iso
diva slovenskih sindikatov za čas po leti p ] 94.<5 in problematika njegovega varslva in strokovnega urejanji1.
Publikacij.-' Mateje Jcraj prinaša temeljni pregled udejstvovania sindikatov na ¿ociulncm podro-.iu v nrvih petih letih graditve socializma. S pregledom so-eialnc zakonodaje, predstavlja osnovo za nadaljnje raziskave ne zgolj pevojne politične zgodovine, pac pa ludi širšega družbenega degajonia in vnakdamika posameznika v prvih letih po končani 2. svetovni v<tJni.
Ljiljam Šuštar
Aleksandra Serše, Strokovno šolstvo v osrednji SFoveniji do leta 1941, S posebnim ozirom na obrtno šolstvo na področju Kranjske, Arhiv Republike
Slovenije, Ljubljana 199ii, 132 strani
Arhiv Republike Slovenije je izdal in založil študijo Aleksandre ScrŠc. v kateri daje avtorica vpogled v razvoj strokovnega šolstva od krmca 18. stoletja do leta 1941, s posebnim poudarkom ne razvoju obrtnega šolstva ne Kranjskem.
Delo jc razdeljeno na dve večji temi - avtorica ju imenuje zgodovinska in arbiv.ika.
V	okviru prve teme (zgodovinske) jc obdelano: obrtno šoistvo v času Marije Terezije in Joicla Il„ str 12-20
-	strokovno šolstvo v Ilirskih provincah, str. 21 22
-	strokovno šolstvo v predtr.arčncm obdobju, str. 2428
-	strokovno šolstvo v obdobju po marčni rcvoluciji do propada Avstroogrskc, sir, 30-65
žensko obtno šolstvo, str. 67-76
-	ostalo strokovno šolstvo, str. 79-80
-	strokovno šolstvo po letu 1918, str. 8?-88
V	okviru druge icmc (arhivske) pa obravnava avtorica:
arhivsko gradivo in arhive, str. 90-ld9
-	šclsko dokumentacijo, ..tr. 111
-	strokovno ohaclavo arhivskega gradiva upravnih organov, ki tranijo arhivsko gradivo izobraževalnih UFtanov, sir 119-123
V	poglavju Viri in literaratura str. 127-132, jc poteg virov, ki jih jc avtorica uporabljala pri svojem delu, šc posebej vredne pozorne sli ob i ima literatura, ki pomage bolj zahtevnemu hraleu do dodetnih podatkov, kajti naloga pričujočega dela je bila le, da poda pc kronološkem redu osnevne linije razvoja predvsem obrtnega šolstva v osrednji Sloveniji do leta 1941 (obravnavane delo. str. 124) - torej jc štueija zasnevana kol kronološki pregled r.trokovncga šolslva in se v podrobnosti razvoja po;amcznih iio! hulj poredko spušča - osnova jc časovni okvir - kar nekoliko
arhivi xix 1996
raznije kontinuiteto poročanja o delovanju nekaterih vrst Sol.
Začetek organiziranega strokovnega izobraževanja v or.rcdnji Sloveniji sega v drugo polovico 3 8 stoletja kot prve oiganiziranc strokovne šole so bile v Ljubljani (1767), Celju (1767), Novem mestu in ns. Ptuju ustanovljene predilske »ole, v kaierib so učili otroke predenja volne, lana, konoplje in bombaža za potrebe takratne maniiiaktumc proizvodnje. Prave predhodnice ohrtnega šolstva pa so bile i.i. mehanske šole.
V	osemdesetih letih 18, stoletja sc bile ustanovljene nonmlkc, ponavljalne šole in risarske šole, Nedeljske ponavijalne šole so bilo sicer res ramenicne vajenesm, niso pa imele statuse strokovnih .šol, njihova naloga jc namreč bila, da uccnci obnovi jo ah pri-dohijo osnovno znanje hranja, pisanja in računanja.
V	glavnem sc je obrtno šolstvo v osrednji Sloveniji zaCelc prav raz.cvctati v drugi polovici 19. stoletja, kar nam avtorica lepo piiJcažc na str. 30 80. Tukaj labko sledimo pcs!n sliki izohrrižc val nega proecsa glede na
-	orgr.ni/acuo (tečaji, potovalni pouk, ohrtne in strokovne šole)
u stanov i tel j sivo (privatne, državne ustanove; tu jc predvsem zanimiva vloga nekaterih muze,ev)
-	čas trajanja izobraževanja (nekaj tednov do nekaj let)
stroko (plclarstvo, boj as Iv o, čevljarstvo, lončarstvo, sliimmkarstvo, čipkarstvo, hahištvo., )
V	kratkem hi labko napisali, da je v knjigi v malem zajeto vse bistveno o obrtnem iolstvu v osrednji Sloveniji do leta 1941.
Poleg tega osnovnega zgodovinskega dela pa jc vreden pozornosti tudi arhivski del, ki pomaga hraleu, da se seznani, kje labko dobi dodatne informacije o strokovnem Šolstvu in do katere stopnic jc gradivo urejeno. V tem poglavju pa je se posehej interesantna informacija o tem, kje i/ven šolskih fondov sc Sc nahajajo podatki o delovanju posemezmh šol in organi-/iranju učnega procesa.
Obširno in strokovno zahtevno tematike jc usnelo avtorici spraviti v smiselno celoto in obenem dati osnovo za nadaljnja raziskovanja na podioeju razvoja strokovnega Šolstva.
fm,\k(i 'Znjc-Cizclj
Mateja Jeraj, Jelka Metik, Fart.zartoki zdravniki in pravniki med stroko fn politiko, Arh»vsko društvo Siovenije, Vrt 9, 1996 15? strant
Na slovenske raziskovalce preteklosti sc pogosto
vsipajo ostri očitki, kot da živijo zunaj časa in pro
Pece in poročila o publikacijah in razstav Ji