, Lukovica
3. Pančur Robert, Kranj
4. Kersnik Griša, Lukovica
5. Baje Boris, Kranj
6. Andrejka Tomaž, Lukovica
7. Nahtigal Štefan, Kranj
8. Skok Jože, Mengeš
9. Verbič Peter, Domžale 10. Gregorc Janez, Mengeš