Tudi angeljček!
Bj^idel sem jo 10. dne preteklega meseca .. . Oh, da i|y!l bi jo bili videli in poznali tudi vi, ljubi otročiči, ne mogli bi se \e& ločiti od nje. — In tudi jaz sem se težko ...                         .
Še danes mi plava Vidina podoba pred očmi, in ne morem si kaj, da bi tudi vam ne povedal saj neko-liko njenih vrlin. Čujte torej!
Vida je bila pravi angelj v človeški podobi. Stela je nekaj nad dve leti, pa je bila tako čila, ljubezniva in mila, da se je na mah prikupila vsakemu. — Izgo-varjala je le nekoliko besedij, pred vsemi »ata« in »mama« s tako nežnostjo. kakoršna je samo nedolžnosti lastna.. Kadar so molili doma stariši, bratci in sestrice, sklepala je tudi ona ročice in pregibala ustnice, kakor je to za-pazila na drugih.
In kak6 nezamerljiva in kako blagega srca — ako bo sme tako govoriti o otroku — bila je Vidka. — često, ko so sedeli znanci njenega ateja v sobi, prigodilo se je, da jo je kateri preostro ogovoril, ali celo odpodil iz sobe. — Šla je potrta in žalna stran. Ali dolgo ni mogla prestati tako. Povrnila se je. Približala se je dotičniku, kateremu se je bila zamerila, prijela ga za roko in mu zrla nepremično v obraz. Tudi največjemu trdosrčnežu bi se moralo omečiti srce ob tem pogledu. In ko ji je pokazal. da ni nii! več nevoljen, zasmejal se je njen obraz in sama ni vedela, kako bi pokazala svoje detinsko veselje. In sprava je bila gotova . . .
76
Otcoci že v zgodnji mladosti kažejo svoje lastrtosti. In da so vsi pričakovali od Vide le kaj dobrega, Bogii in Ijudem všečnega, razume se samo ob sebi. — AH svet je hudoben. Blagor mu, ki še ni stopii na njegovo trnjevo pot! Mnogokrat se zgodi, da najboljsi otroci po-atanejo pozneje najslabši, popačeni Ijudje. Srečen pa, kdor si je ohranil nedolžno srce tudi za bodočnost! —

i Od Vide pričakovali smo najboljžih \spehov: "vendar pred njo se je sele odpiral pogubni svet. — Toda vse-vedni Bog je hotel drugače; in češčen bodi! . . .
Ljubili smo jo; a veliko bolj jo je ljubil Bog. ljubila Marija, Ijubili angeljčki Božji. — In predno se je roiiea -v popju razvila v rožo, presailil jo je On v rajski vrt, v domačijo vedne sreče in nekaljenega niiru .. Kakor bi se že igrala z angeijčki v svetih nebesih, po-
77
slušala njih milo petje, kakor bi se hotela odtegniti še zadnjemu pogledu v svet, zaprla si je oči — sama . . . In tako se je zasnivala v večni sen —--------.
Tako sem videl 10. marca. Z rajskim nasmehom na bledih licih je ležala Vida kakor angeljček na po-steijici. Kar misliti si nisem mogel, da je res — mrtva. Tako ljubezniva je bila še v smrti! — Venec iz belih cvetic obsenčeval je njeno čelo, rmeni njeni lasci pa so se svetili v sveč svetlobi. V sklenjenih rokah pa je držala rožni venec in šop cvetlic, kakor da bi jih hotela nesti v nebo v dar svoji Materi Mariji. — Kot angeljček v nebesih časti in moli Boga sedaj, in prosi tudi za vas svojega JezuŠdka . . .
Lep pogrcb, dolga vrsta pogrebcev in mnogi venci pa so jasno pričali tudi tujcu o priljubljenosti Vide — otroka. — Da bi vam bila v vzgled!          A. Peterlin