T r o j a r j e v  z b o r n ik  4 3 9
MAJA BOŽIČ
OD TUJCA DO NEMCA Z MIGRACIJSKIM OZADJEM
FROM A FOREIGNER TO GERMAN 
WITH MIGRATION BACKGROUND
Izvleček
R eševanje gospodarske k rize  je  Nem čiji po drugi svetovni vojni p rineslo  štev ilne go ­
stu joče delavce, ki bi se m orali vrniti domov, k o jih  N em čija ni \c č  po trebovala , a se niso. 
N am esto  tega so se jim  v sedem desetih  letih dvajsetega stoletja začele p rid ruževati d ru ž i­
ne. Tem  so se po koncu hladne vojne pridružili še begunci, izgnanci in az ilan ti. Č eprav se 
je  N em čija do leta 2005 borila  proti priseljevanju, je  iavno njena zakonodaja  om ogočala  
nasprotno. Posebno pozornost je  ves čas nam enjala tujcem , ki v Z R N  niso p rihaja li iz 
držav EU. Za največjo skupino s tretjih  držav v Z R N . Tuikc. je  nam enila  celo posebna 
pravna določila. N ajpom em bnejši za vse tujce pa je  bil njihov bivanjski s ta tus, na katerem  
so tem eljile  ostale  pravice v Z R N . V prispevku sledim o orisu p roblem atike od prvega 
Z akona o tujcih (1965) do Z akona o priseljevanju (2004).
K lju č n e  besede: N em čija, novodobne m anjšine, tujci, T uik i, zakonodaja.
Abstract
T he resolution o f the econom ic crisis in G erm any after the Second W orld W ar brou- 
gh t about m any v is i t in g  vvorkers to G erm any, vvhich had to re tu rn  hom e, vvhen G erm any  
no lo n g e r  needed  them , but e n d e d  up s ta y in g . Instead, in the seventies o t the  20 th  C e n tu r y ,  
th e ir  fam i lies began to jo in  them . T hey were followed by re tugees, ex iles, and asylum  
seekers after the^Cold W ar ended. A lthough G erm any fought against Im m igration  up 
until 2005. its legislation enabled quite the c o n tra ry J t continuously  gave special atten tion  
to foreigners, vvho did n o t arrive from  the EU to  FRG (Federal R e p u b lic o f  G erm any). 
Por the largest group  o f  im m igrants from  the th ird  vvorld coun tries to  FRG , the Turks, it 
ae tua lly  enabled  special legal regulations. T he m ost im portan t for all fo reigners w as the ir 
liv ing sta tus, upon vvhich ali o ther rights in FRG based. T he con tr.bu tion  traces the pro-
Ki r i r » c  .»и-тлгс1 Art (1956) to the Im m igration  Act (2004).Dlem area from  the first Foreigners a u  &
j . , , ,  m innrities foreigners, Turks, legislation.K eyw ords: G erm any, m oder n m inor iucj>, , &
4 4 0  M a j a  B o ž ič : O d  t u j c a  d o  N e m c a  .
OD TUJCA DO NEMCA Z MIGRACIJSKIM OZADJEM
»Takšen pristop je  odpovedal, povsem  odpovedal.« Jc o m u ltiku ltu ra lizm u  oktobra 
2010 izjavila nem ška kanclerka A ngela M erkel. Še ostrejši je  bil bavarski m in istrsk i p red­
sednik  Horst Seehofer: »M nltikiilti j e  mrtev. V Nemčiji ne sm em o postati socialna služba 
za ves svet.«' Izjave nem ških  politikov so (ne prvič) podžgale m edije, ti pa javnost. K ljub 
petdese tle tn im  prizadevanjem  N em čije za vzpostavitev  pravnega reda. ki danes zajem a 
tudi tujce, priseljence in državljane z m igracijsk im  ozadjem , debate  o integraciji tujcev v 
N em čiji danes niso nič manj žgoče. Z ato  ni nak ljučje , d a je  p redsedn ik  C hristian  W ulff, 
ob dnevu nem ške enotnosti (2010) p o u daril, d a je  tudi islam  postal del N em čije.
N em čija  s e je  v n ac iona lno  d ržavo  začela  ob likovati razm ero m a pozno , v 19. s to le ­
tju . Sestavn i del po litike  vzpostav ljan ja  nad d eže ln e , d ržav n e  iden tite te , oz iro m a sprva 
p rip adnosti c e sa rs tv u , je  tvorilo  do ločan je  lastnega , z d efin iran jem  in d is tan c iran jem  
od tu jega. Iz tega sled i, da  so bili tu jc i, ali bolje, tuji delavci na nem škem  prosto ru  
p riso tn i že v tem  času . Kot reakcija  na prise ljevan je  tu jih  iskalcev  dela  in beguncev, 
tako  U lrich  H e rb e rt.2 je  bil 22. ju lija  1913 sprejet N em ški cesarski in državljanski za ­
kon  fD as deu tsche  R eichs- und S taa tsan g eh ö rig k e itsg ese tz). T a je  p rv ič  uvedel enotno  
nem ško  d ržav ljanstvo , im enovano  »Staatsbürgerschaft« , kot d o p o ln iln o  k obsto ječ im  
d ržav ljanstvom  dežel im enovan ih  »Staatsangehörigkeit« . Ta so bila  u k in jen a  leta 1934 
v prid  en o tn eg a  nem škega d ržav ljanstva . D o leta 1934 sta torej o b sta ja la  dva tipa d rž a ­
v ljana. d ržav ljan  dežele  (S taa tsangehöriger) in d ržav ljan  ce lo tne  države (S taatsbürger). 
D ržav ljansko  pravo iz leta 1913 je  doživelo  b istvene sp rem em be šele tik  pred iztekom  
20 . sto letja .
K ljub skoraj nepretrganem u toku priseljevanja tujcev od 1880 do danes, ta kontinu i­
te ta  danes ni p riso tna  v nem ški zavesti. Č eprav je  vsakokra tn i nov odnos (novo srečanje) 
nem ške d ružbe  (ne sam o nem ške) s tujci pogojen s p re tek lim i izkušnjam i d ružbe  z n jim i.' 
N em ški p rostor so tako  zaznam ovali sezonski delavci, p risiln i delavci m ed vojno, nem ški 
izgnanci po letu 1945 iz vzhodne E vrope, gostu joči delavci in begunci. Po naravi so bila 
bivanja teh ljudi v N em čiji v glavnem  začasnega značaja. V p rim eru  izgnancev pa so ti v 
nekaj generacijah  izgubili značaj tu jca, spričo  ne velik ih  razlik  z m atično  nem ško družbo  
(uspešna integracija).
P roblem  je  nastal v d rugi polovici 20. sto letja , ko s e je  dobrodošlo , a začasno  vabljeno, 
tuje gostu joče delavstvo (največ Turki) začelo  ustaljevati v Z R N . Tega nem ška politika ni 
hotela sprejeti, in je  vztra jala  pri začasnosti bivanja tujih delavcev, težila  k zm anjševanju 
priseljevanja in se zavzem ala  za v rn itev  teh tujcev v m atične države. To se kaže v konec 
70. let 20. sto letja  sprejeti paroli nem ške politike, da N em čija ni dežela priseljevanja. Č e­
prav je  konec osem desetih  vsem  posta lo  ja sn o , da tem u ni tako . se jc  parola o bd rža la  do 
sprejetja  Zakona o priseljevanju (2005), s ka terim  je  N em čija tudi 'uradno ' postala  dežela 
priseljevanja. Po štetju p reb ivalstva z dne 31. 12. 2003 je  im ela Z R N  skupno 82.532.671 
prebivalcev. O d tega 7.341.820 tujcev, k a r znaša 8,9 % vsega preb ivalstva. Tri četrtine  
tujcev je  prišlo  iz tre tjih  držav, to je  držav, ki niso č lan ice  EU.
Največji delež med njimi še danes predstavljajo priseljenci iz Turčije z 2,5 m ilijonov 
prebivalcev, ki so kot največja v Z R N  živeča m uslim anska skupnost, deležni tudi precejšnje 
pozornosti. T urška im igracija v N em čijo je  bila začeta po uradni poti, z b ilateraln im  spora­
zum om  im enovanim  »Amverbeabkommen«. To je  bil Sporazum o novačenju delovne sile i~
1 Žerjavic, M ultikulturalizem -  /godba o neuspehu. Delo. I9. K). 20I0.
2 Herbert. Geschichte der Ausländerpolitik, str. 335.
3 Ibid.. str. IO.
T r o j a r j e v  z b o r n ik  4 4 1
Turčije, med ZR N  in Turčijo .4 podpisan 30. oktobra I96 l. zaradi pom anjkanja delovne sile v 
Nemčiji. To ni bil edini sporazum  te vrste. ZRN  je  sklenila sporazum e o novačenju delovne 
sile tudi z Italijo. Grčijo, Španijo. M arokom . Portugalsko, Tunizijo in nekdanjo Jugoslavijo 
(1968). Č as po drugi svetovni vojni so v evropskih državah zaznam ovali gostujoči delavci, 
v Nemčiji sprva dobrodošla pom oč pri obnovi gospodarstva, im enovani »Fremdarbeiter«. 
od sredine 60. let 20. stol. pa se jih je  prijelo ime »Gastarbeiter«.
Pri nem ški zakonodaji o tujcih velja, da skoraj ni pravila brez izjem e. V grobem  zak o ­
nodaja razliku je  m ed tujci, ki prihajajo iz držav članic EU in osta lim i. Posebne ugodnosti 
iz d ruge skupine im ajo tujci, katerih  države so z N em čijo podpisale asociacijske spora­
zum e. N adalje raz liku je  zakonodaja tujce po bivanjskem  statusu , ki ga določa nam en 
in trajanje bivanja v Z R N . V skupini tujcev, ki niso državljani članic EU in jih  Nem ci 
im enujejo »Drittstaatsangehörige«, razliku jem o tujce, ki iščejo v Nem čiji zaščito  pred 
pregonom  in ostale, ki so v N em čijo prišli zaradi dela. združitve d ruž ine , štud ija  ...
M ed tem i nem ška zakonodaja posebej om enja turške državljane, ka terim  je  na pod la­
gi nadnacionalnega sporazum a nekoliko olajšan dostop do trga delovne sile v EU.
S eptem bra 1963 je  bil nam reč podpisan Sporazum o pridruženem  članstvu m ed  
Turčijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo (Assoziierungsabkom menV  z nam enom  
ustanovitve carinske  unije (od l. I. 1996). koordinacije gospodarsk ih  politik  in priprave 
Turčije na članstvo  v EU. O dločilnega pom ena za turške državljane v EU je  bil Sklep aso ­
ciacijskega sveta,6 ki je  sledil leta 1980 o razvoju asociacije (prid ruženega članstva) in k 
tem u sklepu izdane odločitve evropskega sodišča. D oločila tega sklepa so bila vključena 
v nem ško nacionalno  zakonodajo  in veljajo ne glede na splošne predpise Zakona o tujcih 
oz. Zakona o priseljevanju  in ne glede na določila Schengenskega sporazuma.
Po d rugi svetovni vojni sta ponovno stopili v veljavo nacionalsocialističn i uredbi, ki 
sta do sprejetja  prvega Zakona o tujcih  iz leta 1965. predstavljali nem ško zakonodajo  o 
tu jcih . To sta bili Policijska uredba o tujcih (Ausländerpolizeiverordnung) iz leta 1938 in 
Uredba o tujih delojemalcih (Verordnung über ausländische Arbeitnehmer) iz leta 1933.7
Prvi Zakon o tujcih (Ausländergesetz)?  je  stopil v veljavo l. ok tobra 1965 in je  s š te ­
v iln im i uredbam i o sprem em bah zakona veljal do l. I. 19 9 1. T akrat g a je  nadom estil novi 
Zakon o tu jcih , s polnim  im enom : Zakon o vstopu in bivanju tujcev na zveznem območju 
(Gesetz über die Einreise und den Aufenthalt von Ausländern im Bundesgebiet)?  ki je  
stopil v veljavo l. jan u arja  I99l (sp re je tje  bil ju lija  1990) in sicer kot l. člen Zakona o 
sprem em bi zakonodaje o tujcih. Ta je  urejal tem eljna vprašanja za tujce: vstop, z d ru ­
ževanje d ru ž in , bivanje in konec bivanja v Z R N . Zakon je  veljal do l. I. 2005, ko g a je  
nasled il »najsodobnejši evropski zakon o priseljevanju«,10 Zakon o priseljevanju (Zinvan- 
derungsgesetz), ali s po ln im  im enom : Zakon o uravnavanju in omejevanju priseljevanja  
ter urejanju bivanja in integracije državljanov unije in tujcev (Gesetz zur Steuerung und  
Begrenzung der Zuwanderung und zur Regelung des Aufenthalts und der Integration von 
Unionsbürgern und Ausländern), sprejet avgusta 2004 ."
4 Turčija je sklenila podobne sporazume še z: Nizozemsko. Belgijo in Avstrijo leta 1964. leta 1965 s Fran­
cijo in 1967 s Švedsko.
5 Abkommen zur Gründung einer Assoziation zwischen der Europäischen W irtschaftsgemeinschaft und 
der Türkei; http://www.migrationonlinc.de/gesetz._XI9wcmludD0xJnBpZD0zNiZpZD01NiZfFQ_. 
html. (20. 1.2006)
6 http://www.aufentlialtstitel.de/arbl80.html (23. 1.2006).
^ Herbert, Geschichte der Ausländerpolitik, st r. 205.
8 BGBl. 1965. št. 19. str. 353-362.
9 BGBl I 1990. str. 1354. 1356.
10 Kramžar. Vsesplošno pričakovana bomba. Delo, 23. 3. 2002. sti. _8.
11 BGBl I 2004. str. I950.
4 4 2  M a j a  B o ž ič :  O d  t u j c a  d o  N e m c a  .
Tuji delavci, po letu 1965 im enovani gastarbajterji, so sc zaposlovali predvsem  v grad­
beništvu, železarski in kovinski industriji ter rudarstvu. Po H erbertu12 lahko razvoj zaposlo­
vanja tujcev do leta 1980 delim o na tri m ed seboj ločene faze. Prva faza do leta 1959/60. ko 
je  bila stopnja zaposlovanja relativno n izka, sledila je  faza strm ega naraščanja do leta 1966 
in podvojitev zaposlovanja po m anjšem  upadu zaradi recesije (1967) do konca novačenja 
delovne sile leta 1973. Konec novačenja delovne sile iz tujine se največkrat razum e kot 
reakcijo na naftno krizo  leta 1973. V resnici pa je  nem ška vlada v tem videla le prim eren 
povod in čas, kako brez nasprotovanja zajeziti priliv tujih delavcev in zm anjšati število 
tujcev. Zgodilo s e je  sledeče: po letu 1973 je  res upadlo število tujih delavcev, vendar se do 
leta 1979 skoraj ni zm anjšalo število tujega stalnega prebivalstva, potem  je  pa le še naraslo.
Do leta 1969 je  bilo v Z R N  največ Italijanov, sledili so Španci in G rk i, potem  Turki 
in nazadnje Jugoslovani (sporazum  šele 1968). Po letu 1971 pa postanejo  daleč  največja 
skupina tako  m ed sta ln im  prebivalstvom  kot zaposlen im i, Turki. Seveda je  tu na m estu 
vprašanje  -  zakaj?
R e s je , d a je  sporazum  iz leta 1961 m nožično  odprl vrata  Turkom  v Z R N , a za nadalj­
nji razvoj je  bilo od ločilne jše  noveliranje tega spo razum a leta 1964.'4 Tu je  bilo ukinjeno 
določilo , ki je  Turkom  om ejevalo  bivanje v Z R N  na največ dve leti. To je  bil prvi korak, 
ki je  Turkom  om ogočil postopno ustaljevanje v Z R N . L eta 1964 so Turki dosegli še en 
pom em ben sporazum , to je  Sporazum o socialni varnosti. Z  njim  so tu ršk i delavci p ri­
dobili pravico do o troškega dodatka  tudi za tre tjega o tro k a14 in vse nadaljn je ter bili tako 
socia lno  pravno izenačeni z nem škim i delavci.15
S redina šestdese tih  let 20. stol. je  bil tudi čas, ko so bile, tudi spričo  naraščan ja  brez­
poselnosti pri N em cih , parole N acionaldem okratske  stranke  N em čije polne sovražnosti 
do tujcev, v javnosti sprejete z odobravanjem . A večjega negodovanja ni bilo, saj so se 
državi tujci še vedno »splačali« . Z R N  v tej prvi fazi n am reč  ni im ela stroškov z izob raže­
vanjem  tujcev ali s tujim i s ta ro stn ik i, saj so tuji delavci prišli v Z R N  v najbolj produktivn i 
fazi. V tem  obdobju je  v idneje naraslo  tudi število  tuje zaposlen ih  žensk , ki s e je  povzpelo 
na 30 %. L eta  1967 je  bilo m ed tu ršk im i delavci v Z R N  celo 48 % žensk.
Prve po litične debate o m ožnih  negativn ih  u č ink ih  zaposlovanja tujcev, vezane le na 
gospodarsk i v id ik , je  sprožila  prva povojna recesija leta 1966/67. K er je  bila ta k ra tko tra j­
na, je  sledil nov val zaposlovanja tujcev. Tu m oram o im eti pred očm i, d a je  bilo za nem ško 
stran  novačenje tuje delovne sile in bivanje tujcev v Z R N  kratko tra jnega  značaja. Vsi so 
si p redstav lja li, da bodo delavci, k o jih  ne bodo več po trebovali, odšli nazaj dom ov. A kaj. 
ko je  človek kom pleksno bitje, in so z delavci p rišli tudi ljudje, ki so gastarbajterstvu  v 
N em čiji dali popolnom a novo in negospodarsko  d im enzijo . Seveda to ne bi bilo m ogoče, 
čc jim  tega ne bi om ogočala  sam a država, s p ravn im  in socia ln im  vključevanjem  v svojo 
s tru k tu ro  državne blaginje. Tako je  leta 1971 v veljavo stop ila  Odredba o dovoljenju za 
delo  (Arbeitserlaubnisverordnung ), ki je  tu jcem , ki so bili zaposleni v Z R N  že več kot 
pet let, om ogočila  izdajo  posebnega delovnega dovoljenja za pet let. in to ne g lede na trg 
delovne s ile .16 S pričo  te od redbe je  v rn itev  dom ov preložilo  okoli 40  % gastarbajterjev . To 
je  pom enilo  večje stroške za Z R N , ker so se delavcem , na podlag i šestega člena Ustave 
o varstvu  d ru ž in e , začele le - te p rid ruževati. D elavec z d ru ž in o  ni bil več tako  m obilen, 
po treboval je  k red ite , stanovanje , šolo, učitelje, itd., in je  s tem  državo stal b istveno več.
12 Herbert. Geschichte der Ausländerpolitik, str. 2 0 1.
13 Bundesanzeiger, Nr. 22. I6. I. I968. Neufassung der deutsch-türkischen Verienbarung.
14 Otroški dodatek za drugega otroka turških delavcev v ZRN. tudi če je ta živel v Turčiji, je predvidela 
odredba, ki je stopila v veljavo 1. 6. 14)63.
15 Fremde Heimat, str. 76-77.
16 Herbert. Geschichte der Ausländerpolitik, str. 226.
T r o j a r j e v  ZBORNIK 4 4 3
R azširitev  šoloobveznosti na tuje otroke in m ladostn ike je  leta 1952 v Z R N  zveznim  
deželam  pred lagala  S talna konferenca ministrov za kulturo  nem ških  zveznih dežel. V 
deželah . kjer predlog ni bil sprejet, je  udeležba pri pouku ostajala prostovoljna izbira. 
Šele leta 1971 so začele sklepe konference izvajati vse dežele. V skladu z zakoni zveznih  
dežel so bili o troci in m ladostn ik i šoloobvezni tam . kjer so im eli bivališče. D ržavljanstvo 
ni bilo vezano na obstoj šoloobveznosti. Sprva so organ ist ali l a j e d e , v ka terih  je  pouk 
po tekal v m aterinem  jez ik u  otrok (1952). V prvi polovici sedem desetih  so tuje o troke 
in m ladostn ike  začeli vključevati v nem ške šole. v d iug i polovici 70ih pa so zopet p o ­
stavili v ospredje izobraževanje v m aterinem  jez iku . P rak tično  izvajanje navodil Stalne 
konference m in istrov  je  vsaka zvezna dežela izvajala po svoje. Sistem  izobraževanja in 
oskrbe  tujih šolarjev s e je  delil na berlinski in bavarski m odel. Po berlinskem  m odelu so 
tuji učenci obiskovali pouk skupaj z nem škim i učenci v rednih  nem šk ih  u z ie d ih .  Jezi­
kovne težave so reševali s sprem ljajočim  dodatnim  poukom  oz. z obiskom  pi ipiavljalnih 
razredov. Po bavarskem  m odelu pa so tuji učenci istega m aterinega jez ik a , ki niso mogli 
sprem ljati nem škega pouka, obiskovali dvojezične raz iede  \ osnovnih  in srednjih  šolah. 
Pouk s e je  najprej izvajal p retežno v m aterinem  jeziku in jc  postopom a prehajal \ nem ški 
jez ik . Prehod v nem ški razred  je  bil mogoč, ko so se dobio  naučili nem ščine.
Tako so rešitelji nem škesa  gospodarstva s p rid ružen im i d iu ž in am i postali obči p ro ­
blem . Sledili so poizkusi »odprave problem a«, ki ga je  sprožilo  daljše bivanje. Tako je  
zd ružen je  delodajalcev predlagalo  »rotacijski princip«, kateiega osnov ni nam en je  bil. po 
nekaj letih dela p riučene delavce zam enjati z novim i, še ne p riučen im i, in tako  preprečiti 
daljše bivanje v Z R N . Ta princip  ni nikoli zaživel, saj ni bil sm iseln  niti za delodajal­
ce sam e Da so te okoliščine privedle do zaustavitve novačenja delovne sile 23. novem ­
bra 1973, in ne naftna  k riza , lahko razberem o tudi iz izjave zveznega kanclerja W illya 
B randta  jan u arja  1973, v kateri je  poudaril, »da zelo skrbno premislimo, kje je  izčrpana  
zm ogljivost naše družbe in kje terjata zaustavitev socialni razum in odgovornost.«'* S 
koncem  novačenja delovne sile (Amverbestop) je  bil popolnom a prek in jen  priliv  tujih 
delavcev iz tre tjih  držav na eni s tran i, na drugi pa je  prišlo  letno od 40 .000  do 50 .000 v 
Z R N  živečih  o trok tujih  delavcev v starost, ki je  dovoljevala opiavljanje dela.
P ričakovano  zm anjšanje števila tujcev in znižanje stroškov zaposlovanja tujcev se s 
koncem  novačenja ni uresničilo . Proti pričakovanju je  le šc naiaslo . Po letu 1973 res niso 
im eli dostopa v Z R N  novi tuji delavci, za nadaljnji razplet pom em bnejše je  bilo. da so 
im ele »prost vstop« d ru ž in e  v ZR N  že bivajočih (in delujočih) tu jih  delavcev. Tako s e je  
sredi sedem desetih  začela p reobrazba iz gastarbajterja v priseljenca. O bram bni m ehan i­
zem  zvezne vlade so bile restrik tivne  uredbe. Tako po novem bru 1974 v Z R N  priseljeni 
d ru ž in sk i člani niso sm eli delati. S 1. januarjem  1975 so bistveno zm anjšali o troške d o ­
k lade za v tujini živeče otroke gostujočih  delavcev. A prila  1975 so prepovedali priseljeva­
nje tujcev v m esta, v katerih  je  delež tujcev znašal več kot 12 %. To prepoved so odpravili 
leta 1976. L eta 1977 s o jo  ponovno uvedli sam o za dele B erlina (K reuzberg , T iergarten , 
W edding), jo  leta 1981 om ejili, leta 1990 pa dokončno o dp rav il^20
Politično vodstvo je  ostalo  brez koncepta in je  zato leta 1976 pooblastilo  kom isijo , ki 
naj bi razv ila  koncept za naprej. O stalo je  po starem . Z R N  ni bila dežela priseljevanja. 
T ujcem , ki naj bi se čez čas v rn ili domov, so nud .l, le začasno  integracijo . Tu so im el, v 
m islih  p redvsem  m lajše generacije  tujcev, t.i. »drugo generacijo«. V ta nam en je  bil leta
47 Langenfeld. Integration und kulturelle Identität, str. 5 6.
18 Herbert. Geschichte der Ausländerpolitik, str. 228.
19 Ibid.. str. 228.
20 Cmar, Chronologie der Zuwanderung, http://www.a4k.de/cg.- bm/showcontent.asp?ThemaID=299&rand 
om =0,5897925 (26. 2. 2006).
4 4 4  M a j a  B o ž ič : O d t u j c a  d o  N e m c a  .
1978 ustanovljen urad poob laščenca  za vprašan ja  tujcev. Prvi pooblaščenec je  bil bivši 
m in istrsk i p redsedn ik  Severnega Porenja -  W estfalije , Heinz. K ühn. T a je  že leta 1979 
predložil »M emorandum o stanju in nadaljnjem  razvoju integracije tujih delojem alcev in 
njihovih družin.«  V njem  je  zahteval: p riznan je  dejanskega priseljevanja, stopnjevanje in­
tegracijsk ih  ukrepov (predvsem  na šolskem  področju), uk in itev  segregacije, neom ejen do ­
stop do dela in izobraževanja  za tuje m ladostn ike , pravico  do natu ra lizacije  za v Nemčiji 
rojene oz. odraščajoče  tuje o troke, splošen preg led  prava za tujce in postopka za n atu ra li­
zacijo , kom unalno  volilno  pravico po daljšem  bivanju, okrep itev  socia lnega  svetovanja .21
Ktihn je  bil v svojem  razm išljan ju  daleč pred svojim  časom . Zahteve iz m em oran­
dum a še po 30. letih niso zastare le , niti vse dosežene. S »spom enico« je  K ühn, kot piše 
M urkova, »v javnosti sprožil doslej najbolj obsežno razpravo o posam eznih neprijetnih  
vidikih izločenosti, drugorazrednega položaja in brezupnosti velikih delov druge in tretje 
generacije tujih delavcev.«12
Seveda je  bilo tako  razm išljan je  za vlado preveč dalekosežno . Ta je  še naprej izva­
ja la  po litiko  om ejevanja, p rep ričana, da se bodo problem i rešili, ko bodo tujci odšli d o ­
mov. Novo izvoljena vlada na čelu s kanclerjem  K ohlom  je  leta 1982 ponovno prosila 
za m nenje kom isijo. Postalo  je  jasno , da se lahko  d rastično  zm anjšan je števila  tujcev v 
Z R N  izvede le z d rastičn im i uk rep i, ki n iso  ne hum an i, ne spričo  štev iln ih  obsto ječih  
sporazum ov izvedljivi. K er so glavni priliv  tujcev v Z R N  predstavljale d ru ž in e , katerim  
je  to om ogočala  nem ška Ustava s členom  o varstvu  d ru ž in e  (združevanje  d ružin ), s e je  
po litika  usm erila  v pospeševanje v račan ja  tujcev. P redvsem  tujcev d rugega ku ltu rnega 
kroga in vere -  Turkov, in ne to liko  Italijanov, G rkov ... Turki so bili za N em ce še vedno 
gastarbajterji na začasnem  delu v Z R N  in ne priseljenci. D ecem bra 1983 je  tako stopil 
v veljavo Zakon o pospeševanju vrnitve (Rückkehrförderungsgesetz.). Z akon je  za tujce 
tre tjih  držav predvideval celo denarno  pom oč oz. nadom estilo , če bi se hoteli vrniti v 
m atično državo. Te ni izkoristilo  veliko Turkov, saj je  bila b rezposelnost v Turčiji velika, 
vrnitev  v Z R N  pa zarad i veljave A nw erbestopa  onem ogočena. Z akon je  bil tako  v Turčiji 
kot N em čiji deležen ostrih  kritik . Ž e pred sprejetjem  zakona je  bila čak a ln a  doba za iz­
p lačilo  prispevkov pokojn inskega zavarovanja v p rim eru  nam eravane vrnitve zm anjšana 
iz dveh let na šest m esecev .23
Z R N  s e je  vse bolj zgubljala v razpršen i in neenotn i »A usländerpolitik« . Skopi Zakon  
o tujcih  iz leta 1965, obdan  z raz ličn im i d ržavn im i in n addržavn im i spo razu m i, je  na­
m reč nem šk im  deželam  pri izvajanju tu jskega prava puščal nekaj m anevrskega prostora  
in obilo  nejasnosti. Tako je  leta 1983 dozorela  ideja o nadgradnji Zakona z.a tujce iz leta 
1965. K onec leta 1983 je  bil sprejet prvi osnutek novega zakona za tujce, ki se je  o sred o ­
točal prav na državljane tre tjih  držav  (T urke, Jugoslovane). O stre d iskusije  je  povzročila  
predvsem  g rozeča  svoboda g ibanja tu ršk ih  delo jem alcev, tem elječa na podlagi sp o razu ­
m a o p rid ruženem  č lanstvu , ki naj bi dajal tu ršk im  delavcem  enake pravice kot delavcem  
ES. R azplet v zvezi s tem  je  bil skupaj z odnosi m ed Turčijo in ES m ed leti 1980 -  1986 
zam rzn jen  zarad i vojaškega udara  v Turčiji, ki se je  zgodil 12. 9. 1980. O stajal je  strah 
pred m asovn im  priseljevanjem  Turkov v Z R N . R ezultat po lem ik  na to tem o je  bil, da so 
Turke živeče v Z R N  »ločili«  od osta lih  skupin  tujcev, kot posebno tuje, nezm ožne in n e­
priprav ljene na in tegracijo . O b » tu rškem  problem u« je  od zgodnjih  o sem desetih  n araščala  
tudi vloga islam a, ki je po revoluciji v Iranu  dobila  prizvok po litične grožnje. In čeprav je  
več kot 80 % v Z R N  živečih Turkov zavračalo  islam ski fu n d am en ta lizem , to ni oviralo
21 http://toonorama.eom/encyclopedia/K/K% FChnmemorandum/ (17. 10. 2005).
22 Drčar Murko. »Poklicali smo delovne moči. prišli pa so ljudje.« Delo, 5. 4. 1980.
23 Drčar Murko. Nemška vlada spodbuja tuje delavce k vrnitvi v domovino. Primorski Dnevnik 16. 7. 198_. 
str. 6.
T r o j a r j e v  z b o r n ik  4 4 5
jav n ih  razprav na to tem o. Prav tako se je  nam igovalo, da so Turki nasiln i kom unisti. V 
tem  času je  an tisem itizem  dobil svojega sodobnika v antitu jstvu , predvsem  v an titu rk iz- 
m u. M ojca D rčar M urko je  leta 1982 v Delu pisala, d a je  sam om or m lade Turkinje, ki se 
je  po lila  z bencinom  in zažgala, »pokazal razsežnosti čustvenega stanja neposredno p r i­
zadetih, tistih torej, ki so jini podcenjujoči toni v besedah »gostujoči delavec« ali »tujec« 
vzeli pravico do tega, da bi bili enakopravni člani družbe.«24 V tem duhu so se do konca 
osem desetih  oblikovali osnutki novega zakona za tujce, a brez rezultata. Spričo narašča­
jo čeg a  priliva azilan tov  s e je  v drugi polovici osem desetih  pozornost javnosti in politike 
P reusm erila  iz gastarbajterjev  na prosilce azila. Politična situacija po padcu berlinskega 
zidu 9. novem bra 1989 in z njo novi grozeči val tujcev -  beguncev, azilantov, je  pospešila  
sprejetje  kom prom isa glede zakona o tujcih, še pred združitv ijo  ZR N  in N D R . 3. oktobra 
1990. Tem eljne sm ern ice novega zakona, sprejetega 9. ju lija  1990, so bile: pravna varnost, 
u trd itev  statusa bivanja in integracija. N asprotujoča sm ernicam  zakona je  bila še vedno tr­
ditev. da N em čija ni dežela priseljevanja. Tako je  bila tudi glavna k ritika  zakona, da p rise ­
ljevanje sprejem a le na tri če trt, saj je  bila naturalizacija  tujcem  še vedno težko dostopna. 
Z akon je  bil prelom en tako v zgodovinskem  kot v pravnem  sm islu. V zgodovinskem , ker 
je  bil sprejet še pred združitv ijo , v veljavo pa je  stopil šele po združitv i vzhodne (N D R ) 
•n zahodne (Z R N ) N em čije. Pravno pa, ker s e je  vsebinsko bistveno razlikoval od zakona 
iz leta 1965 in je  bil tudi pravna podlaga zakonu, k i je  sledil. Zakon s e je  lotil dejanskega 
stan ja , t.j. urejanja sta tusa  bivanja že leta v Nemčiji živečih tujcev in v ospredje potisnil 
integracijo  le - teh v nem ško družbo.
Novo je  bilo poglavje o olajšani podelitvi državljanstva oz. naturalizaciji in poglavje 
o predstavitv i U rada pooblaščenca za vprašanja tujcev, ki ga leta 1965 še ni bilo. Za 
raz liko  od prejšnjih  dveh obstoječih  tipov dovoljenj za prebivanje, je  novi zakon določal 
Štiri g lavne tipe dovoljenj za prebivanje, ki so določali status tujca v Z R N . N em ško poi­
m enovanje in vsebina teh tipov s e je  razlikovala po nam enu oz. vzroku bivanja. U streznih 
slovenskih izrazov za te pravne term ine n im am o. V nem škem  jez ik u  so ti term in i vezani 
na zakon  in s prenehanjem  le - tega sprem enijo pom en ter dobijo novo jez ikovno podobo. 
Zakon o tujcih  iz leta 1990 je  uvedel tudi nadpom enko za vse tipe dovoljenj za prebivanje 
(/• »Aufenthaltsgenehmigung«.
K onec hladne vojne je  bil prelom en tudi za m igracijsko politiko  Evrope in N em čije. 
Padec železne zavese je  odprl vrata priseljevanju z vzhoda na zahod , sledil je  val be­
guncev  in izgnancev iz vojnih žarišč  Jugoslavije in A lbanije ter azilantov. To je  tudi čas 
dvo tirnega evropskega razvoja integracije in izolacije. Evropa s e je  nam reč vse bolj z d ru ­
ževala in odp ira la  navznoter, navzven pa ograjevala proti nezaželenem u priseljevanju, kar 
ji je  dalo  vzdevek »trdnjava E vropa«.2'
Evropo, še zlasti N em čijo, je  zajel strah pred m aso tujcev. Število tujcev je  m ed leti 
1988 in 1994 v Nem čiji naraslo  za več kot 50 %. V N em čijo so se zgrn ili: prosilci za 
azil iz tretjih  držav in vzhodne Evrope (med njim i 196.293 Turkov,26 t.j. 15 %), m anjšine 
(izseljenci. Judje, R om i) iz vzhodne Evrope, in begunci ter izgnanci nekdanje Jugoslavije,
katerih  n a jv eč je  sprejela prav ta.
D odatna obrem enitev  je  bila notranje-nem ška m igracija iz vzhoda na zahod po zd ru ­
žitvi obeh držav ok tobra 1990 in nerešena vprašanja glede že leta v N em čiji bivajočih 
tujcev priseljencev. S trah , pom ešan s sovraštvom  in odpoiom  do tujcev in vsega tujega, 
se je  v začetku  devetdesetih  sprevrgel v krvave obračune s tujci, spričo  katerih  je  zvezni 
kancler Kohl govoril celo o » izrednih razm erah v državi« in pozival k um iritv i razvnetih
24 Drčar Murki). Sovraštvo do tujcev ni več prazna beseda. Delo. 26. 6. 1982. str. 5
25 Bade, Evropa, str. 419.
26 število se nanaša na obdobje 1990-1998. Med temi Turki je bilo 80 % Kurdov.
4 4 6  M a j a  B ožič: O d  t u j c a  d o  N e m c a  .
strasti. V spom inu ostajajo grozljivi požigi skrajn ih  desn ičarjev  1992/93 v M öllnu (Sc­
hlesw ig-H olstein) in Solingenu (Severno Porenje - W estfalija), k o je  bilo ubitih 8 tu ršk ih  
državljanov. Kot rezu lta t s tran k arsk ih  trenj g lede m igracijsko  - azilske po litike je  bil leta
1993 uzakonjen »azilski kom prom is«. Po Zakonu o azilu, ki je  stopil v veljavo ju lija  1993, 
do az ila  v Nem čiji niso im eli pravice prosilc i, ki so prišli iz držav, kjer ni bilo preganjanja 
in iz varn ih  tretjih  držav. To jc  pom enilo , da N em čija za azil po kopni poti ni bila več 
dosegljiva in je  tako  de facto problem e z azilan ti p renesla na sosednje d ržav e .27 Z njimi 
je  podpisala  še sporazum e, ki so prosilcem  za azil v Z R N  preprečevali vstop skozi n jiho­
ve teritorije . S tem i sporazum i je  N em čija svoje sosede že pred evropsk im i pogodbam i 
(Schengen, D ublin in A m sterdam ) p risilila  k poenoten ju  az ilskega p rav a .28 Poenotenje le
-  tega na ravni celo tne EU jc  sledilo  leta 1997 z A m sterdam sko  pogodbo.
R azpravam  o azilu so sledile  polem ične razprave o p rihodnosti »tujske politike« glede 
(ne)priseljevanja v Z R N  in ureditve sta tusa tujcev v Z R N . Tako v javnem  kot političnem  
prostoru  se je  vroče debatira lo  predvsem  o m ožnosti dvojnega državljanstva in pravici 
do natu ra lizacije , te r s tem  v zvezi o N em čiji kot deželi priseljevanja in o »m ultiku ltu rn i 
d ružbi« . Š tevilo  natura lizacij je . po sprejetju  Zakona o tujcih  (1990) sicer m alo  naraslo , a 
g lede na število  tujcev, ki so že izpolnjevali pogoje, je bilo to zelo m alo. V zroki za to so 
bili raz ličn i, ne sm em o pozabiti niti na izgrede proti tu jcem  v Z R N  in na ne ravno toplo 
sprejem ajoče okolje. L ahko izpostav im  tudi dejstvo, da s e je  bilo za pridobitev nem škega 
d ržavljanstva po trebno  odreči do tedanjem u držav ljanstvu . Z ato  je  leta 1996/97 turška 
vlada sprožila  kam panjo  o pravicah tu ršk ih  državljanov v Nem čiji in s tem  podprla ide­
jo  dvojnega državljanstva. Z  odpovedjo  tu rškem u držav ljanstvu  so Turki nam reč zgubili 
m arsika te ro  pravico, npr. pravico do nakupa nep rem ičn in  v Turčiji, pravico do dedovanja, 
volilno  p rav ico ... L eta 1997 so m orale tu rške oblasti na zahtevo nem ške vlade om ejiti 
m ožnost ponovne pridobitve tu rškega d ržavljanstva za nekdanje tu rške državljane. Tem 
so nato izročali »roza karto«  (P em be-K art), ki jim  je  dajala  nekaj pravic glede nakupa ze ­
m lje in dedovanja, ne pa tudi volilne pravice. R eform o državljanskega prava je  konec leta 
1998 napovedala  »rdeče -  zelena« vlada, pod k anclersk im  vodstvom  G erharda  Schrö- 
derja. V ospredju  po litičn ih  pogovorov je  bila predvsem  uvedba terito ria lnega  p rincipa 
in m ožnost dvojnega državljanstva. Z akon  je  bil sprejet leta 1999. nova p rav ila  so stopila 
v veljavo 1. jan u a rja  2000 . V sebina Zakona o državljanstvu je  s sp rem em bam i leta 2005 
prišla  pod krovni Zakon o priseljevanju.
P rak tične  predloge in p ripo ročila  za novo politiko  o tujcih in priseljevanju  je  leta 2001 
prip rav ila  nad stran k arsk a  kom isija v poročilu  z naslovom  »O blikovati priseljevanje, p o ­
speševati integracijo«  (Zuw anderung gestalten, Integration fördern).2'* M ed d rug im  je 
kom isija v uvodu poročila  defin ira la  priseljevanje, nem ško »Zuw anderung«, kot »migra­
cijo vseh vrst, tudi tisto, ki je  sam o začasnega značaja«  in »Einwanderung«  kot trajno 
nase litev .30 Na podlagi poročila  neodvisne kom isije  je  že čez m esec dni sledil predlog 
osnu tka Zakona o priseljevanju. To je  bilo  hkrati tudi slovo od nem škega n ac iona listič ­
nega ideala »Blut und B oden«, t.j. ideala o krvi in zem lji, kot ed inem  pravem  tem elju za 
nem ško državljanstvo . Z avedajoč se staran ja  svojega preb ivalstva, je  N em čija sprem enila  
svojo po litično  nazorsko  sm er in je  začela  iskati rešitev (gospodarstva) v priseljevanju 
»sveže k rv i«.31
27 Herbert, Geschichte der Ausländerpolitik, str. 319.
28 Bade, Evropa, str. 434.
29 h ttp ://w w w .bm i.bund .de/c lii_028 /nn_122688 /In ternet/C on ten t/T hem en/A uslaender__F luech tlin -
ge Asyl Zuw anderung/Einzelseiten/Bericht der__Unabhaengigen Kommission— Id— 47176—
de.html (26. 2. 2006).
30 Ibid.
31 Kramžar. Nemško slovo od »Blut und Boden«. Delo. 6. 7. 2001. str. 5.
T rojarjev  zb o r n ik  4 4 7
Od avgusta 2001 pa do ju lija  2004, k o je  bil zakon sprejet, so si sledile ostre politične 
»za in proti« debate. Tako so m in ila  tri leta. da so se glede zakona sporazum ele stranke, 
zvezni svet in parlam ent te r zvezno ustavno sodišče.
Z a tujce oz. tujsko pravo je  najpom em bnejši del Zakona o priseljevanju  njegov prvi 
člen , to je  novi Zakon o bivanju (Aufenthaltsgesetz). S polnim  imenom »Zakon o bivanju, 
Zaposlenosti in integraciji tujcev na zveznem območju« (Gesetz über den A ufenthalt, die  
Erwerbstätigkeit und die Integration von Ausländern im Bundesgebiet), k i j e  vsebinsko 
in pravno nasledil do 1. 1. 2005 veljavni Zakon o tujcih iz leta 1991. D osedanji Zakon o 
bivanju v EG S (Aufenthaltsgesetz/EW G) je  zam enjal Zakon o splošni svobodi gibanja  
državljanov EU (Freiziigigkeitsgesetz/EU), izdan v drugem  členu Zakona o priseljeva­
nju. V tem  zakonu je  urejen pravni položaj državljanov držav članic EU. ker so ti kot d r­
žavljani unije upravičenci svobode gibanja in načelom a ne spadajo pod določbe Zakona o 
bivanju. M ed vidnejšim i sta še tretji in peti člen novega zakona, to sta Sprememba zakona  
°  postopku azila  in Sprememba zakona o državljanstvu. V Zakonu o priseljevanju je  bila 
strn jena tudi g lavn ina pravnih  določil v zvezi z naturalizacijo . S tem  so bila določila  na­
tu ra lizac ije  usklajena z določili bivanjskega prava o tujcih. Tako so bila določila  Zakona  
°  državljanstvuv* iz leta 1999 sprejeta in dopolnjena v Spremembi zakona o državljan­
s t v u . Z a k o n  o državljanstvu {,Staatsangehörigkeitsgesetz) pom eni prilagoditev  nem ške 
d ržavljanske zakonodaje evropskim  standardom , saj je  Nem čija novem bra 1997 podpisala 
•n ra tific ira la  evropski sporazum  o državljanstvu, ki je  stopil v veljavo m aja 2004 . kot 
reakcijo  na 7.3 m ilijonsko tujo, v Nemčiji živečo m anjšino.
Po 1 .jan u a rju  2000  je  bila tako  tujcem  bistveno o lajšana pot do natu ralizacije  (Einbür­
gerung). S tari princip  ins sanguis  (k rvno  pravo), po katerem  so nem ško državljanstvo 
lahko  dobile osebe nem škega rodu, so dopolnili s principom  ius soli (po kraju rojstva), 
ki je  om ogočal v Nem čiji rojenim  otrokom  tujcev, da že z rojstvom  pridobijo  nem ško 
državljanstvo. Seveda ob predpostavki, da vsaj eden od staršev zakonito  in redno biva v 
Z R N  najm anj osem  let in im a trajno dovoljenje za bivanje. To je  bilo do 1. jan u arja  2005 
dovoljenje »Aufenthaltsberechtigung«, po tem  datum u pa »Niederlassungserlaubnis«. Po 
P odatk ih  Zveznega M in istrstva  za notranje zadeve je  na ta način do konca leta 2004 
dobilo  nem ško državljanstvo 191.000 otrok v Z R N  živečih tu jcev .'4 K er so ti o troci o b e­
nem  dobili tudi državljanstvo svojih staršev, se m orajo, tako Zakon o državljanstvu , ko 
Postanejo  po lnoletn i, od ločiti za eno ali drugo  državljanstvo. Z a odločitev  im ajo čas do 
dopoln itve 23 leta starosti. Tudi sicer sprem em ba zakona predvideva enostavnejšo  pot do 
držav ljanstva. Tujec lahko zaprosi za državljanstvo po osm ih letih zakonitega in rednega 
bivanja v Z R N . če im a utrjen bivanjski status, če priznava svobodni in dem okratičn i te- 
rneljni red, lahko preživlja sebe in družinske člane in ni bil kaznovan. Razen redk ih  izjem 
Zakon od tu jca zahteva, da se odreče svojega državljanstva.
Izjem a so državljani članic EU. ki se jim  ni potrebno odreči svojega državljanstva, če 
njihova m atična država tega od njih ne zahteva. Enako velja za politično preganjane in 
begunce. Pravice do nem škega državljanstva pa nim ajo tujci, ki ne obvladajo nem škega 
jez ik a .
Po uveljavitv i Z akona  o priseljevanju  velja, da sm e tu jec z uspešno  oprav ljen im  
in teg rac ijsk im  tečajem  zaprositi za d ržav ljanstvo  že po sedm ih  letih zako n iteg a  b iva­
nja. Prav tako  tu jec s tečajem  d okaže  znanje nem škega je z ik a . Z akonci in m lado le tn i 
o tro c i tu jca , ki izpo ln ju je  pogoje za na tu ra lizac ijo , lahko  p ridob ijo  nem ško  d ržav ljan ­
stvo  pod pogoji č lena  10 (p riznavan je  svobodnega in d em o k ra tičn eg a  led a , zm ožnost
32  S t a a t s a n g e h ö r i g k e i t s g e s e t z ;  h t t p : / / w w w .b g b l p o r . a l . d e / B G B L / b g b l l f / b l 9 9 0 3 8 f . p d f  ( 2 0 .  1 .2 0 0 6 ) .
3 3  Änderung des Staatsangehörigkeitsgesetzes. B G B l _ 0 0 4 .  š t .  4 1 .
34  h t t p : / / w w w .z u w a n d e r u n g .d e / 2 _ S t a a t s a n g e h o e r i g k e i t . h t m l  ( - ) .  1. -006).
4 4 8  M a j a  B o ž ič : O d  t u j c a  d o  N e m c a  .
preživ ljan ja , odpoved  d o sed an jeg a  d ržav ljan s tv a , n iso  bili kazn o v an i), tudi čc nc bivajo 
v Z R N  osem  le t.35
V Zakon o priseljevanju  so bile sprejete tudi varnostne zahteve Zakona o boju proti 
terorizm u, ki jc  bil sprejet 9. 1. 2002 . V praksi to pom eni, da uradi za natu ra lizacijo  vsako 
prošnjo oz. prosilca  preverijo  pri uradu za zaščito  ustavnega reda ali jc  m ogoče deloval 
protiustavno. R avno tako  je  izk ljučena na tu ra lizacija  ek strem ističn ih  tujcev s k lavzulo  o 
ekstrem istih .
S pravnega v id ika in za m arsikaterega  tu jca tudi osebno, sc in tegracija  v novo d ru ž ­
beno in državno  okolje zak ljuči z n a tu ra lizacijo . S pridobitv ijo  nem škega državljanstva 
tujec uradno  postane N em ec, ker jc  po Zakonu o državljanstvu  N em ec vsak, ki poseduje 
nem ško državljanstvo  (§ 1). To pom eni, da im a naš 'bivši' tu jec zdaj enake pravice in do l­
žnosti kot ostali nem ški državljani. V vsakdanjem  življenju to nc sprem eni dejstva: enk ra t 
ju žn jak  vedno ju žn jak . Novi nem ški državljan  še vedno osta ja  d rugačen  m ed en ak im i, ker 
se delitev  na mi -  oni ne preneha s p ravnim  aktom .
Če je  n a tu ra lizac ija  po zakonodaji končna faza integracije , jc  pogoj za začetek  le te. 
trdnost b ivanjskega sta tusa tujca. Tega določajo  raz lična  dovoljenja za bivanje, katerih  
im ena se sprem injajo  skupaj z zakonodajo . Z ares p rim erja ti se da šele zakona iz leta 
1990 in 2004 , saj je  bil s ta tus tujcev po prvem  zakonu (1965) predvsem  začasen  s p ripa­
d ajočim  (edinim ) om ejen im  dovoljenjem  za bivanje. Zakon o tujcih  iz leta 1990 je  bil v 
tem  poglavju zelo kom plic iran . R azlikoval je  tri tipe om ejen ih  dovoljenj za prebivanje in 
dva tipa neom ejen ih  dovoljenj za prebivanje. Z a vse tipe dovoljenj je  uvedel nadpom enko 
»Aufenthaltsgenehmigung«.
O m ejena dovoljenja so bila:
-  »Aufenthaltsbewilligung«, ki je  bilo vezano na določen  nam en bivanja. Po dosegi 
nam ena je  m oral tujec Z R N  zapustiti.
-  »Aufenthaltserlaubnis«, na podlagi katerega si je  tu jec kasneje lahko pridobil ne­
om ejeno dovoljenje.
-  »Aufenthaltsbefugnis«, podeljen v hu m an ita rn e  nam ene in je  dopuščal utrditev 
bivanja, a le pod oko lišč inam i posam eznega prim era .
N eom ejeni dovoljenji za preb ivanje sta bili:
-  »Aufenthaltserlaubnis«, načelom a dostopno po petle tnem  posedovanju  om ejenega 
dovoljenja »Aufenthaltserlaubnis«  ali pa po osem  letnem  posedovanju  dovoljenja 
»Aufenthaltsbefugnis« .
-  »Aufenthaltsberechtigung«, načelom a dostopno po osem letnem  posedovanju  d o ­
voljenja »Aufenthaltserlaubnis«. Z  njim  so tujci dosegli najvišjo stopnjo utrditve 
b ivanjskega statusa.
Največ tujcev v Z R N  je  leta 2002  posedovalo  neom ejeno  dovoljenje »Aufenthaltserla­
ubnis«. D rugo  najštev ilčnejše  dovoljenje je  bilo  om ejeno  dovoljenje »Aufenthaltserlaub­
nis«, na tre tjem  m estu  pa je  sled ilo  dovoljenje »Aufenthaltsberechtigung«.
Prvi člen Zakona o priseljevanju. Zakon o bivanju, to poglavje na prvi pogled b istve­
no poenostav lja . Saj uvede le eno om ejeno  {Aufenthaltserlaubnis) in eno neom ejeno  (Nie- 
derlassungserlaubnis) dovoljenje za preb ivanje , te r novo nadpom enko  »Aufenthaltstitel«- 
V endar po novem  zajec tiči v d rugem  g rm u . Bolj kot prej igrajo g lavno  vlogo vzroki, za­
radi katerih  tujec zaprosi za dovoljenje: štud ij, zd ruževan je  d ru ž in e , h u m an ita rn i vzroku  
delo. N am eni bivanja v Z R N  pogojujejo  tudi (ne)dostop do dela v Z R N .
S pridob itv ijo  dovoljenja tipa »N iederlassungserlaubnis«  tu jec doseže najtrdnejš i  
pravni sta tus bivanja. D ovoljenje daje trajno  prav ico  do  bivanja v Z R N , je  p rostorsko  neo­
m ejeno in dovoljuje k ak ršn o  koli zaposlitev  tu jca v Z R N . N ačelom a se zanj lahko zap ios i
35 BGBl I 2004. Št. 41. Spremembe zakona o državljanstvu, str. 1996-1999.
T r o j a r j e v  z b o r n i k  4 4 9
po petih  letih bivanja v ZR N . K er pa je  zakon iz leta 2004  skrčil prejšnji dve neom ejeni 
dovoljenji za bivanje na eno. je  časovne zahteve (5 let dovoljenja »Aufenthaltserlaubnis«) 
za pridobitev dovoljenja »Niederlassungserlaubnis« nadgradil z nadaljnjim i zahtevam i. 
Te so: najm anj pet letno plačevanje prispevka za pokojninsko zavarovanje, nekaznovanost 
in izpolnjevanje in tegracijskih zahtev (tečaj). Iz te zadnje zahteve vidim o, d a je  po novem  
zadostno  znanje nem škega jez ik a  zahtevano tudi kot pogoj za pridobitev trajnega bivanj­
skega sta tusa in ne sam o, kot prej. v prim eru  želene naturalizacije.
Z an im ivo  je  še, da dve tretjini tujcev izpolnjuje časovno zahtevo za pridobitev tra jne­
ga bivanjskega statusa, saj je  povprečna doba bivanja v ZR N  16 let, a tega ne poseduje. 
V elike ovire nam reč predstavljajo prav integracijske zahteve (zadostno znanje nem škega 
jez ik a  in tem eljno poznavanje nem. pravnega in družbenega reda), katerih  izpolnitev je 
tudi tem eljni cilj za p rihodnost nem ške »družbene politike«.
Č e po zakonu iz leta 1990 sta tus tu jca  v Z R N  prepoznam o po tipu dovoljenja, m o ­
ram o, da bi vedeli, kakšne pravice p ripadajo  tujcu po novem  zakonu, nujno poznati tudi 
nam en  bivanja v Z R N . Vsi trije  zakoni so odgovor na nove razm ere v nem ški d ružb i in 
po litik i. Jed ro  vseh treh  zakonov so poglavja o vstopu in bivanju tu jcev na zveznem  o b ­
m očju . K er so bili povod za sp reje tje  prvega Zakona o tujcih  p redvsem  tuji oz. gostu joči 
delavci, je  razum ljivo , da  tu ne gre  iskati poglavja o p rid ru ž itv i d ru ž in  ali poglavja o 
n a tu ra lizac iji. Z akon  iz leta 1965 je bil napisan  v znam enju  obče predstave o začasn o ­
sti b ivanja tu jcev v Z R N . To dejstvo  pogojuje tudi b istveno raz lik o  m ed zakonom a iz 
leta 1965 in 1990. Z arad i postopnega p riznavan ja  priseljevanja  v Z R N  je  v zakonodaji 
veliko  več podobnosti m ed zakonom a iz leta 1990 in 2004. Z akonodajna  pozornost se 
je  p reu sm erila  iz začasn ih  tujih  delavcev na tujce p riseljence (d ružin sk i č lan i), az ilan te  
in begunce  ter na ob likovan je  njihovega sta tusa  b ivanja, ki je  šel v sm eri od začasnega 
proti tra jnem u. Novo v Zakonu o tujcih  iz leta 1990 je  bilo poglavje o o lajšani n a tu ra ­
lizac iji, ki je  o m ogočala  tu jcem  pridobitev  nem škega d ržav ljanstva že po osm ih  letih 
zak o n iteg a  b ivanja v Z R N . za raz lik o  od prej zah tevan ih  petnajst let zakon itega  b iva­
nja v Z R N . S tem  poglavjem  je  bil del d ržavljanskega prava p rv ič  prenesen  v Zakon  
o tujcih. Zakon o priseljevanju  (2004). je  za raz liko  od Zakona o tujcih  (1990), ki je  
vseboval del d ržav ljanskega prava le kot poglavje, vseboval k ar več sprem em b zakonov 
in dva sam osto jna  zakona. Tu je  bilo novo poglavje o pospeševanju  in tegracije , ki ga 
leta 1990 še ni bilo in je  uvajalo  in tegracijske tečaje za tujce. Ti im ajo pom em bno vlogo 
tako  pri želeni na tu ra lizac iji kot pri p ridobitv i sta lnega  dovoljenja za preb ivanje. Z  n o ­
v im i in teg rac ijsk im i zah tevam i kot so, znanje nem škega jez ik a , poznavanje nem škega 
pravnega reda , k u ltu re  in zgodovine Zakon o bivanju  tako  m arsikaterem u  tujcu o težu je 
p ridob itev  sta lnega  dovoljenja za prebivanje.
U radna politika Nem čije je  s svojim dolgoletnim  »najm anjšim  skupnim  im enovalcem «,''6 
to je  zanikanjem  priseljevanja, pokazala svoj odnos do tujcev v državi. T a je  hkrati postal 
vzor odnosa med Nem ci in tujci in je  pripeljal do distanciranja m anjšine od večine ter po ­
sledično do nastanka vzporedne družbe. Kljub zanikanju je  bila ravno zakonodaja Zvezne 
republike N em čije tista, ki je  om ogočila, da so se tujci v Z R N  ustalili. Pravo nasprotje le
- te je  bila zakonodaja N D R. k i je  bila do tujcev zelo stroga in ni dopuščala daljšega bivanja
tujcev v DDR ali pridruževanja družin.
S sprejetjem  Zakona o priseljevan ju  je  N em čija tudi »de ju ie«  postala dežela p iise-
V zgodovini in spom inu še naprej ostaja »de vita« odnos države in državljanov do 
tujcev, priseljencev, ki je  zaznam oval slehernega prišleka in ga zakon ne m ore sprem eniti
36 Bade. Bommes. Migration und politische Kultur, str. 165. Migrationsreport 2<)(H)
čez noč. Na to kažejo tudi šolske statistike, po katerih otroci in mladostniki z migracij­
skim ozadjem pri izobraževanju še danes dosegajo slabše rezultate kot nemški sovrstniki.
Multikulturalizem ni mrtev, kot se je izrazil bavarski ministrski predsednik, ampak je 
živo dejstvo (organizem), ki stalno spreminja svojo pojavno obliko in išče luknje v zakono­
daji, k ije morda »odpovedala« oz. rabi nove smernice. Petdeset let demantija priseljevanja 
je predolga doba, da bi deset let »sprejetega« priseljevanja spremenilo kaj bistvenega.
Tako kot naftna kriza leta 1973 ni bila razlog za konec novačenja delovne sile, tako 
danes visoka stopnja brezposelnosti ni razlog za ostre besede nemške politike z uvoda, je 
pa dober povod. Orisani primer seveda ni osamljen. Različne države imajo pri podobni 
ali enaki problematiki različne modele reševanja le -  te. Zanimivo je še, da je Evropa 
bolj zaskrbljena zaradi švicarskega referenduma o izgonu tujcev zaradi kaznivih dejanj 
(november 2010), kot zaradi »nestrpnih« izjav nemških politikov.
Integracija je toliko daljši in zahtevnejši proces, kolikor bolj je priseljenska kultura 
oddaljena od sistema vrednot družbe v katero se je priselila. Sčasoma bodo k izboljšanju 
položaja današnjih tujcev v ZRN in Nemcev z migracijskim ozadjem pripomogli tudi 
novi, bolj tuji tujci, ki bodo zasedli dno nemške družbene lestvice.
450 M a ja  B o ž ič : Od tu j c a  do  N e m c a  ...
Viri in literatura
Viri
Abkommen zur Gründung einer Assoziation zwischen der Europäischen Wirtschaft­
sgemeinschaft und der Türkei; http://www.migrationonline.de/gesetz._X19wcmlud- 
D0xJnBpZD0zNiZpZD01NiZfPQ_.html (20. 1. 2006).
Änderung des Staatsangehörigkeitsgesetzes, BGBl 5. 8. 2004, Nr. 41.
Ausländergesetz; BGBl 8. 5. 1965, Nr. 19.
Beschluß Nr. 1/80 des Assoziationsrats über die Entwicklung der Assoziation vom 19.
September 1980; http://www.aufenthaltstitel.de/arbl80.html (23. 1. 2006).
Gesetz über den Aufenthalt, die Erwerbstätigkeit und die Integration von Ausländern im 
Bundesgebiet; BGBl 5.8. 2004, Nr. 41.
Gesetz über die Einreise und den Aufenthalt von Ausländern im Bundesgebiet; BGBl I 
1990,1354,1356.
Gesetz zur Steuerung und Begrenzung der Zuwanderung und zur Regelung des Au­
fenthalts und der Integration von Unionsbürgern und Ausländern; BGBl 5. 8. 2004, 
Nr. 41.
Neufassung der deutsch-türkischen Verienbarung; Bundesanzeiger 16. 1. 1968, Nr. 22. 
Staatsangehörigkeitsgesetz; http://www.bgblportal.de/BGBL/bgbllf/bl99038f.pdf (23. 1. 
2006).
Literatura
Klaus J. Bade, Evropa v gibanju , Ljubljana 2005.
Für den Rat für Migration Hrsg. von Klaus J. Bade, Michael Bommes und Reiner Münz, 
Migrationsreport 2000, Frankfurt/Main 2000.
Hrsg. von Aytag Eryilmaz (Domit) & Mathilde Jamin (Ruhrlandmuseum), Fremde Hei­
mat. Eine Geschichte der Einwanderung aus der Türkei, Essen 1998.
Christine Langenfeld, Integration und kulturelle Identität zugewanderter Minderheiten, 
Tübingen 2001.
Herbert Ulrich, Geschichte der Ausländerpolitik in Deutschland, München 2001.
T r o ja r je v  z b o r n ik  45 1
Članki
Mojca Drčar Murko, »Poklicali smo delovne moči, prišli pa so ljudje.« Delo, 5. 4. 1980. 
Mojca Drčar Murko, Sovraštvo do tujcev ni več prazna beseda. Delo, 26. 6. 1982.
Mojca Drčar Murko, Nemška vlada spodbuja tuje delavce k vrnitvi v domovino. Primor­
ski Dnevnik 16. 7. 1982.
Barbara Kramžar, Nemško slovo od »Blut und Boden«. Delo, 6. 7. 2001.
Barbara Kramžar, Vsesplošno pričakovana bomba. Delo, 23. 3. 2002.
Peter Žerjavič, Multikulturalizem -  zgodba o neuspehu. Delo, 19. 10. 2010.
Spletne strani
Cinar, Chronologie der Zuwanderung. http://www.a4k.de/cgi-bin/showcontent.asp7Them 
aID=299&random=0,5897925 (26. 2. 2006). 
http://toonorama.eom/encyclopedia/K/K%FChnmemorandum/ (17. 10. 2005). 
http://www.aufenthaltstitel.de/arbl80.html (23. 1. 2006).
http://www.bmi.bund.de/cln_028/nn_122688/Internet/Content/Themen/Auslaender__
Fluechtlinge__Asyl__Zuwanderung/Einzelseiten/Bericht__der__Unabhaengigen__
Kommission__Id__47176__de.html (26. 2. 2006).
http://www.zuwanderung.de/2_Staatsangehoerigkeit.html (29.1.2006).