-----    321    ------
                        Novice
—   Potresna podpora Kranjski. Presvitli cesar je potrdil državni zakon s katerim se dovoljuje Kranjski 1 x/% milijona goldinarjev posojila v potresne namene. Tudi je dobil Najvišje potrjenje naknadni kreditni predlog, s katerim se dovoljuje po potresu prizadetim državnim uradnikom tudi za 1. 1896 potresna podpora.
—   Poprave pri ljubljanskih cerkvah se pri vseh v najlepšem teku. Pri nunah so dogotovili nov zvonik V cerkvi Jezusovega srca in v šenklavški cerkvi so poprave gotove. Pri šentjakobski cerkvi, ki dobi nov stolp, mesto sedanjih dveh, dalje pri trnovski, ki dobi oba nova stolpa in šentpeterski, ki dobi novo pročelje, utegnejo biti dela do zime dovršena. K frančiškanski cerkvi so dozidali kapelo, v katero pride altar zamorske matere Božje, ki je bil doslej v cerkvi sami za velikim altarjem. Veliki altar pomaknejo sedaj k steni in bo tako cerkev dosti na prostornosti pridobila. Tudi se napravijo nova velika vrata s severne strani cerkve.
—    Jezuvitsko cerkev sv. Jožefa prično graditi v Ljubljani na Poljanah še letošnje leto. Na god sv. Ignacija se je blagoslovil prostor.
—  Za višjo dekliško šolo v Ljubljani se najamejo začasno prostori v Cojzovi hiši na Bregu, kjer je sedaj nastanjena „ Glasbena Matica". Poslednja se s početkom novega šolskega leta preseli v svoj dom v Vegovih oziroma Gosposkih ulicah.
—   Nova slovenska opera. Grospoi Viktor Parma, znani skladatelj slovenski, je dovršil novo jednodejansko opero „Ksenija" in izročil „Dramutičnemu društvu", ki jo v prihodnji sesiji vprizori.
—  »Ljubljanskega Sokola« izlet v Kranj v nedeljo dne 9. avg. obeta biti lep. Izletniki se odpeljejo z opoludan-skim vlakom. Grlavna točka vsporeda bo javna telovadba na „gaštejski gmajni" ob Savi, kjer bo tudi velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom itd.
—   Električna razsvetljava v Llubljani. Mestni magistrat razpisuje natečaj za zgradbo električne centrale, ki bo stala mej Parnimi ulicami in skladiščem južne železnice. Poslopje električne centrale mora biti vsaj do konca oktobra t. 1. pod streho. Meseca julija 1897. 1. se ima električna razsvetljava že izročiti prometu
—    Vožnjo z omnibusi je pričela s 1. t. m. neka reška tvrdka mej Zvezdo in južnim kolodvorom v Ljubljani. Podjetje je sedaj kupila ljubljanska fijakerska zadruga, ki hoee promet raztegniti tudi na druge ulice. Uporaba omnibusov takoj prve dni kaže, da je bila uvedba tega prometnega sredstva v Ljubljani potrebna.
—   V Vipavi so pri občinskih volitvah prodrli kandi-datje narodne stranke z veliko večino.
—   Posojilnica in hranilnica je pričela dne 1. avg. poslovati v Moravčah.
—   V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo me-zeca julija 605 strank 224.681 gld. 60 kr., vzdignilo pa 570 strank 183.240 gld. 36 kr,
—    V mestno hranilnico v Radovljici je vložilo meseca julija 49 strank 14.660 gld. 13 kr., vzdignilo pa 6 strank 3314 gld. 4 kr., 12 strankam se je posodilo 5732 gld.
—   Poslano. Sklicuje se na § 19. tisk. zak. prosim blagovolite popraviti vest, katera je bila tiskana v časopisu „Noviceu, št. 31., dne 31 julija 1896. v rubriki — Novice — pod naslovom „Blazni je ubil druzega blaznega", da se ta umor ni zgodil v deželni blaznici na Studencu.
dr. Stevo Divjak, hišni zdravnik.
—   Utonil je dne 21. julija pri kopanje v planinskemu potoku Uniči Jakob Jerman cerkveni orgijavec v Planini.
—  V Ljubljanici našli so dne 29. julija t. 1. v Mostah pod Ljubljano utopljeno 571etno Ivano Juvan iz Ljubljane. Najbrže je skočila v vodo.                 
------    322    ------
—  Ukraden dinamit. Dninar Anton Saflič na Reki našel je na lesnem skladišču tvrdke Klein & Milch paket z dvajsetimi dinamitni patronami. Te patrone izvirajo najbrž od tatvine v dinamitnem skladišču tvdke Formasori & Santari v Cantridi. Ondu je bilo ukradeno 7 zavojev dinamita.
—   Srebrn goldinar v želodcu. Na parniku „Sokol", ki je vozil iz Kraljeviče na Reko, je neka žena zbolela za znano morsko boleznijo in izpluvala srebern goldinar.
—   Preganjenje Lahov v Curihu. Sedaj, ko so minuli curiški izgredi, se šele vidi, kako grozno so divjali ljudje zoper Labe. Pri raznih napadih je bilo ranjenih na stotine Lahov, mnogo jih je bilo ubitih. Curižani so demolirali 30 laških hiš in vse, kar so v njih našli, žene in otroke so strgali s postelj in pometali pri oknih, da se jih je več ubilo.
—   Potres na morju. Te dni je strašanska poplava ob severno-zapadnem obrežju japonskih otokov napravila ne le neprecenljivo Škodo, ampak usmrtila tudi na tisoče in tisoče ljudij. Glasom najnovejših poročil iz Japonske nikakoršno znamenje ni dalo slutiti bližnje katastrofe. Vreme bilo je lepo, morje povsem mirno Ribči vrnili so se v pristanišča, ne da bi bili opazili kaj nenavadnega. Le na parnikih so občutili, da je bil morski tok nekoliko močneji nego običajno. Okolu 8. ure dvignilo se je morje ob obrežju kakih 300 milj daleč skoro 80 čevljev visoko (!) in to strašno valovje vrglo se je velikansko silo Da obrežje. Karkoli je stalo in raslo, podrl in porušil* je poplav. Ljudje spravljali so se večinoma že k počitku, torej nihče ni mogel ubežati katastrofi. Na tisoče in tisoče ljudi pobilo je zidovje in tramovje bliskoma porušenih poslopji in volovje je odneslo truplo nesrečnih žrtev z ruševinami njih imetka zopet raz kopno na široko morje Vlada ceni Število teh nesrečnih žrtev na 30.000 (!), hiš pa je podrla poplava okolu 5000. Tako na pr. je popolnoma porušeno mesto Kumuliši.' To mesto je štelo okolu 6000 prebivalcev, po katastrofi ostalo jih je toliko, da se jih more po-šteti na prste. Strašen je bil po katastrofi pogled na te nesrečne kraje. Morje je polagoma zopet izmetavalo mrliče ter nasulo obrežje s človeškimi trupli. Več dnij ležali so mrliči na kopnem, ne da bi jih bil kdo pokopal. Bati se je bilo, da nastane ob sedanji vročini kuga ali kaka druga epidemija, no, na vso srečo se vsaj ta bojazen ni vresničila. Umevno je, da je med preživelimi strašna beda in lakota Vlada je poslala hrane in se pripravlja, da jim izdatnp pomore.