—    378    —
Slovniški pomenki.
K sostavku v 90. listu.
Tako ohole misli me Bog vari, da Tbi se jaz učenim slovenskim slovničarom prištevati hotel ; menim pa vender, da tudi manj učeni po razodevanju svojih med ljudstvom nabranih sku-šinj k zverševanju jezika u pomoč zamorejo biti.
Moje osvedočenje se z gosp. Olibanovim u vsem popolnoma slaže, razen njegove meni čudne in nerazumljive misli, ki se takole glasi: „Tudi nam je po volji,   da „stare vina ostanejo, in
da naj se raji lepša  miza" napravi;  to  in uno  obliko  umevnost priporoča !"
Beli Krajnci, kakor tudi Horvati, ki so sredovaža med Slovenci in Serbi, pravijo „stara vina", „lepša miza"; tako govorijo vsi Jugoslovani, h kterim pripadajo tudi Slovenei5 tako so govorili naši nekdanji očeti; cerni Krajnci ne govorijo po mojem znanji ne tega ne unega. Eno tedaj upeljati drugo zavreči, ni modra doslednost, ampak samovolja, ki gotovo ne bo obstanka imela.    In u čem obstoji ta priporocna umevnost?
Znano mi je, da se nahaja Slovencov, ki terdijo , da po ušesih bolj ugodno doni „sladke jabelka", minule leta", češ da si dva ušesa žaliva a zaporedoma ne sledita! Kteri jezik se je kdaj ozir sveršenosti in blagozvučnosti takmal z gerekira ? pa vender je Gerk „cum ore rotundo" govoril: ta 3svSqcc, Rimljan: lata regna, nekdanji Slovenec: moja slovesa.
Pa ko bi tudi ta blagozvučnost ne bila gola domišlija, ampak bi u zbilji svoj temelj imela, so premisliti važne besede slavnega ilirskega pesnika :
„Znajte , da je slava veča Z više bratje bratjom biti".
Ozir razločnega pomena med predlogi u in V kakor tudi med z njima sostavljenimi glagoli u gosp. Metelkovi slovnici na strani 144—145 navedeni mi je pomniti, da slovenski pisatelji „jurant in verba magistri", kajti živa slovnica, to je, ljudstvo tega razločka nikjer ne dela. Beli Krajnci ne rabijo nikoli u. ampak vselej V, na pril.: v šolo, v cerkvo, vteči, vtopiti se, všteti se, vmreti, vbiti (tudi gmreti, gbiti); černi Krajnci se nagibajo u izgovarjanju k Serbom in pravijo : u šolo , u cerkev, liprašati, upreči, utisniti itd. Gospod prof. Metelko je poderl rečeno pravilo stavivši glagol „ntkati" u versto glagolov, ki s predlogom u sostavljeni po njegovi dozdevi pomenijo „ron" in „6ei", kajti „utkati" sigdar pomeni eimveben, nikoli pa a&- ali beivreben, kakor „utek" vselej Eintrag.
Nadjati se je tedaj s polnim pravom , da bojo modri pisatelji slovenski pri tej nestanovitosti posnemali pisatelje ilirske povsod pisaje u.
1 se u našem jeziku brez mehčavnega j pred e in i sigdar^ mehko izgovarja, na pril.: bili, milim, usmilen, — pred a, O, U pa terdo, postavim: lapor, lopata, lula. Bi ga radi mehko izrekli, denemo med-nj in te samoglasnice meh-čavni j , na priliko: kljuft, češulja itd., in bivamo u tem popolnoma enaki Talianom ozir njihovega c , ki ga pred e in i izgovarjajo kot c; kadar ga pa imajo tako izgovoriti pred a. O. H, denejo med-nj in te samoglasnice i. na priliko: ciurma, cio, ciascuno.
Tako je pred nekaj leti ta zadevek razložil gosp. Slavomir, slovenski ponos, u „Novicah". Od tiste dobe niso Drobtinice mehčavnega j k 1 pritikale tako pogosto. Pisali so in pišejo s polnim pravom : dobrotliv, usmilen, mergolenje, dremlem itd., vender pa niso med ilirskimi pisatelji, kar bi jaz vedil, posne-mavcov nikjer dobile.
Kdaj se pa ta 1 pred a, O, u in na koncu besede, kakor tudi 11 z mehčavnim j topiti ima, bo menda naj bolje pravilo iz-rečba in raba. Toliko je dobro, da u našem jeziku taki pre-greški ne delajo nerazumlivosti nobene.
Večo pozornost zaslužujejo glagoli s predlogi s in z — iz sostavleni, ker njih pomeni so popolnoma razločni, na priliko: sloziti in zložiti, sliti in zliti, sviti in zviti itd. Taka nerazločna raba nam pomene, si popolnoma nasprotne, u en kalup sliva in jeziku zadaje gerde rane. Naj bi slovenska uredništva take pomote vselej popravila , da se imenovanih pomenov taki pi-savci in bravci, kteri jih še vikli niso, vadijo počasi. Prosti beli Krajncivse zoper to pravilo ne pregrešujejo.
Želeti bi tudi bilo , da bi slovenski pisatelji ozir predlogov S in k nasledovali pisatelje ilirske, povsod ju pisaje, naj si za njima sledi mehka ali ter da slovka, ker nadosebno (objectiv) je tudi taka, osebno (subjectiv) si ju naj izgovarja, kakor je komu ljubo in drago. Opomnil bo morebiti kdo na pisatelje gerške, ali jaz mu že napred odgovorim: „Sloga jači, nesloga tlači".
Kobe.