Trst: Tondo in Frattini še podpirata župansko kandidaturo Antonioneja Če ne sedaj, kdaj? Ženske in moški vabljeni na nedeljski protest /9 Primorski Dve drami sestopa z oblasti Martin Brecelj Mubarak je odstopil. Oblast je začasno prevzela vojska. A koliko časa bo trajalo prehodno obdobje? Kdo se bo naposled povzpel na oblast? Se bo to res zgodilo na demokratičen način? Se bo prehodno obdobje sploh mirno izteklo? To so vprašanja, ki si jih v teh dneh postavlja Egipt in z njim tako rekoč ves svet. Drama Mubarako-vega sestopa z oblasti je že zahtevala na desetine žrtev, najbrž celo več sto, kot zatrjujejo nekateri viri. In ni mogoče trditi, da je najhujše že mimo. Merjenje moči med Mubara-kovimi nasprotniki in privrženci se še ni končalo, med samimi dosedanjimi opozicijskimi silami pa obstajajo velike razlike in na nasprotnih bregovih je mogoče najti tudi dele vojske, policije ter tajnih služb, kar meče vznemirljive sence na egiptovsko bližnjo prihodnost, kljub upravičeni evforiji zaradi uspeha ljudske vstaje. Ta drama sestopa z oblasti je seveda posledica avtokratskega režima, ki je doslej vladal v Egiptu. Ena izmed prednosti demokracije je prav ta, da omogoča miren prehod oblasti. Kot je že marsikdo opozoril, pa zna biti sedanje dogajanje v Egiptu v marsikaterem oziru poučno tudi za Italijo, ki se po svoje prav tako spopada s problemom sestopa z oblasti. Res je, da je Italija demokratična država in da je za razliko od svojega sredozemskega soseda članica Evropske unije, ki je eden izmed najvišjih izrazov politične demokracije v svetu. In vendar ob bistvenih razlikah ni težko opaziti nekaterih podobnosti v političnih krizah, ki pretresata državi. Ni dvoma, da bi evropski demokratični standardi zahtevali Ber-lusconijev odstop. Katera razvita demokracija bi na čelu vlade trpela človeka, ki je dokazano korumpiral in goljufal (primer Mills), ki po vsem sodeč razpolaga s pravo organizacijo za zavajanje mladih žensk in celo mladoletnic v prostitucijo, ki ne spoštuje sodne oblasti in jo celo spodkopava z zakoni »ad perso-nam«, ki pooseblja konflikt interesov itd.? Res je, da Berlusconi kljub temu uživa veliko podporo v parlamentu in v samem volilnem zboru, ampak to problem le še dodatno zapleta, saj pomeni, da je velikemu delu prebivalstva pravna država malo mar. Drugače rečeno, italijanska demokracija dobiva vse več nedemokratičnih potez, pa čeprav s širokim ljudskim soglasjem. A kjer odpovedujejo pravila demokratičnega sožitja, tam se krepi nevarnost nasilnega obračunavanja. In ob tem ne bi smeli spregledati, da v Italiji še vedno tli žerjavica rdečega in črnega terorizma, predvsem pa da je v državi močno razpreden organizirani kriminal. dnevnik SOBOTA, 12. FEBRUARJA 2011 Št. 36 (20.051) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EGIPT - Potem ko je državo s trdo roko vodil 30 let Mubarak odstopil, Egipčani slavijo Oblast prevzela vojska, ki zagotavlja spoštovanje volje ljudstva Milijonska množica na trgu Tahrir v Kairu praznuje odstop predsednika Mubaraka ansa LJUBLJANA KAIRO - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je včeraj po 18 dneh protestov odstopil in zaprosil vojsko, da vodi državo. Njegov odstop je sporočil podpredsednik države Omar Sulejman, takoj zatem pa je med milijonom protestnikov v egiptovskih mestih izbruhnilo nepopisno veselje in praznovanje. Vrhovni svet egiptovskih oboroženih sil je v izjavi zagotovil, da vojska ne bo alternativa legitimnim zahtevam ljudstva. Vojska se je poleg tega zahvalila Mubaraku "za vse, kar je dal državi v času vojne in miru, in za njegovo domoljubje, ki je dalo prednost višjim interesom naroda". Na 22. strani Camorra, odziv slovenske policije Na 2. strani V Ljubljani predstavili knjižne novosti ZTT Na 3. strani Izvršni odbor KZ tudi o problemu divjadi Na 4. strani Škedenj: starši proti izselitvi iz šole Na 8. strani Tržiški delavec hudo ranjen v Romansu Na 15. strani Italijanščina ni več prva izbira dijakov Na 16. strani Eksplozija mleka odmeva čez mejo na 16. strani Bloudkova plaketa za Matejo Bogatec trst-gorica - Obletnica zaščite Mnenje Terpina (SSk) in osebne izkaznice TRST - Deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin (na posnetku) je prepričan, da ni razlogov za proslavljanje 10. obletnice parlamentarne odobritve zaščitnega zakona. To naj bo po njegovem prepričanju priložnost za razmislek ne samo o zakonu, temveč tudi o političnih perspektivah slovenske manjšine. Občini Trst in Milje sta v treh letih izdali skoraj tri tisoč italijansko-slovenskih osebnih izkaznic, v goriški občini pa nekaj čez tisoč. Na Tržaškem in Goriškem v ponedeljek ob obletnici parlamentarne odobritve zakona napovedujejo vrsto dogodkov, razprav in prireditev. Na 3., 8. in 14. strani 2 Sobota, 12. februarja 2011 ALPE-JADRAN / gorica - Seja deželnega tajništva SKGZ Senatorka Blažinova predstavila predlog zakona o slovenski šoli Strinjali so se, da gre za pomemben dokument, ki že danes lahko koristi slovenskemu šolstvu v Italiji GORICA - Na povabilo predsednika SKGZ Rudija Pavšiča se je senatorka Tamara Blažina udeležila včerajšnje seje deželnega tajništva, da bi predstavila zakonski predlog o slovenski šoli v Italiji. Pavšič se je v uvodnem pozdravu zahvalil senatorki za vso pozornost in ves trud, ki ga posveča naši šoli, kar se je nenazadnje izkazalo tudi z organizacijo srečanja pri ministrici Gelminijevi. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da imamo 50. letih končno ponovno na razpolago dragocen dokument, ki obravnava slovensko šolo v Italiji. Sicer to še ni zakon, je pa že danes uporabna osnova za katerikoli konkretni poseg v korist našega šolskega sistema. SKGZ zelo ceni to pobudo tudi zato, ker je razvojna vizija šolstva pomembna za bodočnost naše manjšine. Tamara Blažina je najprej predstavila potek nastajanja zakonskega predloga, pri katerem so sodelovali vsi institucionalni sogovorniki od vodje slovenskega deželnega šolskega urada do članov deželne šolske komisije vse do posameznih ravnateljev. To je bila jasna izbira, da se privilegira izrazito strokovni pristop pri oblikovanju besedila. Pri tem, je še poudarila Blažinova, je bila pomoč našega najvišjega predstavnika prof. Simčiča še posebno dragocena. Rezultat tega dela je precej obsežen dokument, s katerim se želi najprej utrditi določene temelje naše šole, obenem pa tudi omogočiti čim bolj smotrno razvojno pot v korist naše narodne skupnosti. Pri tem je bila upoštevana tudi potreba po stalnem stiku s šolskimi ustanovami v Sloveniji in želja po širitvi poučevanja slovenskega jezika na italijanske šole. Senatorka je tudi napovedala, da so zdaj na vidiku tudi soočanja s predstavniki civilne družbe in strank, kjer bo tekla diskusija o že konkretno izdelanih predlogih, pri katerih pa so še vedno možni popravki. Posnetek z včerajšnjega zasedanja deželnega tajništva SKGZ bumbaca SLOVENIJA - Spor med Janševo stranko in predsednikom o arhivskem gradivu se nadaljuje SDS objavila nov dokument, ki po mnenju predsednika Danila Turka ničesar ne dokazuje LJUBLJANA - SDS je objavila nov dokument, ki naj bi predsednika države Danila Turka znova postavil na laž. Dokazoval naj bi namreč, da je Türk lagal, ko je javno dejal, da v času, ko je bil sekretar in predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SDZL) ni osebno poznal Tomaža Ertla. Dokument po njihovem dokazuje, da sta Tomaž Ertl in Danilo Türk neposredno komunicirala. Z dokumentom, ki ga je Turku poslal Ertl, je slednji novembra 1982 za novega člana komisije določil Borisa Podbevška, sicer namestnika oziroma pomočnika šefa slovenske Udbe, odgovornega za tujino in zamejstvo. V SDS ob tem pojasnjujejo, da je bil takratni predsednik komisije Türk nadrejen funkcionarju Udbe, ta pa je bil član Türkove komisije in je kot vodja usmerjal teroristične akcije na Koroškem. Na objavo dokumenta so se odzvali v uradu predsednika republike. Kot so zapisali, je dokument povsem običajen dopis, ki zadeva redno in rutinsko delo državnih organov, in tako ne dokazuje osebne komunikacije med Türkom in Ertlom. V uradu še odgovarjajo, da ne gre za nikakršno osebno komuniciranje in da do- kument "ne dokazuje ničesar, razen velike zadrege SDS, ki se je znašla v težavah, saj nikakor ne more utemeljiti svojih podtikanj, neutemeljenih obtožb in manipulacij". Prepričani so, da si je javnost lahko ustvarila mnenje o tem, za kakšne vrste početje gre in kakšni so njegovi pravi nameni. Predsednik države se je oglasil tudi v intervjuju za Mladino, za katero je dejal, da bi bilo treba politiki Janeza Janše reči ne. "Potrebujemo odločen prelom s to navlako našega tranzicijskega obdobja. V to navlako štejem tudi to vrsto politike in druge takšne pojave, na primer to, da imamo že 20 let nerazčiščene oro-žarske zgodbe," je dejal.Predsednika SDS Janeza Janšo pa je opisal z izrazom "survivor", kar bi lahko prevedli kot "premetenec", je dejal. Odzvali so se tudi v Zares, LDS in Liberalni akademiji. Vodja poslancev Zares Franco Juri in generalni sekretar LDS Uroš Petohleb ocenjujeta, da dokument o domnevni osebni komunikaciji med Turkom in Ertlom ne dokazuje ničesar. Sprašujeta pa se, s kakšnimi gradivi SDS vse razpolaga. V Liberalni akademiji pa se sprašujejo, s kakšnim motivom se je predsednik SDS Janez Janša "spravil na predsednika republike s povsem za lase privlečenimi obtožbami". Po njihovi oceni so obljubljeni dokazi nični in ne kažejo ne na vpletenost ne na informiranost predsednika. Spor med Türk in SDS je nastal potem, ko so v SDS ocenili, da želi vlada z novelo zakona o o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih omejiti dostop do arhivov nekdanje Službe državne varnosti (SDV) in tako zaščititi Türka in njegovo vlogo kot člana komisije za manjšinska vprašanja SZDL pri napadu v Velikovcu. Novelo omenjenega zakona je DZ sprejel v začetku februarja, njena največja novost pa je, da uvaja komisijo, ki bo odločala o tem, ali dovoli vpogled v arhivsko gradivu SDV ali ne. Ker je poskus veta na novelo v četrtek v državnem svetu spodletel, bi lahko zakon začel veljati prihodnji teden, a se to ne bo zgodilo, saj so poslanci SDS in SNS skupaj z nepovezanim poslancem Andrejem Ma-gajno in poslancem narodnosti Robertom Battellijem v DZ vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, za katerega predlagajo, da se izvede skupaj z ostalimi napovedanimi referendumi. (STA) V izolski bolnišnici izbruhnil požar, med evakuacijo hudo poškodovan 57-letnik IZOLA - V Splošni bolnišnici Izola je v četrtek zvečer zagorelo, zaradi česar so evakuirali 31 bolnikov. Pri tem se je hudo poškodoval en bolnik, ki je utrpel opekline in je bil premeščen v nadaljnjo oskrbo na kirurški oddelek. Šlo je za požar v bolniški sobi v tretjem nadstropju, katerega vzrok ni bi bila tehnična napaka, so sporočili iz bolnišnice. Natančna preiskava vzroka požara še poteka. Požar je še pred prihodom gasilcev omejilo osebje bolnišnice. Sočasno so iz sobe in okoliških sob pričeli začeli evakuirati bolnike. Evakuirali so jih 31, velika večina pa jih je bila prepeljana v četrto nadstropje. Pri evakuaciji se je hudo poškodoval bolnik, star 57 let, ki je utrpel opekline in je bil najprej premeščen v nadaljnjo oskrbo na kirurški oddelek, včeraj pa v Klinični center Ljubljana. Zaradi prostorske stiske so bili na klinični oddelek izolske bolnišnice premeščeni še trije bolniki. V bolnišnici zatrjujejo, da je sanacija posledic požara stekla že sredi noči, zato naj bi bil že včeraj večji del tretjega nadstropja uporaben za bolnišnično dejavnost, večina bolnikov pa premeščena nazaj v svoje postelje. V DZ okoli 47.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma o malem delu LJUBLJANA - Predstavniki študentskih organizacij in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so v vložišče DZ včeraj prinesli okoli 47.000 podpisov volivcev, s katerimi zahtevajo razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu. DZ mora referendum razpisati v roku sedmih dni. Na ministrstvu za delo pravijo, da je zakon dober in bi se veselili skupne rešitve. Sindikati in študentje so sicer zbrali okoli 50.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma o zakonu o malem delu. Podpise je bilo težje zbrati, kot se morda zdi na prvi pogled, je medijem pred poslopjem DZ dejal vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, ki je koordiniral zbiranje podpisov, Marko Funkl. Pobudniki referenduma verjamejo, da bodo poslanci rok za referendum določili za začetek ali sredino aprila. Referendum o malem delu pa zahtevajo, ker je "zakon slab in ker se politiki niso znali pogovarjati z nami". "Tako druge možnosti kot referendum žal ni", je ponovil Funkl. ljubljana - Odziv slovenske policije na trditve mafijskega skesanca v dnevniku La Repubblica Slovenija le ni raj za mafijce Slovenija varna država, boj proti organiziranemu kriminalu sodi med prednostne naloge - Nekdanje prisotnosti bossa Paola Di Laura v Sloveniji policija ne zanika in ne potrjuje Aretacija bossa Paola Di Laura leta 2005 v Secondiglianu; obsojen je bil na 30 let zapora LJUBLJANA - Slovenska policija se je odzvala na pisanje italijanskega dnevnika La Repubblica in poudarila, da je Slovenija med najvarnejšimi državami v Evropski uniji. Pisatelj Roberto Saviano je napisal reportažo v treh delih o neapeljski camorri, ki sloni na pogovorih z večkratnim morilcem in skesancem Mauriziom Prestierijem. Kot smo poročali, je Prestieri pripovedoval tudi o času, ko je svojega glavarja Pao-la Di Laura, znanega bossa mafijske skupine iz Secondigliana in nekdanjega »kralja kokaina«, pripeljal v Slovenijo. To državo je opisal kot raj za ma-fijce, kjer naj bi bile inštitucije šibke in podkupljive. Omenil je igralnice in zabave z ženskami, z Di Laurom pa naj bi se v Sloveniji zadrževala tudi po devet mesecev, se prosto gibala in mirno uporabljala svoje prave osebne podatke. Informacij o krajih in letnicah ni. Paola Di Laura, poznanega tudi z vzdevkom »Ci-ruzzo 'o milionario«, so po dolgem iskanju aretirali v Neaplju leta 2005, leto pozneje pa so ga obsodili na 30 let zapora. Slovenska policija nekdanje prisotnosti vidnih predstavnikov ca- morre na slovenskem ozemlju ne zanika in ne potrjuje, domneva pa, da se Prestierijeve izjave, ki jih gre jemati previdno, nanašajo na obdobje nekje sredi 90. let, vsekakor pred letom 2000, je po telefonu povedal predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija. Če imajo kriminalci občutek, da se svobodno gibajo, pa še ne pomeni, da jih policija ne nadzoruje kot evidentirane osebe, je še povedal. V izjavi za medije Generalne policijske uprave pa piše, da je Slovenija v družbi najvarnejših držav v EU. »Slovenska policija je od 2002 do 2010 obravnavala preko 3400 kaznivih dejanj z elementi organizirane kriminalitete, največ s področja tihotapljenja prepovedanih drog, ljudi in orožja. Obremenjenost Slovenije z organiziranim kriminalom je po ocenah Eu-ropola majhna. Slovenska policija vsako leto uspešno zaključi preiskave več kot 10 mednarodnih organiziranih kriminalnih združb z aretacijami njihovih članov. Samo lani smo zaradi kaznivih dejanj, ki so bila posledica organizirane kriminalne dejavnosti, ovadili 257 fizičnih oseb in evidentirali preko 200 vozil in oseb v okviru razpisanih ukrepov prikritega evidenti- ranja ali namenske kontrole v Schen-genskem informacijskem sistemu.« Slovenski kriminalisti usmerjajo svoje dejavnosti v mednarodne kriminalne združbe, kar zahteva kompleksne in izredno dolge preiskovalne postopke. Posebno pozornost namenjajo obveščevalni dejavnosti, nenazadnje je ustanovila Nacionalni preiskovalni urad, ki preiskuje organizirane oblike kriminalitete. Slovenija ima vzpostavljen nadzorni sistem in nadzorstvene organe, ki v skladu z evropskim pravnim okvirom »preprečujejo pojave ilegalnih finančnih transakcij, povezanih z organiziranim kriminalom ali terorizmom. Prav tako v okviru vsake kriminalistične preiskave slovenska policija vodi t.i. finančne preiskave glede premoženja, ki izvira iz kriminalnih dejavnosti. Slovenija je varna država, saj že leta nismo obravnavali naročenih, t.i. mafijskih umorov.« Sporočilo omenja še rekorden zaseg 110 ton anhidrida ocetne kisline - predhodne sestavine, ki se uporablja kot reagent pri proizvodnji heroina. (af) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 13. februarja 2011 3 ljubljana - Na sedežu Društva slovenskih pisateljev Predstavili knjižne novosti Založništva tržaškega tiska Dve pesniški zbirki, zbirka govorov in fotografska monografija LJUBLJANA - Sedež Društva slovenskih pisateljev je gostil predstavitev knjižnih novosti Založništva tržaškega tiska. Glavni urednik Ace Mermolja je predstavil štiri knjižne novitete, pesniški zbirki Liliane Visintin ter Zlatke Obed Lokatos, zbirko govorov Mirana Košute in fotografsko monografijo Tina Piernuja. Zbirka Preden luna izpuhti pesnice Liliane Visintin, ki je sicer nastala v italijanskem jeziku, v slovenščino pa jo je prevedla Maja Gal Štromar, vsebuje izrazito posebne metafore, ki dajejo pesmim tako zemeljski kot ezoterični pridih. Zlatka Obed Lokatos se v svoji zbirki Ob kruhu in vodi 2 s posebno skrbjo posveča obdelovanju besed in iskanju vseh skritih razsežnosti, ki jih imajo be-sede.Košutove Mikrofonije združujejo govore, nastale v obdobju med 1982 in 2010, katerih ključne teme so med drugimi slovenska kultura in narodna identiteta, slovenski pisci, slovenski narodnoosvobodilni boj ter manjšinstvo. Fotomonografija nadiškega avtorja Tina Piernuja je nastala v sodelovanju ZTT in Študijskega centra Nediža. Piernu se je začel ukvarjati s fotografijo, ko so se zaradi izseljevanja pojavile potrebe po fotografijah za dokumente. Čeprav so bile to slike za vsakodnevno rabo je Piernu vsako posebej skrbno re-tuširal in tako ovekovečil obraze in zgodbe, ki se skrivajo za njimi. Monografija predstavlja zgodbo skupnosti, ki je iz kmečke mimo proletarske prešla v izseljensko skupnost in nedvomno predstavlja pomemben doprinos k zgodovini slovenske fotografije. Ob koncu predstavitve je spregovoril pesnik Ciril Zlobec in izrazil razočaranje nad skromnim odzivom javnosti za včerajšnjo predstavitev in poudaril, da bi matica morala bolj skrbeti za obrobje slovenskega etničnega prostora. (maj) |ii|f,i I1 _ V« , i ^ Glavni urednik Založništva tržaškega tiska Ace Mermolja na včerajšnji predstavitvi zadnjih novosti založbe v Ljubljani bobo Deželni odbor potrdil načrt za poklicno usposabljanje za leto 2011 TRST - Deželni odbor je včeraj dokončno potrdil načrt za poklicno usposabljanje za letošnje leto, s katerim želi predvsem prispevati k povečanju zaposlenosti v Furlaniji-Julijski krajini. V ta namen je odobril 88 milijonov evrov, od katerih jih bo 57 namenjenih za izobraževanje kot spodbuda za zaposlovanje, 31 pa za posebne socialne blažilce. Ta sredstva bo lahko Dežela v letošnjem letu zagotovila s pomočjo Evropskega socialnega sklada. Program deželne direkcije za delo in poklicno usposabljanje ter izobraževanje zajema 9 področij s 55 specifičnimi programi. Največ sredstev, in sicer 21 milijonov evrov, je namenjenih za projekt »Zaposljivost«, ki je razdeljen na 14 programov, ki med drugim predvidevajo poklicno usposabljanje in vajeništvo, prešolanje nezaposlenih, spodbude za ustanavljanje podjetij, ukrepe za vključevanje brezposelnih in rešitve za lažje povezovanje družinskih in delovnih obveznosti. Frattini: Berlusconi ni govoril o izločitvi UDC TRST - Ob robu včerajšnjega obiska v Trstu je zunanji minister Franco Frattini izjavil, da so Berlusconija slabo razumeli v zvezi z izjavo, da je treba na krajevni ravni razdreti vsa zavezništva s Casinijevim UDC. »Berlusconi ni nikoli govoril o tem, kar pa zadeva Furlanijo-Julijsko krajino, kjer je UDC v koaliciji z Ljudstvom svobode in Severno ligo, pa je treba povedati, da je UDC vedno predstavljal alternativo za levico in bil do nas vedno lojalen partner,« je glede tega poudaril Frattini. zaščitnega zakona V ponedeljek spletna priloga o zaščitnem zakonu • Članki, intervjuji, fotografije in reportaže, ki smo jih ob 10-letnici odobritve zakona objavili v Primorskem dnevniku. • Strani Primorskega dnevnika na dan odobritve zakona, vključno s stranjo Primorskega psa in dvema satiričnima stranema. • Celotno besedilo zakona (tudi v italijanščini). \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ste se kdaj poslužili pravic, ki jih določa zaščitni zakon za Slovence v Italiji? Q Da O Ne O Se jih bom O Nisem seznanjen s pravicami INTERVJU - Damijan Terpin, deželni tajnik Slovenske skupnosti »Ni velikih razlogov za proslavljanje« »Slovenci si ne moremo privoščiti, da bi bili stalno v opoziciji« - Poziv k združevanju na političnem področju Slovenska skupnost je kritično spremljala postopek zaščitnega zakona in kritično ocenila vsebino. So te kritike še aktualne? Bili smo kritični, čeprav smo poslancem manjšinskih strank dali navodilo, da so seveda glasovali za zakon, tudi ker je bilo potrebno izkoristiti politični trenutek in »prinesti domov« vsaj to, kar so nam pač tedaj ponujali. Kaj pa vaše kritike? Žal so se vse naše kritične pripombe izkazale kot utemeljene: uresničevanje zakona je v bistvu odvisno od trenutne politične volje posameznih javnih uprav, ki celo pogojujejo sklepe paritetnega odbora. Za kakšna pogojevanja gre? Čeprav imamo Slovenci in nam naklonjeni člani v njem sedaj veliko večino, se je paritetni odbor odločili le za toliko vidne dvojezičnosti, kolikor je sprejemajo posamezni župani. Napisa »Trst« v Barkovljah tako še dalj časa ne bo. Tudi zaradi tega si Slovenci ne moremo privoščiti, da bi še naprej bili v opoziciji v Rimu, deželi, v tržaški in goriški občini itd. Zakaj ne? Menim, da moramo na novo premisliti odnos do državne in lokalne italijanske politike in se nekako na novo pozicionirati, bolj neodvisno od obeh blokov. Če naj bi Bersani sklepal koalicijo s Finijem, ne razumem zakaj ne bi mogli tudi mi razmisliti, kako v dogovoru z oblastmi, boljše uresničevati svoje interese in zaščitni zakon. Kakšne so negativne in kakšne pozitivne plati zaščitnega zakona? O glavni negativni plati sem že govoril. Ob naslednjih parlamentarnih volitvah pa se bomo najbrž soočili tudi z bridkim spoznanjem. Kakšnim pa? Da nimamo zajamčenega zastopstva za parlament. Zaščitni zakon pravi le, da mora volilna zakonodaja vsebovati določbe za olajšano izvolitev Slovencev. In kje je problem? Ko je Berlusconi v pičlih sedmih dneh spremenil volilno zakonodajo, nihče od naših zaveznikov v levi sre- 1 * f tr h Tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin dini ni postavil problema. Bomo videli kako bo tokrat, če bo po morebitnem padcu Berlusconija nova večina spet spreminjala volilna pravila. Upam, da se končno ostali v manjšini zavedajo, da to ni le problem SSk. Kaj pa svetle točke zakona? Največ pozitivnih učinkov je zaščitni zakon prinesel Benečanom, ker prej niso imeli ničesar. Najmanj pa je prinesel tja, kjer so se določene zaščitne norme že uresničevale. Velike spremembe so se npr. zgodile na goriški občini. Za kakšne spremembe je šlo? V Gorici je bila slovenščina pred Brancatijevo upravo tako rekoč prepovedana. Kaj pa potem? Ključni preboj smo naredili, ko nam je uspelo upravo in večino svetnikov - končno pa tudi večino prebivalstva - prepričati, da smo uvedli zaščitni zakon na celotnem občinskem območju. Če bi takrat ob vihar- ni kampanji desnice ne imeli dovolj političnega poguma in odločnosti, bi tudi v ostalih občinah uživali bistveno manj pravic. In kdo je za to kriv? Kolebanje, taktiziranje in neodločnost niso vselej na mestu. Ko pride pravi trenutek, tudi v politiki, ga je potrebno zagrabiti, čeprav se zdi tveganje veliko. Omahljivost določene naše politike, ki se ob tveganju raje malce potuhne, morda da zaščiti sebe in da ne izpade kot preveč zahtevna ali tečna, je tudi kriva, bodisi da je zakon tako pomanjkljiv, bodisi da se tako počasi uresničuje. V teh desetih letih se je spremenilo marsikaj. Mislite, da je zakon še aktualen ali bi ga bilo treba spremeniti? Predvsem je sedaj klima bistveno boljša: padec schengenske meje in družbeni napredek Slovenije sta pri Italijanih ključno spremenila podcenjevalni odnos do Slovencev in tudi do manjšine. Slovenci v Italiji smo sedaj, tudi v Trstu, postali enakopraven del družbe in priznanje našega jezika je postalo, tudi na desnici, večinoma normalno dejstvo. Vse to bi moralo olajšati in spodbuditi uresničevanje zaščite, marsikdo pa znotraj same manjšine še vedno svetuje previdnost, prilagajanje, potrpljenje itd. Kaj pa morebitne izboljšave? Seveda bi bilo potrebno zakon izboljšati. Vprašujem pa se, če bi v današnjih razmerah, npr. ob političnem preobratu v državi, neka nova levosredinska večina bila pripravljena to narediti. To bi ji morali Slovenci enotno postaviti kot politični pogoj, da prejmejo naše glasove. Mislite, da se Slovenci dovolj poslužujemo zakonskih pravic? Poslužujemo se jih, je pa res da med nami ni prav veliko sodobnih Bidovcev, Marušičev, Milošev in Va-lenčičev, ki bi bili pripravljeni tudi kaj tvegati. Časi so najbrž drugačni... Priimki in imena številnih naših politično izpostavljenih ljudi, pri vseh komponentah, so še vedno italijanski. Še vedno je samo v italijanščini napis na gori- škem Travniku »Cinema Vittoria«, tako da bi se ubogi pokojni senator Bratina moral kar obračati v grobu. Prvo dvojezično izkaznico v Reziji je komaj lani dobil nekdo, ki nima nikakršne zveze z našo, tam organizirano slovensko kulturno srenjo. To so protislovja, ki jih moramo rešiti sami. Je pa res, da je funkcija zakona v tem, da ustavi ali vsaj upočasni asimilacijo, ki se je očitno že prikradla tudi v same vrhove najbolj organiziranega dela naše skupnosti. Predsednika Türk in Napolitano sta poudarila, naj bo 10-letnica zaščite priložnost za manjšino, da se zamisli o svoji prihodnosti. Kako komentirate te njune besede? Pri SSk prav intenzivno razmišljamo in debatiramo o prihodnosti Slovencev v Italiji. Zato smo se »s kremplji« borili in dosegli deželni volilni zakon, ki bo omogočil, da bomo še dolgo let prisotni v deželnem svetu. Predsednik Napolitano pa bi se moral zamisliti nad dejstvom, da je moralni varuh ustavnosti in zakonitosti v državi in da je šele sedaj, po desetih letih, prvič nekaj resnega dejal v prid izvajanju naše zaščite. Pričakujem, da bo dosledno s temi besedami ob morebitnem spreminjanju volilnih pravil zavrnil podpis zakona, ki bi v nasprotju z določbami zaščite ne predvideval olajšane izvolitve Slovencev v parlament. Kakšni so vaši osebni občutki ob tej obletnici? Menim, da nimamo razlogov, da bi to obletnico proslavljali, prej naj bo ta mejnik opozorilo za italijansko državo zaradi njenih nesprejemljivih zamud pri uresničevanju zakonsko priznanih pravic. In na koncu še želje? Želim si, da bo manjšina uspela narediti miselni preobrat, ki bi peljal v združevanje predvsem na političnem področju, v skupno manjšinsko politično gibanje, po zgledu drugih, bolj uspešnih manjšin v Italiji in Evropi. S.T 4 Sobota, 12. februarja 2011 GOSPODARSTVO sejmi - Le še dober mesec do letošnje izvedbe sejma oljčnega olja Olio Capitale za promocijo pridelka in tržaškega turizma Novi organizator, zbornično podjetje Aries, potrdil dosedanjo uspešno formulo TRST - Le še dober mesec nas loči od sejma Olio Capitale, na katerega se vedno v velikem številu odzovejo tudi slovenski oljkarji s te in druge strani nekdanje meje. Letošnja izvedba te največje in edine sejemske prireditve, v celoti posvečene oljčnemu olju, v Italiji, bo kot vsakokrat doslej pritegnila domače in tuje razstavljalce, hkrati pa bo postregla tudi z ne-katrimi novostmi. Predvsem bo organizator letos prvič Aries, posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice, ki je nalogo prevzela od tržaške sejemske ustanove Fiera Trieste Spa v likvidaciji. Kljub temu pa bo tudi letošnja izvedba v znamenju kontinuitete, saj je bila potrjena uspešna formula sejemske prireditve iz prejšnjih let, s posebnim poudarkom na poslovni del sejma. Poleg srečanj med ponudniki in kupci olja so v sejemskem koledarju tudi razprave med največjimi mednarodnimi igralci v sektorju in spremljevalne prireditve, katerih namen je zbuditi radovednost odjemalcev in jih poučiti o kakovosti olja. »Za kakšen da bo Trst spet italijanska prestolnica oljčnega olja,« ugotavlja predsednik Trgovinske zbornice Antonio Pao-letti. »Vsi se zavedamo časti in dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Globoko ponosni smo, da je tako pomemben agroživilski sektor izbral prav naše mesto za svojo promocijo in naskok na nove trge.« Mesto, ozemlje, družbeno in gospodarsko okolje pa se odzivajo in tako jamčijo utrjevanje uspeha sejemske prireditve in ustreznega sprejema razstavljalcev in obiskovalcev, kar prispeva tudi k promociji krajinskih in umetniških lepot Trsta. trgovina - Nova razsodba upravnih sodnikov Lastniki Palmanova Outleta se ne morejo pritožiti na zakon TRST - Potem ko je deželno upravno sodišče (TAR) pred desetimi dnevi sprejelo priziv trgovcev, ki imajo prodajalne v nakupovalnem naselju Palmanova Outlet, se je z drugo razsodbo v zvezi s tem trgovskim središčem izreklo drugače. V razsodbi, ki so jo upravni sodniki deponirali v četrtek, so zavrnili priziv družb Marangi Immobiliare in Promanagement, ki sta lastnici outleta, proti odredbi zveze občin Aiello in San Vito glede dolžnosti dostave seznama prazničnih dni in nedelj, v katerih so trgovine Palmanove Outleta zaprte. Upravni sodniki so tako potrdili tisto, kar so že razsodili leta 2009 o prizivu, ki sta ga vložili isti družbi. Priziva po mnenju sodnikov ni mogoče sprejeti, ker deželni zakon o nedeljskem in prazničnem odprtju trgovin, kot tudi odredba zveze občin ne za- devata lastnikov nakupovalnega središča. Kot smo svoj čas poročali, so isti upravni sodniki sprejeli priziv posameznih trgovcev v outletu proti obveznemu zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih, hkrati pa so načeli vprašanje ustavnosti deželnega zakona o trgovini v tistem delu, kjer dovoljuje omejeno število nedelj in praznikov, ko so trgovine lahko odprte. V zvezi s tem problemom sta skupini Severne lige in nepovezanih svetnikov v deželnem svetu FJK predlagali reformo deželnega zakona o trgovini, tako da bi dovolili 25 delovnih nedelj v letu na vsem ozemlju dežele, brez izjem, kot veljajo sedaj. Predlagatelji so prepričani, da se je mogoče dogovoriti tako, da bo v vseh krajih dežele vsako nedeljo odprto vsaj eno veliko nakupovalno središče. predstavitev Na tržaški TZ o priložnostih za posle v Aziji TRST - V prostorih tržaške Trgovinske zbornice je bilo včeraj srečanje o priložnostih za poslovanje majhnih in srednjih podjetij v azijsko-pacifiški regiji. Šlo je za etapo potujoče predstavitve z naslovom Road show Asia Pacific - proti novim potem globalnega biznisa, ki jo organizira zbornično podjetje Aries s sodelovanjem deželne zveze zbornic Unioncamere FJK. Poleg seminarjev so bila na programu perso-nalizirana srečanja med med podjetji in izvedenci za azijske države. Trst, kjer je bila pozornost namenjena predvsem avstralskemu, indijskemu, tajskemu in hongkonškemu trgu, je bil po Vidmu in Pordenonu tretja etapa potujoče predstavitve. Predstavitev je doživela zelo dober odziv pri podjetjih iz najrazličnejših sektorjev, kot so npr. navtični, na-notehnološki, obdelava odpadkov, prevozi in logistika, optični instrumenti, zaščitni premazi itn. trst - Federmanager Simpozij o administrativnem upravljanju podjetij TRST - Deželna skupnost me-nedžerjev in podjetnikov Furlanije-Ju-lijske krajine je imela včeraj v Trstu posvet o odgovornosti vodilnih in upravnih menedžerjev pri upravljanju podjetja, s katerega so prišli konkretni odgovori in koristne informacije glede na vse večjo zakonsko predpisano odgovornost teh kadrov. Giampaolo Centone, ki na tržaški univerzi predava tehnike upravljanja podjetja, in Carlo Dapelo, častni pridruženi predsednik kasacijskega sodišča, sta opozorila, da se je končalo obdobje prekladanja odgovornosti za varnost na delovnih mestih in da za kršenje predpisov na področju varstva pri delu odgovarjajo vsi člani upravnega sveta, brez izjeme. Beseda je tekla tudi o učinkovanju globalizacije in gospodarske krize, ki sta do skrajne mere zaostrili konkurenčnost in iskanje čim večjega profita, posebno pozornost pa so na posvetu namenili odgovornosti me-nedžerjev, ki jih pogodba, sklenjena s podjetjem, ne ščiti pred odškodninskimi zahtevki in kazenskimi sankcijami. V Slovenijo prihaja komisar za notranji trg Barnier BRUSELJ - Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier bo prihodnji petek, 18. februarja, obiskal Slovenijo. Sestal se bo s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, ministrom za finance Francem Križaničem, ministrico za gospodarstvo Darjo Radič in s člani državnega zbora. Namen obiska je posvetovanje o ključnih temah v evropski politiki na področju delovanja notranjega trga, so pojasnili v komisiji. Banka Italije za finančno izobraževanje v šoli TRST - V okviru eksperimentalnega projekta finančne vzgoje v šolah, ki ga je Banka Italije sprožila s sodelovanjem ministrstva za izobraževanje, univerzo in raziskovanje, bo na tržaškem sedežu centralne banke 14. in 15. februarja popoldne tečaj za usposabljanje učiteljev iz Furlanije-Julijske krajine. Učitelji na srednjih šolah in na desetih licejih bodo imeli lekciji o valuti in o gotovini alternativnih instrumentih ter o stabilnosti cen. Cilj izobraževalne pobude je pomagati učiteljem pri posredovanju finančnih ved in pri dviganju ravni znanja pri dijakih. Lekciji bosta podprti s posebej za to pripravljeno tehnično dokumentacijo. Lani v FJK 7-odstotna rast prodaje nepremičnin TRST - V prvem polletju 2010 se je število transakcij z nepremičninami v Furlaniji-Julijski krajini glede na enako obdobje leta 2009 povečalo za sedem odstotkov, v tržaški pokrajini pa celo za 10 odstotkov. Podatke je včeraj objavil Andrea Oliva, deželni predsednik združenja nepremičninskih posrednikov FIMAA iz konfederacije Confcommercio. Po njegovih besedah so podatki še ugodnejši, če jih analiziramo glede na pokrajinska glavna mesta, kjer so kupoprodaje presegle 10-odstotno rast. Cene nepremičnin na kvadratni meter so v lanskem prvem polletju ostale stabilne oziroma z rahlim pozitivnim predznakom. Nepremičninski posredniki napovedujejo pozitivno gibanje v sektorju tudi za letošnje leto. kmetijstvo - V Trstu se je sestal izvršni odbor Kmečke zveze Zaščitena območja Nature 2000, divjad in daljnovod med glavnimi aktualnimi problemi OPČINE - V dvorani ZKB na Opči-nah se je v torek sestal izvršni odbor Kmečke zveze (KZ). Po uvodnem pozdravu se je predsednik Franc Fabec posvetil številnim temam na dnevnem redu in poročal o delovanju organizacije. Najprej je orisal pomembnejše dogodke v zadnjih mesecih. Na vabilo slovenskega ministra za kmetijstvo Dejana Ži-dana in v sodelovanju z Združenjem turističnih kmetij Slovenije so se predstavniki KZ v januarju udeležili mednarodnega kmetijskega sejma v Berlinu, na katerem so predstavili in promovirali turistične kmetije. Pripravljena je bila tudi pregledna brošura, izdana z namenom, da se uspešno predstavi vso kmetijsko turistično ponudbo na našem ozemlju. Tudi srečanje z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem, obisk predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v DZ Mira Petka in sodelovanje na seji te komisije o položaju kmetijstva in kmetov v zamejstvu ter prisotnost v Mešani komisiji za kmetijstvo med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo pričajo o Člani izvršnega odbora Kmečke zveze poslušajo predsednika Franca Fabca uspešnem sodelovanju KZ z matično Slovenijo in Deželo FJK. Predsednik Fabec se je nato ustavil pri težavah in izrazil zaskrbljenost glede zaščitenih območij Nature 2000, ki predstavljajo veliko oviro za razvoj kmetijstva na Krasu in katerih upravljalni načrti še vedno niso pripravljeni. KZ bo predlagala, da se v pripravo teh načrtov vključijo tudi strokovnjaki s tržaške univerze, in to z namenom, da se pri pripravi upoštevajo razvoj- ne možnosti za tržaško kmetijstvo. Primerno bi bilo, da se tudi ostale slovenske organizacije bolj zavzamejo za ta problem. Naša skupnost, so poudarili odborniki KZ, sprejema vse to pasivno in žal se temu nihče ne zoperstavlja. Nenazadnje gre za kršenje pravic, ki nam jih kot skupnosti zagotavlja ustava in zaščitni zakon. Posebno pozornost je predsednik posvetil veliki gospodarski škodi, ki jo povzroča na tržaškem in goriškem Krasu div- EVRO 1,3524 $ -0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. februarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 11.2. 10.2. ameriški dolar japonski jen 1,3524 113,01 1,3604 112,71 ruski rubel 39,6880 8,9605 39,8830 62,2080 danska krona 7,4546 7,4546 0,84780 švedska krona 8,8022 8,8234 7,9320 češka krona 24,250 24,246 estonska krona 15,6466 15,6466 271,61 poljski zlot 3,9193 3,8943 1,3573 avstralski dolar 1,3544 1,9558 1,3510 romunski lev 4,2583 3,4528 4,2565 3,4528 latvijski lats 0,7040 2,2586 0,7035 2,2730 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4110 7,4140 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 11. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,26400 0,31200 0,46520 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,13667 0,17000 0,24167 - EURIBOR (EUR) 0,926 1,089 1,350 - ZLATO (999,99 %%) za kg 32.183,25 € -173,23 jad, predvsem divji prašiči. Nujno bi bilo, da se pristojne uprave, v tem primeru Pokrajina Trst in Dežela FJK, zavedo, da preveč divjadi povzroča kmetijam na Krasu ogromno gospodarsko škodo in da je zato treba nujno ukrepati v najkrajšem času. V ta namen je KZ že zaprosila za srečanje deželnega odbornika za kmetijstvo Violina in Pokrajino Trst. Druga pereča tema je gradnja in okrepitev daljnovoda Vižovlje - Trebče. Tudi v tem primeru niso bile upoštevane zahteve skupnosti, ki živi na tem območju. Predvidena trasa daljnovoda je škodljiva za krajane in širše za Kras. KZ je ponovno zahtevala od pristojnih oblasti, naj upoštevajo predloge prizadetega prebivalstva. Izvršni odbor je obravnaval še možnosti sodelovanja z Združenjem kmečkih in podeželjskih žena, katerega predsednica Susanna Lovrenčič in odborniki so se strinjali, da bo sodelovanje okrepilo vlogo obeh organizacij. Tajnik Edi Bukavec je na koncu spomnil na bližajoči se volilni občni zbor KZ, katerega priprava bo na dnevnem redu naslednje seje glavnega sveta. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,55 INITEDIII IDr»DA 3 cr» -1,91 +3 27 KRKA 11IKA KOPER 63,76 1460 +0,08 +0 97 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 155,20 251 60 -0,54 TELEKOM SLOVENIJE 87,00 -0,55 +0,64 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,00 AERODROM LJUBLJANA 17,30 DELO PRODAJA 23,00 rrm Qicnn +2,13 +2,98 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,50 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,50 10,16 -1,84 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 12,75 -6,25 PROBANKA SAI MS IIMDI IANA 7,80 24,29 SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 360,00 64,80 190 00 +0,28 +1,25 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 91,00 17,26 -1,62 -0,23 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. februarja 2011 +°,43 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,132 105,1 1687 -0,09 -0,50 +0 12 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,6 -0,19 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,94 3,02 +0,21 -0,49 EDISON ENEL ENI 0,85 4,31 1826 -0,52 +0,17 FIAT FINMECCANICA 7,16 +0,00 +0,14 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,74 16,9 +0,67 +0,06 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,45 1066 +0,82 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,03 -0,28 +0,73 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,9 7,8 +0,77 +0,58 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,24 5,98 15 63 +0,56 +1,36 -0 19 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,69 +1,75 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,96 8,71 1 05 +0,57 -2,13 TENARIS TERNA 17,02 +0,29 +2,28 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,33 0,08 +0,83 -1,23 UNICREDIT 7,45 1,86 -0,07 +0,70 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 85,46 $ -0,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 832,52 -0,34 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.333,76 +0,15 +1 41 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 992,71 1.720,04 +0,16 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 774,96 314,77 1.644,75 -0,09 -0,33 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.704,72 -0,60 -1,10 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.282,38 2.380,14 +0,43 +0,67 S&P 500, New York 1.330,43 +0,65 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.337,84 7.371,20 6.062,90 -0,33 +0,42 +0,71 CAC 40, Pariz 4.101,31 +0,15 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.977,70 1.238,2 2.995,49 +0,10 +0,19 -0,57 Nikkei, Tokio 10.605,65 -0,11 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.211,12 2.827,77 +0,34 Sensex, Mubaj 17.728,61 +1,52 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 12. februarja 2011 5 SLOVENIJA TA TEDEN Šaljivi obisk v Beli hiši Vojko Flegar Za naš prestiž in interes je to zelo pomembno in mislim, da smo opravili dobro delo in lahko odhajamo domov zadovoljni, je ob koncu svojega tridnevnega obiska v ZDA, sklenjenega v Beli hiši, izjavil predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Že vrstni red, če so bili poročevalci natančni, je zgovoren, najprej prestiž, nato interes, nemalo dvomov pa zbuja tudi prva oseba množine: gre za slovenski prestiž in interes ali se pod prvo osebo množine »skriva« zgolj sam premier v obliki majestetičnega plurala? A bistveno je, da je slovenska javnost tokratni obisk predsednika vlade spremljala s tako mešanimi, pretežno pa bolj ali manj odkrito odklonilnimi komentarji kot morda še nobenega potovanja kakšnega predsednika vlade v dvajsetletni zgodovini države. Dnevni časnik Delo, denimo, je že začetni komentar Pahorjevega obiska (napisal ga je časnikov ameriški dopisnik) opremilo z naslovom Plačilo za škandal?, s katerim je jasno namignilo na sume, da bo Pahor dobil svojih »pet minut« v Beli hiši kot odškodovanje za zadrego, v katero ga je Washington spravil z depešo, v začetku lanskega decembra objavljeno na WikiLeaks. Kot je bilo takrat na tem mestu že zapisano, je ameriški odpravnik poslov v njej poročal o svojem pogovoru s Pahorjem, v katerem je ta nakazal pripravljenost, da Slovenija sprejme kakšnega zapornika iz Guantanama, če si bo predsednik Barack Obama vzel čas za prijateljski stisk roke s slovenskim premierom. Pahor je takrat zanikal, da bi bila depeša v tem pogledu natančen povzetek pogovora, dodal, da se sam res zavzema za to, da bi Slovenija svoji zaveznici ZDA pomagala pri rešitvi »problema z zaporniki« oziroma taboriščem za domnevne teroriste in nekajkrat z dvignjenim prstom poudaril, da »Slovenija ne vodi servilne, ampak samozavestno zunanjo politiko«. Podobno je ta teden sporočil iz ZDA, kjer so ga novinarji znova spraševali, ali je dejstvo, da ga bo Obama navsezadnje sprejel, vendarle povezano s tem. Vendar je bil to le uvod v kritično orkestrirane komentarje, ki jim je povode kar med obiskom dajal Pahor sam, še zlasti z izjavo po srečanju z nekaterimi kongresniki. ZDA, je namreč slovenski premier razumel svoje ameriškega sogovornike, vidijo Slovenijo kot enakovrednega partnerja. »O slovensko-ameriških odnosih vemo, da niso niti spodobni, kaj šele enakopravni,« je ob tem v naslednjem komentarju zapisalo Delo: »Za tiste, ki niso opazili prej, recimo ob pristopu Slovenije k vilniuški izjavi in podpori iraški vojni, je prišla potrditev z WikiLeaksom. Navedbe ameriške diplomatske korespondence so spravile uradno Ljubljano v zadrego in pokazale, da so dvostranski odnosi padli pod raven dostojnosti, na nivo bizarnega trgovanja. Toda neizenačen odnos ne pomeni samoumevne podrejenosti. Če je Amerika pač prevelika »masa«, da bi Slovenija do nje lahko imela »normalne« odnose, to samo po sebi ne pomeni odsotnosti spoštovanja. Spoštovanje si večinoma odvzameš sam.« Podobno je komentiral tudi Večer: »Četudi je bila zanikana diplo-matsko-politična trgovina, ostaja trpko-grenak priokus. Predvsem kriza je skrhala ameriško nadvlado v globalnih razmerjih, toda Washington ne skriva premoči do držav, kot je Slovenija. Potem ko se je slednja z vilensko izjavo zaobljubila velikemu bratu in ko je famozna depeša (ki jo je pred tremi leti objavil Dnevnik, op. a.) razkrila, kako ZDA izrekajo svoja pričakovanja do malih (takrat v primeru Kosova), bistvenih sprememb v dvostranskih odnosih ni.« Obisk, pred katerim se je premier Pahor »pošalil« (kakor so poročali mediji), da si »lahko privošči biti zunaj Slovenije tri dni«, saj »nam gre ukvarjanje z gospodarsko krizo dobro od rok«, se je s tem, da se je premier »pošalil«, tudi končal. Med pogovorom z ameriškim podpredsednikom Josephom Bidenom, ki je menda prav tako v šali potožil, da si bo za obisk Slovenije, na katerega ga je Pahor povabil, moral izmisliti izgovor, je še eno duhovitost kot iz rokava stresel tudi predsednik slovenske vlade: »Če bo treba, bomo organizirali eno malo krizo.« Sproščenost, o kateri so novinarjem, ki so spremljali obisk, tako izdatno poročali »krogi blizu slovenski delegaciji«, da je noben poročevalec ni pozabil nekajkrat omeniti, je med ameriško-slovenskim »delovnim vrhom« očitno velikokrat prerasla v šaljivost. Kot Slovenci smo lahko zadovoljni in ponosni, je po pogovorih v Beli hiši na Twitterju zapisal zunanji minister Samuel Žbogar. »We do matter.« (Upoštevani smo.) TOMIZZEV DUH Dve euro-krave Milan Rakovac Italija če posredovati u arbitraž-nom sporazumu izmedu Hrvatske i Slovenije, čuje se u kuloarima, i to je provjerena vijest, posrijedi su uobiča-jene usluge diplomatske dobre volje! Kad je počelo sve to skupa, zaj-no 1991. - san pisa da dvi zemlje po-sreduju mrež nas, Italija i Srbija, cio e Jugoslavija, ossia Srbija&Crna Gora. A bilo je to kad je bija rat, Srbija tukla po Vukovaru, a talijanska desnica pozivala neka se ne prizna sa-mostalnost Hrvatske i Slovenije, dok se ne revidira Osimski sporazum. Štuorija ud kunfina ta bot kad je počela, za me je bila bizarna i groteskna, kako ča je i sada! Samo ča 1991. su se čapale dvi mlade junice ča su se rivale u Europu, jena protiv druge, a sada su to jur dvi zrile krave, jena je u štali, druga još ni. I zato san, prija več od petnajst lit, napisa dramu MEDVJED U PI-RANSKOM ZALIVU, temeljenu na činjnenici, da famozni Nazorov Med-vjed Brundo sada bježi iz ratnih zona Velebita, jedan je naden na Primorskem, jedan u Furlaniji, a najpametniji medvid je riva valje u Žviceru! Stvar je izvedena kao radio-farsa, slovenski program radija Koper. Kad se niman drugo na kiega referirati, se moran re-ferirati na samega sebe (ne vjerujte nama piscima, mi nismo ništa drugo nego Vanity! Vanity! Vanity!, dakle tašti-na!, pisao je, milsim, H.G.Wels). I nego ča smo se lipo manizali na uvih kunfini, akadmiki jur ne gredu u križarske pohode, spasitelji nacije ne pozivaju prekid odnosa, na nacionalno jedinstvo, ribari jur uzdavna nisu jieni drugima prisikli mriže i bove, kad, evo opet belaja, bi rekli u Bosni: „Samuel Žbogar je včeraj zavrnil zahtevo opozicije, naj Slovenija zaradi novih enostranskih dejanj Hrvaške prekine arbitražni sporazum. Poslanci SDS so namreč sklicali izredno sejo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, od ministra pa zahtevali, naj sporazum - zaradi ravnjanja policije in sodstva ob smrti domačinke v Hotizi - prekine. Še bolj je opozicijo razburil novi ribolovni pravilnik Hrvaške z zemljevidom, ki mejo v Piranskem zalivu spet riše na sredini... Žbogar pravi: »Sporazum o arbitraži nočemo, niti ne moremo prekiniti... Pričakujemo, da se bo to zgodilo v drugi polovici leta... Slovenija se od poletja intezivno pripravlja na arbitražo, naši ljudje zbirajo in prevajajo gradivo, pripravljajo koncept, najete imamo pravnike v tujini. S pripravami smo že zelo daleč«... Ma na bot san propio vesel kako i merlo na grani; zato ča nas Istri-jane prehičivaju Prekmurje-Medimurje; je umrla jena brižna žena, na polju: »Slovenski organi so o dogodku obvestili hrvaško policijo in ji prepustili obravnavanje zadeve, čeprav se je zgodila na levem bregu Mure, ki si ga lasti Slovenija, leži pa na hrvaškem katastarskem ozemlju«. Ma ča je to, ne morem verjeti, in »mi cadonno le mani« (by Indro Mon-tanelli), ki purtropo nisan Mark Twain ali Milčinski, pak takovu štuoriju ne znan ironizirati; ironija dogodka je močnejša od mojih moči: Ako razumin dobro, ti certi merli delaju veliku štoriju da se raskine sporazum, zato ča je Slovenija dala Hrvatskoj slučaj umrle osobe? Ma če je to; inscenirani incident, kako kad je Hitler ubuka Tudeške u poljske uniforme i ih posla u Poljsku da iz Poljske mitraljaju Njemačku? Pak zajno za tin; ma ča ni katastarsko načelo bitno za arbitražu u Piransken zalivu, a ča, alora, na Muri ne valja ta princip? Ma, znate ča ču van reči, prvo, sri-ča da je Žbogar čovik šerijo, i drugo, ra-zumin da bi opozicija veselije na vlast nego u pržun, vaša opozicija kako i naša vlast; i jušto to me največ škrbi: I se ne rugan ja slovenskoj opoziciji, zato ča su na jesen u Hrvatskoj izbori, a vlast sa-dašnja je več nego sigurna da če ih zgubiti. Svaki dan to ki iz HDZ-a gre u pržun, kampanja je jur počela, ma kad duojde dan-dva prija izbori, lako da ki načini desant priko Mure, ovvero Dragonje, samo da ustane na vlasti. Njok u grlu čutin, ljudi moji, de novo, perche 'sta nostra (e vostra altretan-to) razza de politici i xe boni de far ca-sin quando che ti vol, e a bonta! Speci-jalno sad, kad desna opozicija svim sred-stvima ruši poziciju u Sloveniji, a lijeva opozicija poziciju u Hrvatskoj. A svi pre-tendenti na nacionalnu vlast, pokazali su to višekratno od 1990. do danas, i u Zagrebu i u Ljubljani, sposobni su napraviti apsolutno sve što može čovjek zamisliti, samo radi vlasti! Frankly, my dear, I don't give a damn (by Clark Gable, in Gone with the wind)) za slovenske ino hrvaške strankarske monade&putanade, in prav tako za hazardne igrice nacionalnih nomenklatur, medijskih in političnih. Mislim da v Piranskem zalivu te šporkarije več ne pomene prav nič! In upam da nikdo v Zagrebu in Ljubljani ne bo »prorajtal« sporazuma, iz egoističnih razlogov. Če biti da maša šerijo kapin to ča se ditinjski zugaju cierti mierli, samo jur navajeni da su uoni kapaci tik-tak nači-niti čine, pka je bolje njin petati roge, ogni tanto; i zato, na van rogi, magnafoghi! SKLAD MITJA CUK SVETUJE Branje za otroke Doslej bralci našega dnevnika še niso imeli priložnosti brati poročila o zanimivi pobudi Bam-bičeve galerije pred tednom dni. Prešernu smo se pri Skladu Mitja Čuk poklonili tako, da smo povezali »odraslo kulturo« z »bodočo« in na srečanje povabili pisatelja slikanice za otroke, znanega ilustratorja, ki jo je opremil, in še človeka, ki ni le uspešen slovenski mladinski pisatelj, pač pa mu je zaupano vodstvo Agencije za javno knjigo v Sloveniji: Marka Kravosa, Zvonka Čoha in Slavka Pregla. Vsak od njih je spregovoril ob Kra-vosovi slikanici »Ta prave od pet do glave« na svoj način, govoril je o pripovedovanju, pisanju in širjenju kulture ter njenem stiku z otroki. Razstava bo na ogled skoraj vse do konca meseca, prirejene so posebne delavnice za osnovnošolske otroke, od katerih bo prva na sporedu že v ponedeljek, na ostale pa se šole še lahko prijavijo. In zakaj smo se v naši sobotni rubriki pomudili pri kroniki? Zato da bi v mesecu, ki je ves prežet s Prešernovim duhom razmislili, zakaj naj bi otrokom sploh brali in pripovedovali pravljice in zgodbe. Zakaj je pomembno, da spoznajo pesnike in pisatelje, ne le iz zgodovinskih knjig pač pa tudi take »iz mesa in krvi«. Nekaj razlogov, zakaj je pripovedovanje ali branje zgodb otrokom potrebno, lahko uvrstimo med t.i. psihološke vzroke. Otrok se iz pripovedk uči spoznavati emocije, jih pravilno razvrstiti, ko jih izkusi tudi v resničnem življenju, širi svoj miselni prostor, izboljšuje sposobnost učenja, spoznavanje življenja po lepi in grdi plati vendar na nenevaren način. Poleg tega pa se v njem razvija em-patija - sposobnost čustvovanja z drugimi - ob pomembnem življenjskem dogajanju. Vse to ga čustveno bogati in ustvarja med njim in pripovedovalcem, (pa naj bo pisatelj ali govorec, ki pisanje le reproducira), nek poseben odnos ob snovi, ki si jo delita in jima vzbuja prijetne občutke. To pa ni zanemarljivo v družbi, v kateri izkušamo predvsem trenutke nenehne naglice, nemogočih ritmov in velikih (morda pretiranih) pričakovanj. Vedno se najde nekaj, kar nas odvrača od poglobitve, od razmišljanja... Na vsakem domu stoji na preži televizija, vedno pripravljena in na razpolago. Odrasli si oddahnejo od otrok, kadar jih prevzame ta poceni varuška, otroci pa vidijo le še mali zaslon, ki vpija vso njihovo pozornost. V takih hitrih ritmih in taki vročični atmosferi je branje pravljic ali zgodb nekaj, kar bi lahko bilo otroku prepočasno, brez dinamičnega in akcijskega dogajanja, na katerega je navajen, brez pobli-skavajočih podob, in skratka ne-moderno, če ga že od malega ne znamo pritegniti k tej dejavnosti. Priznam, našim očetom in mamam, katerim se sedaj že rojevajo pravnuki, je bilo tako početje laže. Njihov spreminjajoči ton glasu je znal očarati malega poslušalca, ki se je vtikal v njihovo pripoved, če je le spoznal neko, že znano pripovedko. To je bil čas, ko so besede še imele velik vpliv na čustva in je otrok zadrževal sapo tudi pri dogodkih, ki jih je že poznal, včasih pa jih je že kar sam napovedal ali popravil, če je pripovedovalec zagrešil napako. Takrat beseda še ni imela takega tekmeca v podobah, kakršnega ima danes. Lahko bi rekli, da so bila »domača branja« nekakšen obred, kakršne imajo otroci radi in jih pravzaprav potrebujejo, da lahko v svoje porajajoče se življenjske izkušnje vnesejo potrebni in nujni red in tisto umirjenost, ki jim omogoča pridobivanje znanja. V tem je skrivnostnost besed, njihov čar, globoka pomembnost tistega, kar je napisano in izgovorjeno. V trenutku, ko v pravljici otroku umre mama, mačeha pa naroči lovcu naj otroka ugonobi v gozdu, ker pa se temu malček smili ga pusti pri življenju in ga zapusti vgozdu, ki je temen in strašen, je čar tako močan, da prevzame tako malega poslušalca kot pripovedovalca (očeta ali mamo) in pomeni izkušnjo, ki bo tudi v malčkovem nadaljnjem življenju veliko pomenila. Takrat se namreč dogaja veliko stvari, o katerih nam v svojih analizah lahko z razlago pridejo na pomoč psihologi. Otrok spoznava svoje in tuje občutje in izkušnje. Poslušanje pravljice je namreč za otroka pot, po kateri se uči spoznavati svoje in tuje emocije in s tem pridobiva izkušnje. Strah otroka, ki je bil zapuščen, postane našemu malčku znan šele skozi pravljico, prav podobno tudi žalost ob tem, da je otročku mama umrla in je dobil mačeho, ki ga ni marala. In kako zna na koncu naš otrok deliti veselje z malčkom iz pravljice, ki se mu je končno sreča nasmehnila in je bila krivica, ki so mu jo storili, maščevana. To šele vzbuja upanje in možnosti, da bo vse nekoč boljše, rodi optimizem in voljo, da se ne predamo usodi. Oživlja zaupanje v svoje sposobnosti torej in trdno voljo in vztrajnost, da lahko nekaj dosežeš, če to trdno želiš, čeprav si morebiti velikokrat razočaran in ti ne gre vedno povsem gladko od rok. Vendar pa ob poslušanju pripovedovanja ne gre le za zbiranje podatkov o čustvih in učenje. Gre predvsem za nekakšno ocenjevanje in hkrati potrditev emocij. To pa je mogoče prav zaradi tega, ker so doživete v sozvočju in sočasju z odraslim (z mamo ali očetom), katerega re-kacijo otrok vidi in spozna in tako lahko doživi izkušnjo, zaradi katere začne uvrščati emocije na pravo mesto. »Nekoč, v davnih časih, v deveti deželi... « postane tukaj in sedaj in vendar nekaj, kar je že bilo in se ponavlja, vsakič ko se zgodba znova prebere. To pomeni, da se ljudem take stvari dogajajo, pomisli otrok. Tako spoznanje je mogoče ob skupnem emotivnem po-doživljanju. Zato je tako pomembno, da se to dogaja v »neposrednem stiku«, ko se otrok, ki se je ob pripovedovanju prestrašil, lahko v istem trenutku stisne odraslemu v objem, ker čuti, da ga ta razume. Izkušnjo doživi otrok skozi junaka zgodbe in čeprav je ne doživi do konca, saj sam ni bil popolnoma zapuščen in se je morebiti le počutil samega, zna emoci-jo spoznati in oceniti ter razvrstiti, saj se z junakom identificira in junakova čustva postanejo otrokova čustva. Odrasli velikokrat pozabljamo ali se sploh več ne zavedamo, da otroci pridejo na svet nebogljeni, da še ne poznajo nekaterih čustev in odzivov nanje in da se vsega tega naučijo šele postopoma ob primernem urjenju že od rojstva dalje. Svoje občutke lahko otrok spozna šele takrat, ko jih neposredno doživi, kajti pred tem nima nobene izkušnje. Vendar za to, da bo svoji izkušnji verjel, da jo bo imel za pomembno, resnično in smiselno mora zunaj sebe občutiti nekoga (zlasti zanj zelo pomembnega kot sta npr. mama in oče), ki podoživlja hkrati z njim neko emocijo in jo zato razume in z otrokom deli izkušnjo. Otroku pomeni veliko, če je ob njem pomemben človek, ki ve, za kaj gre, ki je zagotovo tako izkušnjo že spoznal prej. Oni čutijo tako kot jaz, pomisli otrok (tudi če morebiti ne v tako napisani obliki.) (jec) 6 Sobota, 12. februarja 2011 ITALIJA / politika - Napolitano sprejel Berlusconija na Kvirinalu Državni poglavar pozval premierja k spoštovanju ustave Berlusconi: Preiskava Rubygate je neosnovana, potrebne so pravosodne reforme politika Ustanovni kongres stranke FLI MILAN - V Milanu se je včeraj začel tridnevni ustanovni kongres stranke predsednika poslanske zbornice Gianfranca Fi-nija Prihodnost in svoboda (FLI). Predstavniki stranke so ob odprtju kongresa poudarili, da nastaja nova stranka sodobne evropske desnice, ki je v Italiji še ni in ki bo predstavljala alternativo vladajoči desnici. »Naš cilj ni biti tretji pol, ampak alternativna možnost za Italijo. Naš cilj je premagati levico na volitvah,« je dejal vodja FLI v poslanski zbornici Italo Bocchino. Premier Silvio Berlusconi nima občutka za državo. Njegova stranka Ljudstvo svobode je pod vplivom Severne lige. Italija je blokirana. Tisti, ki je obljubljal reforme, jih zdaj ni sposoben izpeljati, je bilo slišati na kongresu, ki se ga udeležuje skoraj 1000 privržencev, na njem pa naj bi Fini-ja izvolili za predsednika. Čeprav je eden glavnih ciljev stranke zmaga na prihodnjih volitvah, o Finiju kot kandidatu za novega predsednika italijanske vlade uvodni dan kongresa niso razpravljali. O tem bodo, tako Bocchino, razpravljali, ko bodo volitve res blizu. Fini je dejal, da jih čakajo trije dnevi intenzivnih razprav in analiz, katerih edina velika želja je v Italijo vnesti nov način vodenja in domoljubja. Čas pa bo pokazal, ali so kos ambiciozno zastavljenim nalogam, je še dodal Fini, čigar govor so udeleženci večkrat prekinili s ploskanjem. Daniela Santanche s protestniki pred sodno palačo v Milanu RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj popoldne sprejel na Kvirinalu premierja Silvia Berlusconija v spremstvu podtajnika pri predsedstvu vlade Giannija Letta. Kot se je raz-vedelo, je Berlusconi »zagotovil« državnemu poglavarju, da so obtožbe, ki so jih proti njemu iznesli milanski tožilci v okviru preiskave Rubygate, neosnovane. Šlo naj bi v resnici za poskus, da ga vržejo z oblasti, kateremu se premier namerava odločno postaviti po robu. Napolitano pa je poudaril, da italijanska ustava jamči za pravičen proces. Premierja je povabil, naj ne prekorači njenih meja, saj bo tvegal institucionalne spore in medijska trenja, ne bo pa dosegel rešitev v skladu z resnico in pravico. In dejansko je Berlusconi odstopil od zamisli, da bi kar z zakonskim odlokom uvedel nove omejitve za prisluškovanja v okviru sodnih preiskav in za novinarsko poročanje o njih, kot se je v minulih dneh govorilo. Vztrajal pa je, da so takšni zakonski ukrepi potrebni, kakor tudi, da je potreben zakon o t. i. kratkem procesu. Premier je med drugim poudaril, da njegova vlada ima zadostno večino v parlamentu. Medtem je včeraj dopoldne kakih sto privržencev Ljudstva svobode demonstriralo pred sodno palačo v Milanu, v kateri tečejo razni sodni postopki proti Berlusconiju. »To je palača ne-pravice,« je polemično dejala vladna podtajnica Daniela Santanche, ki je vodila demonstrante. združitev italije - Po izjavah predsednika bocenske pokrajine Napolitano pozval Durnwalderja, naj zastopa celotno prebivalstvo RIM - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je presenečen in razočaran nad besedami predsednika Pokrajine Bocen in voditelja Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Luisa Durnwalderja, ki ne želi sodelovati na proslavljanju 150. obletnice združitve Italije. V pismu predsedniku bocenske pokrajine je Napolitano zapisal, da Durn-walder ne sme govoriti v imenu neke »domnevne avstrijske manjšine«, hkrati pa je izrazil »zaupanje, da se celotno prebivalstvo« pokrajine prepoznava v tem praznovanju. Predsednik države še piše, da Durnwalder pozablja, da »zastopa tudi prebivlastvo italijanskega in ladinske-ga jezika«, predvsem pa da je tudi »samo nemško govoreče prebivalstvo italijansko in se v veliko večini tako tudi čuti«. Luis Durnwalder ansa Toda predsednik bocenske pokrajine ne spreminja svojega stališča. Predsedniku republike je odgovoril z napovedjo, da ga na svečanostih ne bo. »Nemška jezikovna skupina nima kaj proslavljati. Leta 1861 Južna Tirolska ni bila del Italije, leta 1919 pa nas nihče ni vprašal, ali želimo biti del italijanske države. To je razlog, da ne sodelujem na proslavah.« K temu je Durnwalder dodal, da imajo »italijanski odborniki vso pravico proslavljati združitev Italije, vendar pri tem ne morejo predstavljati Avtonomne pokrajine«. Predsednik bocenske pokrajine je sicer napovedal, da bo šefu države odgovoril v pisni obliki in mu pojasnil, zakaj ga ne bo na proslavah. »Južni Tirol-ci so hudo trpeli v letih med 1920 in 1950, zato res ne vidim razloga za proslavljanje te obletnice,« je še dejal Durn-walder in dodal, da bi mnogi Južni Ti-rolci in Ladinci njegovo sodelovanje na proslavah obsodili, medtem ko je prepričan, da ga italijanska populacija ra- Na Lampedusi pristalo prek tisoč priseljencev RIM - Na otoku Lampedusi je v zadnjih dveh dneh pristalo več kot tisoč nezakonitih priseljencev iz Severne Afrike. Gre večinoma za begunce iz Tunizije. Zgolj v noči na petek je obalna straža na varno prepeljala 650 priseljencev, včeraj zjutraj jih je na otoku pristalo 181, kmalu zatem pa so obalno stražo obvestili o še enem čolnu s 70 ljudmi na krovu. Nekaj priseljencev so namestili v hotele na otoku, nekaj jih je dobilo zatočišče v tamkajšnjem župnišču. Notranji minister Roberto Maroni pa je izključil možnost, da bi zaradi velikega navala priseljencev znova odprli center za nezakonite priseljence, ki so ga zaprli pred dvema letoma. Maroni je tudi zatrdil, da Italija pritiska na Tunizijo, naj ustavi val priseljencev. Dejal je še, da je slednji posledica politične nestabilnosti v Tuniziji, in napovedal, da bodo priseljence znova vrnili v domovino, ko se bodo razmere tam uredile. Na tankerju po piratskem napadu vsi živi in zdravi RIM - Poveljniku italijanskega tankerja Savina Caylyn Giuseppeju La-vaderi je včeraj uspelo vzpostaviti kratko radijsko povezavo in sporočiti, da so člani posadke živi in zdravi. Tanker je v torek ob 6.57 v Indijskem oceanu z manjšim plovilom napadlo pet oboroženih piratov, skupina je ladjo zasegla in jo preusmerila proti so-malijski obali. Na krovu je pet italijanskih državljanov, med temi tudi prvi oficir Eugenio Bon, 30-letnik iz Trsta, ostalih 17 pomorščakov ima indijsko državljanstvo. Italijanska fregata Zeffiro je medtem pred Somalijo dohitela tanker, včeraj je plovbo nadzorovala. Rubygate: Demonstracije za in proti Berlusconiju RIM - Direktor dnevnika Il Foglio Giuliano Ferrara prireja danes ob 10.30 v gledališču Dal Verme v Milanu javno srečanje v podporo pre-mierju Silviu Berlusconiju v zvezi z afero Rubygate pod geslom: »Živi v spodnjicah, proti republiki kreposti«. Jutri pa bodo na pobudo raznih ženskih združenj v 234 mestih po vsej Italiji demonstracije v obrambo dostojanstva žensk, ki naj bi ga Berlusconi teptal s svojim »življenjskim stilom«. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev The Hindu: Italijani so prijateljski, hrupni, topli, pa tudi tatinski in goljufivi, tako da se Indijec v Italiji počuti kot doma Sergij Premru_ Škandali, v katere je vpleten Berlusconi, so še vedno predmet pozornosti tujih medijev in je res težko izbrati nekaj pomembnejših odmevov. Bralcem bom tokrat postregel z nekaterimi dopisi, ki se mi zdijo posebej značilni za odnos, ki ga po svetu imajo do dogajanja v Italiji. Kot toliko drugih časopisov po svetu, tudi The Wall Street Journal poroča o sodnih zapletih okrog Berlusconijeve-ga izživljanja z dekleti. Tokrat newyor-ški finančni dnevnik seznanja bralce z zadnjimi novosti italijanske nadaljevanke, tako glede sodnih obtožb kot trdnega namena, da se izmakne sodnemu postopku. Ob tem WSJ objavlja tudi mnenja bralcev o zadevi, ki je za ameriške pojme... nepojmljiva. Kar 80 odstotkov bralcev se strinja, da je Berlusconiju treba soditi, in bralstvo glasila ameriškega kapitalizma verjetno ni sestavljeno iz samih komunistov . Kratko in jedrnato: »Zloraba oblasti«. Tako piše londonski The Times, ki je tokrat skrajno kritičen do italijanskega premiera: kot piše v podnaslovu, je italijanski prvi minister »ponižal samega sebe, razvrednotil svojo funkcijo in spravil v zadrego zaveznike Italije«. Ne gre samo za sodni postopek in niti za itali- jansko notranjo zadevo, meni časopis, ki je sicer last medijskega magnata in Ber-lusconijevega konkurenta Murdocha. Italijanski premier se je diskreditiral v mednarodnih odnosih s šalami na račun Obamove »zagorele« polti, z nevljudnim ravnanjem s kanclerko Merklovo, z vabilom ameriškim podjetnikom, naj investirajo v deželi »lepih italijanskih tajnic«, z neolikanim nastopom na srečanju z britansko kraljico ali z grožnjami ruski novinarki na tiskovni konferenci s Putinom, povrh pa so še sedanji izsledki milanske preiskave, piše britanski dnevnik. Ocena je tako kritična, da britansko hladni in sivi časopis rabi za italijanskega premiera izraz, ki ga ne bom navedel, ker je Italiji tožljiv. Vsekakor, pristavlja, se v Berlusconijevih besedah in dejanjih odseva njegova osebna nečimrnost in prostaškost, kot tudi dejstvo, da ne razlikuje med svojo javno funkcijo in osebnimi poželenji. »Čas je, da se ta ponižujoča in uničevalna farsa konča,« piše The Times. Süddeutsche Zeitung poroča o protestnem shodu, ki je bil prejšnjo soboto v Milanu. Mimo podrobnosti o vedno novih zapletih škandalov, v katere je Berlusconi vpleten, dnevnik iz Münch- na izpostavlja predvsem dejstvo, da so se srečanja udeležili vidni predstavniki italijanske kulture. Med drugimi posveča posebno pozornost pisateljema Umber-tu Ecu in Robertu Savianu. Slednjega je publika sprejela z navdušenjem, ki so ga deležni rock zvezniki, piše nemški časopis, in navaja Savianovo izjavo, da je »v Italiji demokracija talec v Berlusconije-vih rokah«, ter poziv, naj se »ljudstvo upre skorumpirani državi«. Tudi Eco je dejal, da je »treba braniti čast Italije« in da je »treba svetu sporočiti, da vsi Italijani niso enaki«, skorumpirani namreč. Dnevnik pa navaja tudi izsledke raziskav, po katerih javno mnenje ni kaj dosti spremenilo svoje ocene premiera, ki še vedno uživa podporo pomembnega dela družbe. Kakšno je uveljavljeno mnenje o Italiji po svetu kaže dopis, ki ga v Indiji objavlja The Hindu, in sicer o tem, ali je glede korupcije Italija za korak pred Indijo. Podobnosti med državama so namreč presenetljive. Z razliko od drugih evropskih držav, kot so Nemčija s svojo togostjo, Francija s svojo oholostjo, Nizozemska s skrajno skopostjo in Avstrija z rasizmom, se obiskovalci iz Indije v Italiji počutijo kot doma: Italijani so prijateljski, hrupni, topli, pa tudi tatinski in goljufivi; življenje je kaotično, nihče ne spoštuje pravil, policisti razveljavijo globo proti plačilu, davčna utaja je množična, mafija nadzira obširna območja, vlada je postranska zadeva, življenje premožnejših je skrajno prijetno. Z izjemo nekaterih katoliških dobrodelnih ustanov in nevladnih organizacij, se nihče ne ukvarja z usodo revnejših, sredstva, zbrana za žrtve katastrof, izginejo v žepih funkcionarjev, nepotizem je splošno uveljavljen, ljudske gradnje se podirajo ob potresih, ker so zgrajene iz slabega materiala. »Vam vse to zveni domače?« piše dopisnik dnevnika iz Delhija, po pisanju katerega so podobnosti med državama naravnost osupljive. To je le uvod v daljše poročilo o škandalih, ki pretresajo Italijo, od afere »čistih rok« na začetku 90-ih let do zadnjih razpletov okrog Berlusconija. The Guardian poroča o polemiki okrog paradižnikov, ki jo je sprožila televizijska oddaja, v kateri so predstavili posebno sorto okusnega paradižnika s Sicilije, voditelj pa je pristavil, da ga gojijo na območju pod nadzorom mafije. Ministrica za okolje Prestigiacomo je zahtevala, naj Rai demantira stališče, ki je hudo prizadelo pridelovalce paradižnika na Siciliji, podtajnik Micciche, ki je podobno kot vladna kolegica doma s Sicilije, pa je izpostavil zaskrbljenost, da bi kritično stališče do »mafijskih paradižnikov« utegnilo privesti do bojkota tega proizvoda. Londonski dnevnik poroča, da mafija nadzoruje proizvodnjo paradižnikov in je že dosegla pomembno podražitev proizvoda, v Kalabriji in Kampanji pa mafijske združbe kontrolirajo delavce v kmetijstvu, v glavnem nelegalne priseljence iz Afrike. Za konec pa še novička, ki zadeva naše kraje, in sicer iz izraelskega The Jerusalem Post. »Zgodovina v steklenici« je naslov članka o alkoholnih pijačah v judovski skupnosti, v katerem med drugim piše o znamenitem brandyju Stock 84. Podjetje je »leta 1884 ustanovil 18-letni Lionello Stock v Italiji« - v resnici je takrat Trst bil v avstroogrskem cesarstvu. Podjetje se je uspešno uveljavilo vse do Mussolinijevega vzpona - v resnici so se težave za Stocka začele dobrih 15 let pozneje, z rasnimi zakoni leta 1938 - ko naj bi po pisanju dnevnika iz Jeruzalema »žganjarne oropali, zaprli ali nacionalizirali«. V resnici se je pred rasnimi zakoni Lionello Stock umaknil v Švico in po vojni spet prevzel svoje obrate, pač pa so mu nacionalizirali podružnice v komunističnih državah vzhodne Evrope. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sobota, 12. februarja 2011 ~J ¿Primorski ~ dnevnik POLITIKA - Zunanji minister Franco Frattini »Antonione dober kandidat, Dipiazza pa najbolj priljubljen« Vodja italijanske diplomacije optimist o pristaniškem načrtu banke Unicredit Zunanji minister Franco Frattini je uradno prišel v Trst na otvoritev dokumentarne razstave o pokojnem predsedniku republike Luigiju Einaudiju, neuradno pa, da bi preveril zelo nejasno predvolilno situacijo v lokalni desni sredini. In to potem ko je Camberjeva oblastniška frakcija »pometla« z vsemi, sicer redkimi notranjimi nasprotniki in predvsem z župansko kandidaturo Roberta Antonioneja. Slednja vsekakor še naprej uživa podporo Frattinija in predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda. Minister je ponovil, da po njegovem ostaja Antonione najboljši županski kandidat Ljudstva svobode, dokončni sklep o kandidaturi pa je še daleč. »Res je, da je treba spoštovati stališče lokalnih strankinih organov, ki so izbrali Piera Tononija, res pa je tudi, da dokončna odločitev po statutu pripada Rimu,« je pristavil Frattini. Izrazil je upanje, da se bo Berlusconije-va stranka na koncu zedinila ter izbrala zmagovitega kandidata. Odločitev o tem ne bo padla na ponedeljkovi seji deželnega vodstva Berlusconijeve stranke. »Na seji bomo preverili predvolilno situacijo v vseh 39 občinah FJK, kjer bodo spomladi volitve in Trst je le ena od teh občin,« poudarja deželni koordinator Isidoro Gottardo. Njegov položaj ni ravno zavidljiva. Na eni strani namreč ne skriva simpatij do Antonioneja, po drugi pa se noče zameriti Giuliu Camberju in njegovim privržencem. Če bi lahko spet kandidiral Roberto Dipiazza bi Ljudstvo svobode ne imelo teh problemov in skrbi. Fratti-ni je prepričan, da je aktualni župan odraz teritorija in da je gotovo najbolj priljubljen tržaški župan povojnega časa. Misel o teritoriju bi lahko tolmačili kot takšno ali drugačno podporo Tononiju, čeprav je minister kar nekajkrat izgovoril Antonioneje-vo ime. Frattini vsekakor dobro pozna moč in priljubljenost Dipiazze, zato bo naredil vse, da bo župan tako ali drugače v »ekipi« županskega kandidata desne sredine. Frattini je poudaril, da se bančni koncern Unicredit ni odpovedal načr- Zunanji minister Franco Frattini (levo) je prepričan, da je Roberto Dipiazza najbolj priljubljen tržaški župan vseh časov kroma tu »super pristanišča« Trst-Tržič, kot so napačno pisali nekateri lokalni mediji. Pri tem so se sklicevali na preložitev mednarodnega srečanja o tem projektu, ki naj bi se ga, poleg Fratti-nija, udeležil tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. Iz spletne strani slovenske vlade je razvidno, da je Žbogar v tujini in da vsaj uradno ni bil najavljen na tržaškem simpoziju o pristaniščih. Načrt Unicredit je po Frattinije-vih besedah projekt, ki ne zadeva le Trst in Tržič, temveč tudi Koper in posredno Benetke. O tem tečejo pogovori s slovensko stranjo in istočasno z Deželo Veneto, katere predsednik Luca Zaia - tako zunanji minister - zavrača polemike, saj tudi sam podpira pristaniške sinergije na severnem Jadranu. O liku Luigija Einaudija, drugega predsednika italijanske republike (prvi je bil Enrico De Nicola), so spregovorili še Dipiazza, Tondo in predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Vsi trije so izpostavili Eina-udijevo občutljivost do naših krajev in posebno do Trsta, ki je bil takrat še pod anglo-ameriško vojaško upravo. Tržaška univerza je Einaudiju, očetu založnika Giulia, leta 1954 podelila častni doktorat iz finančnih ved. ROBERTO COSOLINI - Obiski v okolici Danes z Openci Županski kandidat bo prisluhnil vaščanom - Išče tudi prostovoljce Županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini nadaljuje svoje obiske po mestnih rajonih in okoliških vaseh. Danes bo obiskal Opčine, kjer bo od 9.30 prisoten na tamkajšnjih ulicah, da bi prisluhnil potrebam in željam prebivalcev. Ob 12.30 pa se bo v gostilni Veto srečal s predstavniki kulturnih in športnih društev ter ostalih organizacij, ki delujejo na Opčinah. Medtem se snuje ekipa prostovoljcev, ki želi sodelovati v Co-solinijevi volilni kampanji in pomagati njegovi ekipi pri organizacijskem ter propagandnem delu naslednjih mesecev. Prvega srečanja, ki je potekalo v četrtek, se je udeležilo okrog petdeset ljudi, iz Cosolinijevega štaba pa sporočajo, da je svojo pomoč že ponudilo sko- raj 80 navdušencev. Kljub temu bodo tudi novi prostovoljci več kot dobrodošli; vse informacije nudijo na spletnem naslovu volonta-ri@robertocosolini.it. Tudi tržaška Demokratska stranka pa sodeluje pri državni kampanji »Berlusconi, odstopi«, ki jo je kot znano predlagal državni tajnik Pierluigi Bersani. V ta namen zbirajo po vsej Italiji podpise ljudi, ki zahtevajo premierjev odstop. Danes zjutraj, od 9.30 do 12.30, bodo podpise zbirali na Trgu Gioberti pri Sv. Ivanu in na rojanskem Tra i rivi. Peticijo je mogoče, od ponedeljka do petka od 9.30 do 18. ure, podpisati na sedežu DS v Ulici Geppa 9, dostopna pa je tudi na spletni strani www.pd.trieste.it »Tononi in Ret naj odstopita!« »Če nameravata res kandidirati za tržaškega župana oziroma za predsednika tržaške pokrajine, naj Piero Tononi in Giorgio Ret zapustita svoji institucionalni funkciji.« Dejansko naj odstopita: Tononi z mesta deželnega svetnika, Ret z mesta devinsko-nabrežinskega župana. Tako v tiskovnem sporočilu poziva vodstvo Bandellijeve Un'altra Trieste. po njegovem mnenju je zakon zelo jasen, saj sta sedanji funkciji nezdružljivi obeh kandidatov nezdružljivi s funkcijo tržaškega župana (Tononi) oziroma predsednika Pokrajine (Ret). Un'altra Trieste meni, da bi morala oba kandidata izkazati »realen interes za institucionalni funkciji, za kateri kandidirata« in naj se zato odrečeta sedanjima. Danes posvet SKP o evropski javni pošti Državna koordinacija italijanskih pošt pri Stranki komunistične prenove v sodelovanju s tržaško federacijo SKP-EL vabi danes v konferenčno dvorano Friulia (Ul. Locchi 21/b) na javni posvet o evropski javni pošti - o liberalizaciji poštnega trga in komunikaciji. Srečanje bo ob 9.30 uvedel pokrajinski tajnik SKP-EL Iztok Furlanič, za njim pa bo nastopil delavec poštnega podjetja Poste Italiane iz Trsta Marino Calcinari. Evropska poslanka nemške »die Linke« poslanske skupine Evropske levice GUE/GNL Sabine Wils bo spregovorila o liberalizaciji in javnih poštnih storitvah, delavka italijanskih pošt v Milanu Patrizia Granchelli bo predstavila okvir evropskih bojev delavcev Poste Italiane in vlogo evropske koordinacije, vsedržavni referent za koordinacijo PT delavcev pri SKP-EL Michele Cimabue pa bo orisal podjetniške strategije in pravice poštnih delavcev. Srečanju bo predsedoval deželni svetnik SKP/ Mavrična levica Igor Kocijančič. Popoldanski del posveta bo potekal v dvorani Ljudskega doma Gramsci (Ul. Ponziana 14), kjer bo po skupnem kosilu ob 15. uri aktiv vsedržavne koordinacije poštnih delavcev SKP - EL. Maxmaber Orkestar z novim CD v Ausonii V samozaložbi je izšel nov CD priljubljene tržaške skupine Maxmaber Or-kestar. Plošča z naslovom Malinkovec - in corte Fedrigovez, ki jo je grafično obdelal umetnik Jan Sedmak, vsebuje zmesi vesele, melanholične in nepredvidljive glasbe iz jidiš, balkanske in sefardske tradicije, besedila pa so v italijanskem tržaškem narečju. Skupina bo CD predstavila drevi ob 21.30 s koncertom v kopališču Ausonia. hitra železnica - Večer o predhodnem načrtu na pobudo Odbora No TAV iz Trsta in s Krasa V Nabrežini o trasi, hrupu in tovornjakih Nabrežinska postaja edino območje, kjer naj bi vlaki vozili na površju - Podpise za ugovore zbirajo tudi predstavniki Grillove občanske liste kandidata za tržaškega župana Paola Menisa Predstavniki Odbora No TAV so V Grudnovi hiši v Nabrežini se je v četrtek zvečer nadaljeval niz javnih srečanj, ki jih Odbor No TAV iz Trsta in s Krasa prireja v različnih vaseh in tržaških mestnih četrtih. Odbor nasprotuje gradnji hitre železnice oziroma železnice z visoko zmogljivostjo, ki jo načrtuje železniška družba Rete ferroviaria italiana (RFI). Podjetje Italferr je predhodni načrt trase od ronškega letališča do Trsta pred božičem predložilo Deželi FJK in krajevnim upravam, občani in organizirane skupine pa lahko do 20. februarja vložijo svoje ugovore. Lete sprejemajo na deželnem uradu za okolje, energijo in gorsko politiko (služba za presojo o vplivu na okolje) v Ulici Giulia 75/1, nad nakupovalnim središčem Il Giulia. Tam si je mogoče ogledati dokumentacijo in zaprositi za kopijo predhodnega načrta (priskrbeti si je treba dve DVD plošči). V Grudnovi hiši so zbirali podpise za ugovore, ki jih bo predložil sam odbor No TAV. prepričani, da je potrebno izboljšati infrastrukture in železniški promet, a se ne strinjajo z načrtom hitre železnice, ki bi prizadela tukajšnje okolje. Svetujejo, naj se raje preuredijo in prilagodijo obstoječe povezave, začenši z železnico. Peter Behrens, »duša« odbora nasprotnikov hitre železnice ter njegovi sodelavci menijo, da podjetje RFI in krajevne uprave ne nudijo dovolj informacij, domačini pa si tako ne ustvarijo mnenja in nimajo možnosti, da bi vložili tehtne ugovore. Kritični so tudi do odločitve podjetja, da predstavi več predhodnih načrtov za posamezne odseke, kar onemogoča celovit vpogled. Predhodnega načrta za odsek od Ronk do Divače na primer še ni. V tržaški pokrajini naj bi proga skoraj v celoti potekala v podzemnih predorih, edina izjema je ravno v de-vinsko-nabrežinski občini. Pri na-brežinski železniški postaji naj bi namreč vlak privozil iz predora, ki bi se začel pri Sabličih, po postaji pa bi nadaljeval v predoru vse do Trsta, točneje do priključka z obstoječo podzemno tovorno železnico pod Ulico Cantu. V Nabrežini, kjer naj bi bil tudi odcep za Opčine in Divačo, bi se torej postavljal problem hrupa v bližini hiš. Poleg tega odbor opozarja na številna gradbišča, ki jih Italferr načrtuje v Nabrežini in tudi v bližnjih vaseh (Vižovlje, Cerovlje, Mavhinje) ter na tovornjake, ki bodo dalj časa odvažali kamenje in druge materiale. Občanska lista Trieste 5 stelle beppegrillo.it medtem zbira podpise za svoje ugovore. Danes bo stojnica na Trgu Stare mitnice, jutri dopoldne pa na Trgu Cavana. Kandidat za tržaškega župana Paolo Menis opozarja, da hitra železnica stane šest milijard evrov, v predorih pa bodo izkopali pet milijonov kubičnih metrov materiala. Menis v predhodnem načrtu pogreša analizo stroškov in koristi ter podrobno ekonomsko in finančno študijo. Informativno srečanje v Nabrežini kroma 2 2 Sobota, 12. februarja 2011 SVET / IZVAJANJE ZAŠČITNEGA ZAKONA Občini Trst in Milje, v treh letih skoraj 3 tisoč dvojezičnih izkaznic Scajolov odlok »uspešen«le v Devinu-Nabrežini - V ostalih okoliških občinah plebiscit za dvojezične izkaznice Italijanske izkaznice »Zakon o zaščiti slovenske manjšine bo udejanjen do naslednjega praznika sv. Valentina.« Tako je 23. novembra 2001 na tiskovni konferenci ob izteku vrha držav Srednjeevropske pobude na tržaški Pomorski postaji obljubil predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi. Njegova vlada je 26 dni pozneje res začela dejansko »izvajati« zaščitni zakon, in sicer tisti del 3. odstavka 8. člena, ki omogoča izdajanje samo italijanskih osebnih izkaznic v tistih okoliških občinah, v katerih so dotlej izdajali izključno dvojezične. Dejansko »izvajanje« zaščitnega zakona na Tržaškem se je z znanim Scajo-lovim odlokom začelo ... z zaščito italijanske večine. Odlok je bil 18. januarja 2002 objavljen v Uradnem listu, sledili so protesti slovenskih organizacij, Slovenske skupnosti, prizivi na Deželno upravno sodišče, odločitev slovenskih županov, da ne bodo podpisali italijanskih osebnih izkaznic, grožnja z uvedbo komisarskih uprav v puntarskih občinah, parlamentarna vprašanja in pilatovska razsodba Deželnega upravnega sodišča konec junija 2002, ki je utrla pot izrednim komisarjem. 5. julija je takratni tržaški prefekt Vincenzo Grimaldi imenoval izredne komisarje, ki so - namesto slovenskih županov - začeli podpisovati italijanske osebne izkaznice v dolinski, repentabrski in zgoniški občini. Na izdajanje prvih dvojezičnih ita-lijansko-slovenskih izkaznic v tržaški občini je bilo treba počakati še 5 let, 5 mesecev in 7 dni, do 12. decembra 2007, ko so v občinski izpostavi v Ul. Giotto upokojenemu novinarju Primorskega dnevnika Sergiju Premruju izdali prvo dvojezično osebno izkaznico, in sicer elektronsko. Istega dne so začeli izdajati dvojezične izkaznice tudi v občinskih izpostavah na Vzhodnem Krasu, na Opčinah, in na Zahodnem Krasu, na Proseku. Dan pozneje je občinski svetnik Slovenske skupnosti Danilo Šavron dvignil prvo dvojezično izkaznico v miljski občini. Osem let in pol po izdaji samo italijanskih osebnih izkaznic v štirih okoliških občinah in dobra tri leta po izdaji dvojezičnih v tržaški in miljski občini je mogoče podati okvirni obračun tega poglavja zaščitnega zakona. prej do novice www.primorski.eu] Scajolov odlok je imel opazen učinek le v devinsko-nabrežinski občini. Od njegove uvedbe do konca preteklega leta so v občini izdali 5.147 enojezičnih izkaznic (44 odstotkov), dvojezičnih pa 6.557 (56 odstotkov). Dvojezične izkaznice »imajo« v občini po več kot osmih letih še vedno večino. V ostalih treh okoliških občinah je Scajolov odlok pomenil pravcat plebiscit za dvojezične izkaznice: 95,8% : 4,2%. Dvojezične izkaznice Od 12. decembra 2007 do 31. decembra lani so v tržaški občini izdali vsega 2.855 dvojezičnih izkaznic. Daleč največ so jih izdali na Vzhodnem Krasu (1.730), sledi mestna izpostava v Ul. Giotto (412), nato Zahodni Kras (390). V uradu v Ul. Genova pa so izdali 323 elektronskih dvojezičnih izkaznic. Malo? Dosti? Na Zahodnem Krasu je izbralo dvojezično izkaznico dobrih 43 odstotkov tistih, ki so vprašali za osebni dokument, na Vzhodnem Krasu pa slabih 31 odstotkov. V mestni izpostavi (Ul. Giotto) sta vsakih sto prosilcev dva vprašala za dvojezično izkaznico. Primerjava za elektronske izkaznice ni mogoča. Le-te izdajajo tako v uradu v Ul. Genova kot v izpostavi v Ul. Locchi. Dvojezične izkaznice izdajajo le v uradu v Ul. Genova, občinski uradi pa vodijo skupno statistiko o vseh izdanih elektronskih izkaznicah (Ul. Genova in Ul. Locchi). Tako ni mogoče izvedeti koliko italijanskih izkaznic je bilo izdanih samo v Ul. Genova. Po vsej verjetnosti bi število dvojezičnih izkaznic na Vzhodnem in Zahodnem Krasu bilo lahko večje. Mnogi slovenski ljudje niso zaprosili za dvojezično izkaznico, pa bi lahko, saj jim zakon to dovoljuje. To velja tudi za nekatere slovenske šolnike, pa tudi za župnika, ki je zaprosil za izključno italijansko izkaznico. V miljski občini je bila »bera« dvojezičnih izkaznic dokaj skromna: v dobrih treh letih le 46 občanov vprašalo za dvojezično izkaznico. To je le 1,1 odstotka vseh v občini izdanih izkaznic. Zakaj je v tržaški in miljski občini tako skromno posluževanje pravice, ki jo je zaščitni zakon uzakonil? Ali so bili slovenski ljudje na tržaškem Krasu in v Miljah doslej premalo ali preslabo informirani o tej pravici? Ali pa se jim ni zdelo primerno, da bi se je poslužili? Marjan Kemperle Občina Trst Kraj Dvojezične Italijanske Zahodnji Kras (Prosek) 390 509 Vzhodni Kras (Opčine) 1.730 3.735 Mesto (Ul. Giotto) 412 17.617 Ul. Genova, Ul. Locchi (*) 323 21.351 SKUPAJ (*) elektronske izkaznice 2.855 43.212 Zahodni Kras Leto Dvojezične Italijanske 2007 23 10 2008 166 183 2009 117 117 2010 84 199 SKUPAJ 309 509 Občina Milje Leto Dvojezične Italijanske 2007 4 128 2008 23 1.761 2009 12 761 2010 7 1.187 SKUPAJ 46 3.837 Občina Devin-Nabrežina Leto Dvojezične Italijanske 2002 475 537 2003 1.011 753 2004 944 611 2005 991 662 2006 923 624 2007 927 742 2008 616 565 2009 292 280 2010 378 373 SKUPAJ 6.557 5.147 Italijanske izkaznice po uvedbi Scajolovega zakona Kraj Dvojezične Italijanske Devin-Nabrežina 6.557 56% 5.147 44% Dolina 7.813 95,6% 359 4,4% Repentabor 1.167 96,8% 38 3,2% Zgonik 2.751 95,9% 117 4,1% SKUPAJ 18.288 73,3% 6.661 26,7% Občina Zgonik Leto Dvojezične Italijanske 2002 356 15 2003 453 16 2004 387 16 2005 359 14 2006 346 10 2007 345 16 2008 271 14 2009 119 8 2010 115 8 SKUPAJ 2.751 117 Občina Repentabor Leto Dvojezične Italijanske 2002 136 5 2003 169 10 2004 150 4 2005 157 4 2006 148 3 2007 136 3 2008 123 5 2009 43 0 2010 105 4 SKUPAJ 1.167 38 Občina Dolina Leto Dvojezične Italijanske 2002 1.027 51 2003 1.104 32 2004 1.087 32 2005 1.112 36 2006 952 33 2007 1.048 56 2008 740 57 2009 297 17 2010 446 45 SKUPAJ 7.813 359 ŠOLSTVO - Občina zahteva preselitev učencev in otrok do 9. marca Skedenj, starši proti izselitvi iz šole Zahtevajo, naj ostanejo v matičnem šolskem poslopju do konca pouka - Srečanje s slovenskimi tržaškimi občinskimi svetniki - Kmalu srečanje z odbornikom Rossijem Staršem učencev osnovnih šol Ivana Grbca in Marice Gregorič Stepančič ne gre v račun, da bi se morali njihovi otroci v začetku marca izseliti iz šolskega poslopja na Rebri De Marc-hi v Škednju. To so zelo jasno povedali slovenskim tržaškim občinskim svetnikom Iztoku Fur-laniču, Igorju Švabu in Stefanu Ukmarju in rajonskemu svetniku Sergiju Petarosu med sredinim srečanjem v šolskih prostorih. Tržaška občina se je odločila za izselitev »iz varnostnih razlogov«, potem ko sta občinska svetnika Ljudstva svobode-Forze Italia Raffaella Del Punta in Piero Camber predstavila nujno resolucijo v občinsko skupščino, ki jo je odbornik za šolstvo Giorgio Rossi tudi osvojil. Isti Camber je nekaj tednov pozneje onemogočil razpravo o drugi resoluciji o ške-denjski šoli, ki so jo bili predstavili slovenski občinski svetniki. Je pa na ponedeljkovi občinski seji Furlanič zastavil odborniku Rossi-ju aktualno vprašanje o vsiljeni izselitvi. Odbornik je pojasnil, da naj bi bila nujna še pred iztekom šolskega leta, sicer tehniki ne bi mogli pred začetkom obnovitvenih del opraviti vseh predhodnih analiz o prisotnosti eternita in radona v šolskem poslopju in protipotresno ekspertizo, za kar je bilo že nakazanih 200 tisoč evrov. Na sredinem srečanju je eden od staršev, tehnik, izvedenec za tovrstna vprašanja, ocenil, da bi lahko predhodne analize opravili tudi ob prisotnosti učencev in otrok iz vrtca v šolskem poslopju. Tako bi šolarji in otroci ostali v matičnem poslopju vse do konca šolskega leta. A kaže, da občinska uprava tega noče. Po resoluciji Del Punte in Camberja naj bi »pritisnila« na upravno in tehnično osebje, da bi čim prej izpeljali izselitev. Občina je že določila datum selitve: od 7. do 9. marca, ko bo šola zaradi počitnic tri dni zaprta. Starši sedaj sprašujejo, kako bo mogoče v treh dneh preseliti »celotno šolo« v izbrano poslopje italijanske šole Lovisato. To vprašanje bi radi postavili tudi občinskemu odborniku za šolstvo Giorgiu Rossiju, zato so zaprosili za srečanje z njim. Občinski svetnik Igor Švab je včeraj posegel pri odbornikovem tajništvu, odbornik je pristal na srečanje, to naj bi bilo v prihodnjih dneh. Na njem bo odbornik tudi izvedel, da starši odločno nasprotujejo preselitvi pred koncem šolskega leta. M.K. Šolsko poslopje v Škednju kroma / TRST Nedelja, 13. februarja 2011 9 državna pobuda - Jutri ob 11. uri na Velikem trgu protest za človeško dostojanstvo Če ne sedaj, kdaj? Jutri! Ženske in moški vabljeni na trg Nadstrankarski protest bo potekal pred prefekturo - Številni pozivi k udeležbi »Kdor želi še dalje molčati, podpirati, opravičevati in omejiti tovrstno obnašanje na privatne zadeve, naj nase prevzame to težko odgovornost, tudi pred mednarodno javnostjo,« piše v pozivu Če ne sedaj, kdaj?, ki ga je podpisalo deset tisoče žensk iz vse Italije. Kdor ne želi več molčati, ženske in moški, pa so vabljeni, da jutri stopijo na trge. Če naj sodimo po spletni skupnosti Facebook, bo jutrišnji dogodek na Velikem trgu množično obiskan. Do včeraj ob 19. uri je namreč svojo udeležbo potrdilo 684 ljudi, okrog 400 oseb pa se ni bilo še odločilo, ali se bo jutri ob 11. uri pridružilo protestu, ki bo pod geslom Če ne sedaj, kdaj? potekal pred vladno palačo (prefekturo) na osrednjem tržaškem trgu. Dogodek so včeraj predstavile članice tržaške ženske koordinacije, v kateri sedijo predstavnice različnih sindikatov, političnih strank in organizacij. Kot so poudarile, želi biti jutrišnji protest nad-strankarski, zato pozivajo udeleženke in udeležence, naj pustijo doma strankarske simbole in zastave. Pobudo za akcijo Če ne sedaj, kdaj? je namreč dala zelo transverzalna naveza različno mislečih žensk, ki pa so si trenutno edine: spoštujejo sebe in žensko dostojanstvo ter svobodo. Zato niso več pripravljene nemo opazovati in sprejemati sporočil televizije, časopisov in oglasov, ki prikazujejo ženske kot poželjiv objekt. Prav tako ne želijo sprejeti vse bolj razširjene »kulture«, ki mladim obljublja uspeh v zameno za njihova telesa in inteligenco. In obsojajo obnašanje najvišjih državnih oblasti, ki legitimirajo tovrstne za ženske žaljive odnose. Protest so podprle številne posameznice (igralke, režiserke, novinarke, podjetnice), a tudi na primer vse stranke leve sredine. Prepričano je k pobudi pristopil tudi tržaški Mednarodni dom žensk, ki združuje osem organizacij: želimo biti nestrankarske, a nikakor ne nepolitične, je bilo slišati med včerajšnjo tiskovno konferenco. Med podporniki nedeljskega protesta na Velikem trgu, je tudi tržaški krožek Liberta e Giustizia , ki vabi moške in ženske, da se ob 11. uri zberejo na Velikem trgu. S seboj naj prinesejo lonce: z udarjanjem ob njihovo dno bo protest še glasnejši. Stanka Hrovatin pa poziva k udeležbi vse članice in somišljenike Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI). Senatorka Tamara Blažina »Konec koncev ne gre le za dostojanstvo žensk, ampak tudi moških,« je v svojem pismu somišljenikom in pri- Jutrišnji protest so predstavile predstavnice tržaške ženske koordinacije kroma jateljem med drugim zapisala Tamara Blažina, ki prav tako poziva k udeležbi na jutrišnjem protestu. Senatorka Demokratske stranke vabi »prijateljice in znanke - prijatelje in znance, da stopijo na trg, da se ne predajo malodušju, da reagirajo«. Upa tudi, da bo množična udeležba na Velikem trgu in po vsej Italiji dokazala, da ženske niso le take, kot jih prikazujejo zadnje afere predsednika vlade, ampak »nekaj drugega: so talenti, delo, trud, srce, resnost, dostojanstvo«. Proti »medijski mesnici« Na trgu bodo jutri tudi somišlje-nice in somišljeniki stranke Levica ekologija in svoboda Nichija Vendole, ki ocenjujejo, da prisostvujemo pravi »medijski mesnici«, v kateri prodajajo kose mesa ...bolj ali manj polnjene s silikonom. Tako početje izničuje desetletne bitke, ki so izbojevale nezamenljivo pridobitev: da je tudi ženskam priznano človeško dostojanstvo. Med nami so še žive ženske, ki so se lahko leta 1946 prvič udeležile volitev, ali tiste, ki so doživele čas, ko je bilo prešuštvo kaznivo dejanje, opozarjajo pri LES. Proti sedanjemu »barbarstvu«, s katerim se vračamo v preteklost, zato tudi oni pozivajo javnost, da se udeleži jutrišnjega protesta. (pd) Dolinska občina vabi jutri na Prešernovo proslavo Občina Dolina v sodelovanju s SKD Valentin Vodnik vabi jutri ob 17. uri v občinsko gledališče Franceta Prešerna na tradicionalno Prešernovo proslavo. Da bo tokratni praznik še slovesnejši, bo poskrbel obisk župana Občine Miren-Kostanjevica, s katero vzdržuje dolinska občina že dolgoletne prijateljske stike. Zupan Zlatko-Martin Marušič bo tudi osrednji govornik proslave. Za kulturno kuliso bodo tokrat poskrbeli otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Suzana Zeriali (na klavirju jih bo spremljala Neda Sancin), Marko Manin (pri klavirju in s harmoniko), oktet Rožmarin iz Temnice, ki ga vodi Zulejka Devetak, in moški pevski zbor Valentin Vodnik, ki ga vodi Anastazija Purič. Za dodatno presenečenje bodo poskrbeli gojenci gledališke šole Studio Art. Mladi tečajniki in diplomanti Studia Art (Caterina Ducci Novelli, Vanja Korenc, Tina Poha-jač, Matija Kralj in Ivo Radovič) bodo postregli s Čenčarijo, prijetno in duhovito predstavo na besedilo Toneta Pavčka o moči besed - slednje razkrivajo naše zmote in zablode, predvsem pa naše želje in sanje. Besede, ki postanejo radoživa igra, polna smeha in iskrivosti, a hkrati tudi resno razmišljanje o svetu, ki ga ustvarja jezik. GOLDONIJEV TRG - Prodajni sejem Cioccolatiamo Vonj po čokoladi V velikem šotoru od 9. do 20. ure do ponedeljka - Na valentinovo tekmovanje v poljubih Včeraj dopoldne je na Goldoni-jevem trgu zadišalo po čokoladi. V velikem šotoru se je namreč začel razstavni sejem Cioccolatiamo, ki ga v sodelovanju s tržaškim odborni-štvom za gospodarski razvoj prireja Agenzia Flash. Protagonistka dogajanja bo do ponedeljka seveda čokolada vseh vrst in vseh oblik. Do praznika zaljubljencev bo od 9. do 20. ure vsakdo lahko segel po slastnih izdelkih iz bele, mlečne ali temne čokolade, po vročih čokoladnih napitkih in še marsikaterem božanskem kaka-vovem proizvodu. S svojo stojnico so v šotoru prisotni tudi prostovoljci humanitarnega združenja Azzurra, ki skrbi za bolne otroke ter spodbuja raziskovanje redkih otroških bolezni. Otrokom bodo delili balončke, mamicam v Bur-lu pa bodo ponesli košček čokolade. V ponedeljek bo ob 16. uri tekmovanje v poljubih - najdaljši poljub bo prejel sladko nagrado. OPČINE - Jutri v Prosvetnem domu Prešerno skupaj Letošnji gost bo glasbena skupina Tantadruj, ki bo predstavila uglasbene Prešernove poezije Jutri ob 18.00 bo v Prosvetnem domu na Opčinah v sklopu niza Prešerno skupaj osrednja proslava društev od Repentabra do Gročane ob dnevu slovenske kulture. Za ta dan si društva SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga, SKD Lipa Bazovica, SKD Skala Gropada, SKD Slovan Padriče, SKD Primorec Trebče, SKD Tabor Op-čine, SKD Kraški dom Repentabor prizadevajo, da poiščejo in ponudijo pobudo, ki je nekoliko nevsakdanja oz. izvirna, odraz ustvarjalnosti tako domačih društvev ali gostujočih sestavov. Letošnji gost bo glasbena skupina Tantadruj, (po-klon drugemu velikanu slovenske književnosti, Cirilu Kosmaču), ki bo predstavila uglasbene Prešernove poezije. Skupina je nastala leta 1986 v Ljubljani, točneje v Študentskem domu Rožna dolina, 1. blok, soba 330, v marcu 1990 pri beograjski založbi PGP RTB izdajo svoj prvenec z naslovom Tan-tadruj, v letu 1992 pa prenehajo z delovanjem. V nihanju med delovanjem in nedelovanjem doživi skupina leta 2009 preporod, ko posname 14 pesmi Franceta Prešerna, ki so v albumu »Kar je, beži« izšle decembra 2010. Namen projekta je predstaviti velik del Prešernovega opusa in to z glasbo, ki je drugačna od širše znanih zborovskih in drugih obstoječih interpretacij Prešerna, ter tako približati njegovo poezijo poslušalcem. Na Opčinah bo skupina nastopila v sestavi: Boštjan Soklič (kitara, vokal), Mateja Blaznik (kitara), Erian Karlovič (violončelo) in Simona Kropec-Sim (vokal) in Aleš Hadalin (vokal). Nekatere pesmi bodo odpete z moškim, druge z ženskim vokalom, odvisno od specifike glasu sodelujočih pevcev in njihove interpretativnosti. OPČINE - V Finžgarjevem domu Vesele melodije in vmes še čarovnije Prejšnji teden sta zanimiva tema (zdrava prehrana) in znana izvedenka (Marija Merljak) privabili v Finžgarjev dom res veliko množico mlajših in starejših poslušalcev, najmlajših pa seveda ne. Zato pa bodo ti prišli na svoj račun ta konec tedna. Zanje - in seveda tudi za starejše gledalce- je društvo Finžgarjev dom pripravilo poseben glasbeni večer, ki ga bodo oblikovali sami mladi. Nastopila bosta otroški ansambel Uopenska mularija in le malo starejši ansambel Open Hackers. Ansambel Uopenska mularija je nastal pred letom in pol, sestavljajo pa ga sami zelo mladi člani: nekateri so komaj zapustili osnovno šolo, tudi od ostalih pa nihče ne presega 14. leta starosti. Instrumentalna zasedba je nekoliko neobičajna za na-rodnozabavni ansambel. Sestavljen je namreč takole: klaviatura (Rok Dolenc), kitara (Niko Trento), flavta (Urška Petaros), klarinet (Mojca Petaros), saksofon (Lara Balbinot) in tolkala (Matija Benčina); pevki sta Veronika Škerla-vaj in Ksenija Vremec. Vodja, mentor in učitelj skupine je Aljoša Saksida, ki tudi prireja melodije posebej zanje. Včasih pa tudi katero popolnoma sam zloži. Tako je npr. Aljoša Saksi-da avtor vseh štirih pesmic, ki so jih lani izva- jali mali zamejski pevci na Festivalu otroške popevke Brinjevka. Te popevke bomo na večeru v Finžgarjevem domu slišali še enkrat v izvedbi Uopenske mularije, kot gostji pa se jim bosta pridružili mali pevki Katarina Polojaz in Lana Andolšek. Druga skupina, Open Hackers, pa ne izvaja originalnih skladb, pač pa le priredbe znanih zimzelenih melodij. Prav iz tega izvira njihovo ime, »hackers«, saj »kradejo« melodije drugim. »Open« pa ima dvojni pomen: to da so odprti do vseh in to, da so pač Openci. Jedro in gonilni motor te skupine so trije »starejši« člani, ki se navdušujejo nad glasbo rock, swing. To sta kitarista Jordan Trento in Michele Rio-sa ter pevka Martina Marmai. V ansambel pa so sprejeli tudi dva mlajša člana, ki igrata tudi pri Uopenski mulariji. Da bo večer bolj pester, pa bo poskrbela tudi prikupna čarodejka Nada Carli, ki je včasih že redno nastopala s svojimi čarovnijami, zdaj pa le izjemoma kdaj razveseli otroke in odrasle z nastopi, ki so vedno presenetljivi, živahni in tudi duhoviti. Veseli večer v Finžgar-jevem domu bo na sporedu nocoj ob 20.uri. Lučka Susič 10 2 2 Sobota, 12. februarja 2011 SVET / narodni dom - Strokovna študija Ivana Verča Predstavili knjigo o družbi, »ki proizvaja več informacij kot smo jih sposobni prebaviti« » Živimo v družbi, ki proizvaja več informacij kot smo jih sposobni prebaviti, meni Ivan Verč, redni profesor za ruski jezik in književnost na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače. Današnja demokracija ni sinonim za svobodo besede, temveč za hrup, zato nismo več v stanju poslušati, ne znamo spoznavati jezika, ki nas obdaja. Informacij ne moremo preverjati, vlada nam tisti, ki nam ponuja boljšo, lepšo pripoved. Celo v najtemnejših ruskih časih morda ljudje niso bili žrtve takega propagandnega sistema ... V stavbi, v kateri Verč že dobri dve desetletji posreduje znanje svojim študentom, so v četrtek pod pokroviteljstvom Slavističnega društva predstavili njegovo strokovno študi- jo Razumevanje jezikov književnosti. Knjiga je izšla v zbirki Studia Litte-raria, ki jo od leta 2004 izdaja Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRS SAZU. Zbirko urejata Darko Dolinar in Marko Juvan, ki je uvodoma dejal, da se v Verčevi knjigi zrcali oseben, angažiran odnos do literarne stroke in izredno disciplinirana znanstvena govorica. Gre za mešanico osebnih občutkov in izkušenj, ki si jih je pridobil med dolgoletnim poučevanjem, se je strinjal avtor. O knjigi sta podrobneje spregovorila profesorja David Bandelj (Univerza v Gorici) in Miran Košuta (Univerza v Trstu). Slednji je poudaril, da gre za knjigo, ki govori o tem, kako z besedo osmišljamo svet, ki nas TRŽAŠKA KNJIGARNA - Predstavitev zanimive fotografske knjige Tin Piernu, fotograf s Trčmuna, presenetil in očaral tržaško občinstvo V Tržaški knjigarni so na praznik slovenske kulture predstavili knjigo Tin Piernu, fotograf s Trčmuna, ki je sad sodelovanja med Založništvom tržaškega tiska in beneškim študijskim centrom Nediža, ki se - poleg drugega - strokovno in uspešno ukvarja s fotografsko dediščino Slovencev videmske pokrajine. Knjiga (avtorji so Roberto Del Grande, Michela Predan in Alvaro Petricig) predstavlja res svojevrsten podvig, kot je na predstavitvi podčrtala slovenska fotografinja in novinarka Meta Krese. »V Sloveniji se radi pritožujemo nad popolnim deficitom fotografskih publikacij, monografij v zadnjih dveh desetletjih, v katerih bi se avtorsko fotografijo jemalo vsaj približno resno. Zato upam, da bo ta knjiga, spodbudila tudi slovenske avtorje, urednike in založniške hiše,« je dejala Meta Krese. O knjigi sami in njenem nastanku, ki je sad dolgoletnega raziskovalnega dela, je govoril Roberto Del Grande, medtem ko sta v imenu založništva tržaškega tiska spregovorila Martina Kafol in Ace Mermolja (na sliki KROMA levo, desno pa Del Grande in Meta Krese). Pupkin Kabarett za zaljubljence Ljubezen bo v ponedeljek zadihala tudi v gledališču Miela, kjer bo kabaretna skupina Pupkin Kabarett poskrbela za ljubezensko navdahnjen večer. Na odru bodo zaživele zgodbe mladih parov - o minljivosti ljubezni, pa tudi starejših - o strašni večni ljubezni in pa parov srednjih let - o metodologijah prenašanja drug drugega. Neverjetni monologi o ljubezni bodo ob 21.21 začinjeni s sladkimi skladbami Niente Band. Pred gledališčem bo parom dovoljeno poljubljanje. Ljubezen do solidarnosti V Ulici San Nicolo bodo prostovoljke združenja Goffreo de Banfield postavile stojnico, kjer bodo ponujale »solidarnostne sladice« ob valentinovem. Ljubezenska gesta, ki bo podprla delovanje združenja v korist starejšim osebam. V primeru slabega vremena, bodo pobudo pomaknili na ponedeljek. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 12. februarja 2011 DAMIJAN Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.27 - Dolžina dneva 10.16 - Luna vzide ob 11.07 in zatone ob 2.15 Jutri, NEDELJA, 13. februarja 2011 KATARINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,5 stopinje C, zračni tlak 1020 mb raste, veter 10 km na uro severo-zahodnik, vlaga 82-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C. [I] Lekarne Avtor in knjiga med četrtkovo predstavitvijo v galeriji Narodnega doma kroma obdaja, ki skuša na novo definirati pomen jezika in literature ter njuno vlogo. Literatura se je znašla v socialnem »outu«, je obžaloval Košuta ... Razumevanje jezikov književnosti je knjiga, ki odpira številna vprašanja, tudi taka, ki bi lahko bila obrobna, je dejal Bandelj, a se raje kot končnosti razlage prepušča neskončnosti razumevanja. Obenem pa stvarno pokaže na krizo univerzitetnega sistema, ki študente polni le s podatki; tudi zato nosi prvi del naslov Za pet kreditov književnosti. Avtor je v drugem delu svoje vedenje in razmišljanje o literarni vedi apliciral na ruski realizem. Kajti književnost je ogromna zakladnica poskusov ubesedovanja človeškega bivanja. (pd) U Kino Društvo Finžgarjev dom vabi nocoj na Večer mladih ansamblov Nastopata ansambla U0PENSKA MULARIJA (tudi s pevci in pesmicami Festivala otroške popevke Brinjevka) vmes pa Do sobote, 12. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635308). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Day«. CINECITY - 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »Sanctum 3D«; 15.20, 17.40, 19.55, 22.10 »Burlesque«; 15.10, 17.35, 20.00, 22.05 »Il truffacuori«; 15.10, 17.25, 20.00, 22.00 »Femmine contro masc-hi«; 14.30, 16.20, 18.05, 20.00 »I fan-tastici viaggi di Gulliver 3D«; 15.10, 20.00 »Parto col folle«; 17.15, 19.30, 21.45 »Il discorso del Re«; 21.45 »Qualunquemente«; 15.10, 17.30, 22.00 »Immaturi«. FELLINI - 15.30, 17.00, 20.40, 22.15 »Rabbit Hole«; 18.30 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.15, 19.00, 20.40, 22.20 »Qualunquemente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30 »Lor-so Yoghi«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Gianni e le donne«. KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 17.00, 19.20, 21.40, 0.00 »Moja neprava žena«; 21.00, 23.20 Mr. Joint«; 18.40 »Burleska«; 17.40 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 14.00, 16.20 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje«; 13.40, 15.40 »Zlatolaska 3D«; 19.30, 21.50, 0.10 »Dilema«. KOPER - PLANET TUŠ 11.05, 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30, 23.59 »Zeleni sršen 3D«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 10.50, 13.10, 16.05 »Zlatolaska«; 13.00, 16.10, 21.00, 23.20 »Dilema«; 13.05, 18.00, 20.00, 22.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 16.20 »Gulliverjeva potovanja«; 18.15 »Burleska«; 20.45, 23.05 »Črni labod«; 18.30 »Čas lova na čarovnice«; 11.50, 16.40, 21.20, 23.50 »Kraljev govor«; 20.00 »Jutranje veselje«; 11.10, 13.45, 18.45, 21.15, 23.45 »Moja neprava žena«; 14.30, 19.10 »Jutri, ko se je začela vojna«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Immaturi«; 22.15 »Parto col OPEN HACKERS čarodejka NADA s svojimi čarovnijami OpčiNE, FÍNzqARjEV d o ivi ob 20h folle«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Burlesque«; Dvorana 3: 15.30, 17.20, 20.30, 22.20 »Sanctum 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il truffacuori«; 16.00, 19.00 »I fan-tastici viaggi di Gulliver«. SUPER - 16.15, 17.50, 22.00 »Che bella giornata«; 19.30 »Biutiful«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro masc-hi«; Dvorana 2: 16.45 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 19.50, 22.10 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.00 »Il discorso del Re«; 22.15 «Parto col folle«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Il truffacuori«; Dvorana 5: 18.10, 20.15, 22.15 »Immaturi«. H Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040573141. V TAJNIŠTVU DTZ ŽIGE ZOISA je na razpolago zbornik Izvestje za dijake, ki so maturirali v šolskih letih 2008/09 in 2009/10. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis od 9.00 do 13.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30. Rok vpisovanja se zaključi danes, 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade danes, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za š.l. 2011/12 na tajništvu v Nabrežini (tel. 040200136) do vključno danes, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi učitelje in starše, da se udeležijo predavanja »Splošno o specifičnih učnih težavah - Spregovorimo v sklopu mednarodnega raziskovalnega projekta UNESCO« na temo »Razvojna disleksija pri tran-sparentnih jezikih: diagnoza in strategije pomoči« v ponedeljek, 14. februarja, ob 16.30 na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Predstavitev bo potekala vzporedno v slovenskem in italijanskem jeziku, vodita psihologinji dr. Valentina Ferluga in dr. Ingrid Bersenda. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorli-go-dolina.it. in Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. 040-200613. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! / TRST Sobota, 12. februarja 2011 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v sodelovanju z CJO ZADRUGO BONAVENTURA BoimwpnTUia S Izleti VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ¿i Čestitke Danes slavita zlato poroko MARTA in BERTO ŠKERK s Trnov-ce. Mnogo zdravja in sreče jima želijo otroci Jelka, Walter, Igor, Martin in Dušan z družinami. □ Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) -Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. For-lanini, Furlanska cesta 5; Devin drž c. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. FOTOVIDEO TRST80 organizira v mesecu marcu »11. Video-foto natečaj Ota Hrovatin«. Informacije in prijave na www.trst80.com, email: mk.ci-va@inwind.it ali tel. 329-4128363. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE IN EVROPSKA PARLAMENTARNA SKUPINA GUE/NGL vabita danes, 12. februarja, v konferenčno dvorano Friulia (ul. Locchi 21/B) od 9.30 do 12.30 na javni posvet na temo Evropska javna pošta. POZOR-POZOR! AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 13. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje se zaključi danes, 12. februarja, ob 13. uri. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme, v nedeljo, 13. februarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opči-nah. Sabina 348-8012454; www.skbrdina.org; info@skbrdina.org. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, prirejata za otroke bivajoče v treh občinah dve pobudi danes, 12. februarja, od 15. do 18. ure: Pustno delavnico v društvu KRD Dom Briščiki (Briščiki št. 77 - občina Zgonik), ter Delavnico barvanja na steklo v Naselju Sv. Mavra 124 (v Seslja-nu - Občina Devin-Nabrežina). Prost vstop. DAN SLOVENSKE KULTURE V MILJAH - DSMO Kiljan Ferluga, KD Hrvatini in KD Istrski grmič Škofije vabijo na niz pobud v sklopu Dnevov slovenske kulture. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri bo na vrsti 17. revija kraških pihalnih godb. Vabljeni. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 13. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in založba Mladika vabita v ponedeljek, 14. februarja, v Peterlino-vo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev romana Eveline umek »Zlata poroka ali Tržaški blues«. O avtorici in njenem delu bo govorila prof. Loredana umek. Začetek ob 20.30. KRUT vabi v ponedeljek, 14. februarja, ob 17. uri na srečanje s kuharico Emilijo Pavlič z naslovom »Z zdravo hrano praznik vsak dan«. Lepo vabljeni! Informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v ponedeljek, 14. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 15. februarja in v torek, 22. februarja, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE - TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v sredo, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Mladika in Tržaška knjigarna vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v knjigarno v sredo, 16. februarja, ob 10. uri. Skupaj bomo popili kavo in se pogovorili o knjigah, o branju in še o marsičem. AŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva 30. pokal (ob 40-letnici) ZSŠDI, ki bo v soboto, 19. februarja, v Forni di Sopra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 040213518, 348-7730389 (Ennio); 040220718, 338-6376575 (Sonia); 3383376232 (Boris). AŠD MLADINA vabi člane, ki bi se radi udeležili 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ob priliki 40-letni-ce ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 20. fe- bruarja, v Forni di Sopra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 338-3376232 (Boris); 040-213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 338-6376575 (Sonia). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo v soboto, 19. februarja, ter 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ki bo v nedeljo, 20. februarja. Obe tekmi bosta potekali v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 17. februarja na tel. št. 348-8012454 (Sabina). TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV - ONLUS priredi v četrtek, 17. februarja, ob 17. uri v dvorani Baronci-ni zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo »Odgovornost avtokontrole kronične sladkorne bolezni«. (Zdravniški predpis tester-listkov (fasce) po veljavnem zakonu). Predavali bosta bolničarki Nevia Da-ris in Elisabetta Tommasi. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. februarja, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini in predvideva odobritev obračuna in proračuna za tekoče leto. KRUT - NATURA obvešča vse, ki bi se radi seznanili z osnovami refleksno-conske masaže in že prijavljene, da se bo začetni tečaj masaže stopal odvijal v soboto, 19. februarja, od 9. do 18. ure. Informacije in prijave na tel. 040360072, Ul. Cicerone 8/b. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 21. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je volilnega značaja. Vabljeni! KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN - NABREŽINA organizira v sredo, 23. februarja, ob 18. uri v dvorani društva Igo Gruden javno srečanje na temo »Merjasci na Krasu - obstaja način za rešiti problem? Pogovorimo se skupaj!«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trsu, Ul. Maz-zini 46. KRUT obvešča prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. št. 040-360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnje- vati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored v sredo, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. 0 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na prireditve: danes, 12. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi openskih ansamblov ter nastop čarodejke Nade; v soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). DOM JAKOB UKMAR, PD Kolonkovec in KD Ivan Grbec vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri v domu Jakoba Ukmarja v Ul. Soncini 112. Nastopili bodo otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Stepančič, zapela bosta MePZ Kolonkovec pod vodstvom Alenke Cergol in ŽPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Popovski. O stoletnici natečajev novih pesmi v Šked-nju bo spregovoril g. Dušan Jakomin. Priložnostno misel bo podal Klavdij Palčič. OBČINA DOLINA V SODELOVANJU S SKD VALENTIN VODNIK vabi v nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na Prešernovo proslavo. Nastopajo: OPZ Fran Venturini, harmonikaš Marko Manin, tečajniki Studia Art, oktet Rožmarin iz Temnice (Miren-Kosta-njevica), MOPZ Valentin Vodnik, priložnostna misel o Prešernu: župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. PREŠERNO SKUPAJ 2011 SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: nedelja, 13. februarja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah osrednja Prešernova proslava društev Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj in predstavitev zgoščenke Kar je, beži - uglasbene poezije Franceta Prešerna; torek, 15. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah pevski recital z zborom Jacobus Gallus iz Trsta, dirigent Marko Sancin; sreda, 16. februarja, ob 20.00 v Zadružnem domu v Gropadi Večer ljudskih pesmi; četrtek, 17. februarja, ob 20.00 v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Repentabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30 v Srenjski hiši v Gročani Tku je blo ambot Nastopa Kd Šavrini in anka Šavrinke. ZSKD IN JSKD Območne izpostave Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica vabijo na 17. revijo kraških pihalnih godb v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri v gledališče Verdi v Miljah (Ul. S. Giovanni 4). Nastopajo Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras iz Doberdoba in Pihalni orkester Divača. Sodelujejo DSMO Ferluga, KD Hrvatini in KD Istrski grmič Škofije. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave v kavarni Gruden: Adriano Boscarol »Dva gradova« v torek, 15. februarja, ob 18. uri. KD FRAN VENTURINI vabi na Prešernovo proslavo v petek, 18. februarja, ob 19.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Sodelujejo: COŠ Mara Samsa Domjo, COŠ Ivan Trinko - Zamejski Ricmanje, Otroški vrtec Palči-ca Ricmanje, Mini OPZ Venturini in OPZ F. Venturini. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri v kulturni domu na Colu na ogled gledališke predstave B. Brechta »Malomeščanska svatba«, v režiji Gregorja Geca. Predstavo bodo odigrali člani dramske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. SKD VIGRED vabi na Prešernov dan v nedeljo, 20. februarja, ob 19. uri v Štal-ci v Šempolaju, sodelujejo pevska sku- ö Poslovni oglasi PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO z vrtom v Devinu, tik pred portičem, s pogledom na morje. 333-6857422 DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC vabi v soboto, 12.2., na Valentinovo večerjo s plesom. Igra ansambel Furlan. Rezervacije 040-229168 GRADBENO PODJETJE IŠČE mladega geometra ali gradbenega tehnika za dela na gradbišču in v uradu. Tel.: 335-281253 CVETLIČARNA MAGDI V BO-LJUNCU j e za Valentinovo odprta bodisi v nedeljo, 13., kot v ponedeljek, 14. februarja. Poleg cvetja vam ponuja tudi originalna darila za vašo ljubezen. pina Vigred in dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro Silicone rap. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Ro-janu (Ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič Fabjan. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD-ja in Slovenske prosvete prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu. Začetek ob 20.30. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa »Ta prave od pet do glave«. Odprto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Razstava bo trajala do 25. februarja. Po dogovoru so za šole predvidene otroške delavnice s pisateljem. Informacije: Sklad Mitja Čuk, 040-212289, info@skladmc.org. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM zaprto garažo blizu železniške postaje v Trstu. Tel. 3294128363. NA OPČINAH ALI NA PROSEKU-KONTOVELU kupimo hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 040-213385. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom, v dobrem stanju. Tel. št.: 040228390. PRODAM STANOVANJE 75 kv.m, prvo nadstropje, lastno ogrevanje, v dobrem stanju, območje Rossetti/Ve-lesejem. Pokličite tel. št.: 347-1165890. PRODAM avto nissan terrano II, dizel, letnik 1999, 170.000 prevoženih kilometrov, 7 sedežev, kavelj za prikolico, 7.000 evrov. Tel. 320-0956170 ob večernih urah. Prispevki V spomin na Severina Slapnika daruje Božidar Marušič z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. V spomin na Severina Slapnika darujeta Nives in Gianni 20,00 evrov za postavitev zastav ob priliki 1. maja. Ob lepem jubileju drage Nore darujejo njeni dolgoletni prijatelji 400,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob gospe Elke Be-ličič daruje družina Cvelbar 30,00 evrov za opremo novega središča Sklada Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob tete Jolande darujeta Mauro in Norina z družinama 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. Ob 3. obletnici smrti Lucianota Mala-lana daruje družina 30,00 evrov za Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom pnlogo za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Kopalnica, ali kjer se dan začne V kopalnici začnemo in končamo aktivni del dneva. Prav zato je zelo pomembno, da se v njej že navsezgodaj zjutraj dobro počutimo. Skozi čas so vsekakor kopalnice doživele korenito preobrazbo: v preteklosti sta prevladovali hladnost in enoličnost, danes pa kopalnice zaznamujejo najrazličnejše barve, novi materiali in neobičajne oblike. Poleg tega, se koncept kopalnice stalno prilagaja spremembam v življenjskem slogu: da bi naša kopalnica res bila prostor, kjer z veseljem preživljamo svoj čas, nam bo lahko v pomoč nekaj drobnih nasvetov. r — * i J Segnaletika Prometni znaki A Varnostne in opozorilne table ■ Dvojezične gradbiščne table V Osebna varovalna oprema in delovna zaščita a Protipožarna oprema d Promocijska oblačila W Table in nalepke po naročilu Ulica Conti 3 - Trst tel. 040 367385 info@segnaletika.com Danes ima kopanje mnogo več funkcij, kot jih je imelo v preteklosti. Še v drugi polovici 19. stoletja je bilo kopanje namenjeno zgolj higieni in osebnim potrebam, zato je bil temu primeren tudi izgled kopalnice: praktičen, čist in zelo nedomiseln. Kopalniška kultura, prostori in oprema pa so se v sodobnem svetu z drugačnim načinom življenja spremenili in prilagodili novim življenskim razmeram. Danes ima namreč higiena širši pomen in kultura kopanja vključuje tudi sprostitev, ugodje, nabiranje novih moči, odpravljanje zdravstvenih težav, masažo in razgibavanje. Kopalnica novejšega časa je tako postala bivalni prostor, ki ga uporabljamo večkrat dnevno in prav zaradi tega ustvarjamo po svojih željah. Možnosti za oblikovanje kopalnice je nešteto in z nekaterimi deli se lahko spopademo kar sami. Zasnova kopalnice Pred začetkom gradbenih del poglobito razmislimo o prostoru, ki je na voljo, ter potrebah in navadah družinskih članov. Številčne družine, ki imajo na voljo zadosten prostor, si lahko omislijo dve TECNAL Montažne hiše Naše podjetje je bilo ustanovljeno kot podjetje za prodajo montažnih hiš na projekt. Ravno v skladu s tem konceptom razvijamo našo ponudbo, da bi zadovoljili vedno zahtevnejše povpraševanje na trgu. Zato smo ustvarili tri gradbene linije: ekološko, bio-ekološko, ki postavlja v ospredje sožitje narave in človeka, in linijo tutto legno (100% les). Bio-ekološka linija se razlikuje od ekološke glede na uporabo materialov, medtem ko je nosilna lesena konstrukcija enaka (vezani lepljeni les-laminat). Sestava zgradbe je prikazana v naslednjem odseku. Zunanja ekološka stena (videz sestave stene, od zunaj navznoter) 1) Dekorativni omet iz silikata Osnovni armiran omet Izolacijske plošče iz stiropora Lesocementna plošča (tip Betonyp) Konstrukcija 80/140 mm iz vezanega lepljenega lesa (laminat) Lanena zvočna izolacija Lesocementna plošča (tip Betonyp) PE folija Gips plošče Knauf ločeni kopalnici. Kadar to prostorsko ni možno, pa razmislimo vsaj o postavitvi dveh umivalnikov, da se lažje izognemo jutranji gneči. V manjših kopalnicah je najoptimalnejša postavitev tuš kabine namesto kopalne kadi. Pri načrtovanju razporeditve opreme upoštevajmo, da bomo lahko imeli neoviran dostop do posameznih elementov. Poleg tega, je potrebno dobro premisliti in preučiti možnosti in trende pri opremljanju sedanjih kopalnic. Pri tem je važno upoštevati, da bodo materiali kvalitetni in zaradi tega lahko v prihodnje služili čim več let. Talne in zidne obloge Večina kopalnic je še vedno obložena s keramičnimi ploščicami. Danes je njihova izbira zelo pestra, zato bodimo pred nakupom pozorni, čemu so ploščice namenjene. Prav tako preverimo, v kateri kakovostni razred sodijo, saj so cenovne razlike med razredi kar velike. Posebno pozornost namenimo tudi talnim ploščicam, za katere je priporočljiva izbira dvakrat žganih, saj se bodo v nasprotnem primeru krušile vsakič, ko bo nanje padel trd predmet. Ploščice lahko dobimo v vseh barvah in oblikah, ki si jih je mogoče zamisliti, tudi v kombinaciji z barvnimi inleti s trakovi in bordurami. Kdor pa želi svojo kopalnico preurediti po najnovejši modi, se danes odloči za oblogo iz naravnega kamna. Marmor sedaj ponuja že veliko število ponudnikov. Ploščice iz naravnega kamna, s posebnim lepilom za marmor obdelamo enako enostavno kot navadno ploščico. Prav tako so te ploščice primerljive z navadnimi stenskimi in talnimi ploščicami tudi kar se tiče cene ter barv. Če se bomo dela lotili sami, lahko pri materialu zapravimo nekoliko več denarja, saj bomo privarčevali pri delu. Pred samim polaganjem ploščic je seveda ustrezno pripraviti talne in stenske površine. Te je potrebno izravnati z ustreznimi stenskimi ali talnimi izravnalnimi masami. Sledi postopek hidroizolacije, ki je ključnega pomena v predelih, ki so podvrženi vodnim vplivom. To so stene tuš kabin, kopalnih kadi, pri umivalnikih, bidejih in vse talne površine. Sanitarne keramike Pri izbiri sanitarne keramike, kot so umivalnik, straniščna školjka in bide, bodimo pozorni tako na slog in obliko kot tudi na funkcionalnost. Izbira sloga je odvisna od okusa posameznika, bistveno pa je, da se sanitarne keramike ujemajo z izbiro drugih kopalniških I NOUGGI y ,,„„ PLOŠČADI HA RAZPOLAGO IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMI0NSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST TROU \MS1NE www t e c n o n o I e • • A I . I t TECNAL sne, ulica Aquileia, 38 - 34170 GORICA - Tel. 0481.523104 Fax 0481.525719 • Prenosni telefon 330.962664 • 347.1006845 info@tecnalcasa.it • www.tecnalcasa.it priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom pnloso za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 elementov. Pri straniščnih školjkah in bideju se vedno bolj uporabljajo elementi, ki so pritrjeni na steno in ki se priklopijo na podometne splakovalne sisteme in konzole. V primeru, da je zid pretanek, se lahko vgradi podometni sistem s kovinsko konstrukcijo, ki poveča nosilnost in omogoča uporabo visečih elementov. Ti se nahajajo tudi v ponudbi kopalniških omaric, ki v kombinaciji z umivalniki tvorijo novo stilsko podobo. Ta način vgradnje omogoča lažje in enostavnejše čiščenje tal ter samih sanitarnih elementov. Kopalne kadi in tuš kabine Klasične ovalne bele kadi so v zadnjem času zamenjale različice okroglih in kotnih oblik, ki se ujemajo s celostno podobo kopalnice. Te imajo lahko vgrajen masažni sistem: v tem primeru je treba omeniti, da nekateri proizvajalci namenjajo velik poudarek preprečevanju vdora nečiste vode v sistem skozi šobe, ko je ta napolnjena samo za kopanje. Cenejši način je, da se vodne šobe zapirajo ročno tako, da se vijačijo, dražji sistemi pa imajo avtomatsko rešitev, tako da posebne kroglice kot ventili zaprejo pot vodi skozi šobe. Za manjše kopalnice so pa seveda primernejše tuš kabine. Ko se odločamo o njihovi velikosti in obliki moramo posebno pozornost posvetiti izbiri ustrezne tuš kadi, saj velikost in oblika tuš kadi neposredno pogojujeta izbiro tuš kabine. Tuš kadi se izdelujejo iz različnih materialov in v različnih velikostih, lastnosti katere je za pravilno izbiro pomembno poznati. V glavnem pa si lahko svoj prostor za prhanje uredimo na tri načine. Lahko kupimo kompletno montažno tuš kabino s kadjo, lahko pa namesto kabine uporabimo posebne zaslone proti škropljenju. Tretjo možnost predstavlja postavitev tuša v zidno nišo. V tem primeru pa kadi lahko sploh ne potrebujemo. Armature in mešalne baterije Med osnovno opremo kopalnice sodijo tudi sanitarne armature. Pri nakupu je pomembno, da ne gledamo samo na njen estetski videz, ampak pomislimo tudi na koliko dela bomo imeli s čiščenjem vodnega kamna. Prav tako je pomembna šumnost armature, garancijska doba in dejstvo, ali bodo rezervni deli na voljo v času celotne življenjske dobe izdelka. Osnovni namen sanitarnih armatur oziroma mešalnih baterij je mešanje tople in hladne vode. Za njihov izbor se ponavadi odločimo prav na koncu izbiranja kopalniške opreme. Na odločitev za nakup vpliva oblika, kvaliteta, cena in seveda tudi renome proizvajalca. Ti kar tekmujejo, kdo bo dal na trg oblikovno najbolj privlačno sanitarno armaturo, tako da je včasih odločitev prav težka. Pri tuširanju, kjer je poraba tople vode večja, so dober izbor termostatske armature, saj nam omogočajo hitro mešanje vode in samodejno regulirajo željeno temperaturo. Cena teh armatur je odvisna od proizvajalca in mehanizma za regulacijo temperature. Pri cenejših armaturah je v mehanizmu vzmet, ki premika dele za regulacijo, pri dražjih pa to uravnavajo posebne kapsule, ki se ob spremembi temperature raztezajo in krčijo. Omarice Nepogrešljiv element v kopalnici so omarice in vse ostale odlagalne površine. Pohištvo v kopalnici mora biti razporejeno na čim bolj funkcionalen način, saj ne sme ovirati gibanja po osrednjem delu kopalnice. Med najvažnejšimi lastnostmi pa ne pozabimo na enostavnost vzdrževanja in čiščenja. V kopalnicah je navadno prisotno veliko vlage, zato je pri nakupu kopalniških omaric potrebno paziti, da so te narejene iz oplemenitenih ivernih plošč, ki so dodatno prevlečene z membransko folijo različnih barv ali MDF lakirane. Poleg tega, je priporočljiva izbira pohištva, pritrjenega na steno in dvignjenega od tal. Kot že povedano, nam bo taka postavitev dovolila lažje čiščenje tal, vlagi pa onemogočala poškodovanje pohištva. Ogrevanje Radi imamo tople kopalnice, zato je priporočljivo, da v projekt vključimo tudi talno ogrevanje, ko je le to mogoče. V primeru, da se kopalnico samo adaptira in tlakov ni možno menjati ter poglabljati je priporočljivo, da na tla pod ploščicami vgradimo termostatski električni grelni kabel. Ta je na razpolago v rolah ali pritrjen na mreži, ki omogoča enostavno polaganje. Debelina grelne mreže je izredno tenka in bistveno ne vpliva na višino talne površine, tako da je primerna tudi za prenove. Z njo se v kopalnicah navadno prekrijejo samo pohodne površine. Lep in funkcionalen dodatek je v kopalnicah tudi veliki stenski kopalniški radiator, ki ima v osnovi vlogo ogrevanja, hkrati pa s svojim dizajnom služi kot obešalo za brisače. V trendu so tudi kopalniški radiatorji v kombinaciji z ogledalom. Razsvetljava Že pri sami zasnovi kopalnice moramo upoštevati pravilno razsvetljavo in število vtičnic, elektriko pa je potrebno napeljati tudi na mesta, kjer se bodo vgrajevale morebitne masažne kopalne kadi. Vsekakor potrebujemo za jutranje lepšanje dobro osvetljeno ogledalo v višini obraza. To pomeni, da nam luči ne smejo svetiti v oči, temveč morajo osvetljevati prostor na enakomeren način. Osvetlitev obraza mora biti ravno prav močna, zato bodimo pazljivi pri izbiri svetilke. Ta mora zagotavljati dovolj intenzivno razpršeno svetlobo, katera ne sme prihajati samo iz enega vira. Če prihaja luč samo z ene strani, potem osvetli le en del obraza, drugi ostaja v senci, posledice pa so pomanjkljivosti na bradici in make-upu. Še en pomemben nasvet: v kopalnici je običajno več ogledal kot kjerkoli v stanovanju. Ta ogledala lahko ob slabi osvetlitvi prostora našo postavo naredijo veliko manj privlačno, kot je v resnici. Poskrbimo torej za luči, ki ne bodo dajale slepeče svetlobe, niti ostrih kontrastov. Pri ustvarjanju mehkih prehodov nam pomaga indirektna svetloba. GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRANDOLI GROUP sas ČEKE) cm® Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it NAŠA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (G0) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it Za udobno in hitro žaganje brez bencinskih hlapov in kablov ELEKTRIČNA VERIŽNA ŽAGA na baterije, moči 18V/2,6 Ah POSEBNA CENA 230v00€ Zeleznina Terčon Nabrežina 124, tel. 040 200122 1 4 Sobota, 12. februarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Goriška občina je bila pred petimi leti prva, ki je začela izdajati dvojezične osebne izkaznice na podlagi zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001. Šlo je za pomemben dosežek, kateremu sta botrovali tudi prizadevanje in politična volja takratne levo-sredinske občinske uprave, ki se je zavzela za pospešitev postopka izvajanja zaščite. Kljub temu, da so pravico do slovensko-italijanskega dokumenta lahko udejanjili skoraj dve leti pred občani Sovodenj, Doberdoba, Števerjana ali Trsta, pa se Gori-čani slovenske narodnosti niso ravno »masovno« odločili za dvojezičen dokument. Skupno je namreč matični urad goriške občine od leta 2006 izdal 1.085 slovensko-ita-lijanskih izkaznic. Papirnate dvojezične osebne izkaznice izdaja goriški matični urad občine Gorica od 12. januarja 2006. Od takrat, je povedala funkcionarka Erica Schiro, so jih skupno izdali okrog 900. Z 12. decembrom 2007 so začeli izdajati tudi elektronske dvojezične osebne izkaznice, zanje pa je skupno zaprosilo 185 občanov. »Na to, da je število elektronskih izkaznic bistveno nižje od papirnatih, je vplivalo več faktorjev. Prvi sta bila podaljšanje veljavnosti osebnega dokumenta s pet na deset let in problem »priveska«, oz. papirnatega potrdila o podaljšanju veljave elektronske izkaznice, drugi pa so bile težave s samim izdajanjem elektronskih dokumentov,« so povedali na goriški občini. Težave z izdajanjem elektronskih osebnih izkaznic - dvojezičnih in eno-jezičnih - ima goriški matični urad že od novembra 2009: sprva so zaradi okvare na računalniški povezavi z rimskim ministrstvom morali izdajanje prekiniti, nato se je postavil problem nizke kakovosti pošiljke plastičnih kartic, v zadnjem letu pa so se morali občani, ki so zahtevali elektronsko izkaznico, opremiti z dobro mero potrpežljivosti, saj so morali na dokument čakati več mesecev. »Problem je v počasnosti povezave z Rimom, zaradi katerega traja postopek izdaje dokumenta veliko časa. Zato se morajo občani predhodno naročiti, elektronske dokumente pa izdajamo zaenkrat le enkrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih,« je povedala Schirojeva, vodja oddelka Rosamaria Olivo pa je poudarila: »Da bi omilili težave in skrajšali čakalne liste, se pripravljamo na reorganizacijo urada. Nov sistem, ki bo učinkovitejši, bomo uvedli v kratkem.« Ob koncu velja poudariti, da je postopek za pridobitev dvojezične izkaznice enak tistemu, ki je potreben za navaden dokument, tudi cene enojezičnih in dvojezičnih dokumentov pa se med sabo ne razlikujejo: nova papirnata izkaznica stane 5,42 evra (10,58 evra, če je prišlo do izgube ali tatvine), nova elektronska izkaznica pa 25,42 evra. »V primeru spremembe pri- Goriška občina izdaja dvojezično osebno izkaznico tako v elektronski obliki kot na papirnati podlagi; če ju primerjamo, je elektronska izkaznica bolj skopa s slovenskim jezikom Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu ZAŠČITNI ZAKON - Matični urad goriške občine V petih letih 1085 dvojezičnih izkaznic Od leta 2006 do danes 900 papirnatih in 185 elektronskih izkaznic zaščitnega zakona imka v prvotno, slovensko obliko, pa dobijo občani nov dokument brezplačno,« je poudarila Schirojeva. Goriški matični urad deluje od ponedeljka do petka med 8.45 in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 16. in 17. uro. Za informacije in naročila je na voljo tel. 0481-383326. Aleksija Ambrosi IZKAZNICE - Problem serijskih številk v Gorici in Dolini Aosta Rim pozvali k rešitvi Senatorka Tamara Blažina bo na notranjega ministra naslovila parlamentarno vprašanje Goriška občina je notranje ministrstvo pozvala, naj reši problem slovensko-italijanskih in francosko-italijanskih osebnih izkaznic z enakimi serijskimi številkami. »Da je prišlo v Gorici in v Dolini Aosta do izdaje papirnatih dvojezičnih dokumentov, na katerih je natisnjena ista številka, smo prvič ugotovili lani. Dvakrat smo namreč prejeli telefonski klic karabinjerjev, ki so želeli preveriti veljavnost osebnih izkaznic dveh Goričanov,« je povedala pristojna funkcionarka pri matičnem uradu, Erica Schiro, in dodala: »Očitno je inštitut Poligrafico dello Stato natisnil več dvojezičnih papirnatih izkaznic z istimi številkami. Zato smo se najprej obrnili na goriško prefekturo, preko katere smo nato o zapletu obvestili rimsko notranje ministrstvo. Pred kratkim sem iz Rima prejela pisno obvestilo o tem, da so s problemom slovensko-italijanskih in francosko-italijanskih osebnih izkaznic z enakimi serijskimi številkami seznanili zavod Poligrafico dello Stato. Ta bo prav gotovo ukrepal, toda še ne vemo, kako se bo ravnal. Ugibam, da ne bodo umaknili vseh dvojnih dokumentov, pač pa bodo le preprečili, da bi se problem pojavljal tudi v prihodnosti.« Koliko goriških Slovencev in prebivalcev Doline Aosta ima enako oštevilčen dokument, ni znano, vemo pa, da so se zaradi tega že znašli v težavah vsaj trije Goričani. Pred kratkim smo poročali o goriškem občanu, čigar dokument je imel enake številke kot osebna izkaznica, ki jo je prebivalec Doline Aosta izgubil in posledično prijavil. Goričan je takrat skušal registrirati svoje bivanje v hotelu, kjer so bili spričo enakih serijskih številk prepričani, da je osebno izkaznico ukradel oz. jo kloniral. »Številka osebnega dokumenta je razpoznavni znak, podobno kot registrska tablica avtomobila. Zato, ko občan dobi osebno izkaznico, mora tudi zahtevati, da zaradi nje nič ne tvega,« pravi Li-vio Semolič, pokrajinski predsednik SKGZ, ki je pred nekaj dnevi ravno tako šel na občino, da obnovi papirnato osebno izkaznico, in ga je uradnik opozoril na »tveganje«. Nato se je odpravil k občinski funk-cionarki po pojasnilo. Senatorka Tamara Blažina je že napovedala, da bo s tem v zvezi v prihodnjem tednu naslovila parlamentarno vprašanje na notranjega ministra. (Ale) GORICA Deset let (ne)izvajanja V V« g zaščitnega zakona Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) organizira v ponedeljek, 14. februarja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici debatni večer ob desetletnici zakona 38/2001, ki ureja zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi FJK. Večer, na katerem bodo sodelovali senatorka Tamara Blažina, predsednik Paritetnega odbora Bojan Brezigar, deželni svetnik Igor Kocijančič ter deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin, bo priložnost za pregled uresničenih in neuresničenih pričakovanj v zvezi z zaščito. Beseda bo tekla o pomenu zakonskega okvira zaščite manjšine, ki je bil dosežen po večdesetletnih prizadevanjih. Nekatere norme se danes udejanjajo, druge pa ne. Neuresničene obveze so na primer tiste, ki jih ureja 7. člen; ta zagotavlja pravico, da sta ime in priimek v vseh javnih aktih pravilno zapisana s slovenskimi pravopisnimi znaki. Odprto je vprašanje 8. in 10. člena, iz katerih je razvidno, kako skromna je prepoznavnost slovenskega jezika v javnosti. V javnih ustanovah z veliko težavo naletimo na dvojezične obrazce, skoraj nična pa je vidna dvojezičnost pri javnih napisih, javnih obvestilih itd. Slovenci v videmski pokrajini imajo še danes številne probleme, hkrati pa ne smemo zanemariti dejstva, da je ravno zaščitni zakon uradno priznal slovensko prisotnost v teh krajih in pravno uredil prisotnost dvojezičnega šolstva, kar ostaja ključni element za razvoj naše skupnosti. »Marsikaj - pravijo pri SKGZ - se je vsekakor premaknilo na bolje glede spoštovanja manjšinskih pravic in na splošno sožitja, marsikaj pa bo treba še uresničiti. Pri tem ne gre prezreti dokaj mlačnega in pasivnega pristopa preštevilnih pripadnikov manjšine, ko gre za koriščenje že priznanih pravic: od vračanja poitalijančenih priimkov v slovensko obliko do rabe slovenščine v odnosu do javne uprave še predvsem tam, kjer je to že omogočeno. Govorimo torej o nekakšnem dvojnem tiru: po eni strani določene odgovornosti za neizvajanje zaščite nosi italijanska država, po drugi pa smo mi sami odgovorni z našim vsakdanjim ravnanjem. Nedavno srečanje med predsednikoma Giorgiom Napolitanom in Danilom Turkom nam vsekakor vliva novega upanja in energije, saj sta najvišja državna predstavnika poudarila bistveno vlogo manjšin in potrebo po popolnem spoštovanju zaščitne zakonodaje.« HJ.1DH - u.i.jou ZAŠČITA JE. KAKO PA SE IZVAJA? Hk ■ ireudut i a vil NAS , k.. .,1, ^ H J H?« M - MNfU ÚUl 11,1 ZD01 - ».2JG!1 LA TUTELA CE MA COME $1 APPLICA7 Dvojezični lepak stranke Slovenske skupnosti, ki ga srečujemo v občinah Gorica, Doberdob, Sovodnje in Števerjan OB DESETLETNICI ZAKONA »Se zaščite sami poslužujemo?« Ob desetletnici zakona 38/2001, ki v prvem členu pravi, da »Republika priznava in ščiti pravice italijanskih državljanov, ki pripadajo slovenski jezikovni manjšini ... v tržaški, goriški in videmski pokrajini«, je stranka Slovenske skupnosti v občinah Gorica, Doberdob, Sovodnje in Števerjan razobesila dvojezičen plakat. »Na lepaku izpostavljamo vprašanje, kako se zaščita izvaja, saj je to glavni problem. Po eni strani se moramo vprašati, kako zakon izvajajo javne ustanove, po drugi strani pa, kako se ga konkretno sami poslužujemo,« pravi pokrajinski tajnik stranke, Julijan Čavdek. GORICA - Po podatkih zveze nepremičninskih agentov Cene stanovanj v občini ugodnejše, upad prodaje poslovnih nepremičnin Cene stanovanj v Gorici so ugodnejše kot v ostalih glavnih mestih pokrajin dežele FJK, močan upad prodaje poslovnih nepremičnin pa kaže na hude učinke, ki jih je kriza imela na goriško gospodarstvo. Tudi to je mogoče razbrati iz poročila o nepremičninskem trgu v FJK, ki ga je deželna zveza nepremičninskih agentov Fimaa predstavila včeraj na sedežu Tržaške univerze v Gorici. Obsežna študija, ki so jo izvedli in objavili že četrtič, je po besedah deželnega predsednika zveze Andrea Olive »pomemben vir informacij za operaterje in kliente«. Podatki kažejo, da so cene nepremičnin v Gorici med letoma 2009 in 2010 zrasle za približno šest odstotkov, vendar ostajajo ugodne, če jih primerjamo s cenami nepremičnin v Trstu, Vidmu in Pordenonu. Novo ali obnovljeno stanovanje v Gorici stane med 1.100 in 1.900 evrov na kv. meter, v Trstu med 1.271 in 3.500 evrov, v Vidmu med 1.300 in 4.000, v Pordenonu pa med 1.450 in 3.500 evrov. Za rabljeno stanovanje v dobrem stanju je v Gorici treba potrošiti med 800 in 1.400 evrov na kv. meter, za stanovanje, ki je potrebno temeljite obnove, pa med 550 in 1.200 evrov. Cene se seveda zelo razlikujejo tudi po tem, ali je stanovanje v mestnem središču, v predmestju ali na vasi. Če upoštevamo celotno območje pokrajin, je za nakup stanovanja najugodnejši Pordenon (v povprečju 934 evrov na kv. meter), najdražja pa so stanovanja na Tržaškem (2.067 na kv. meter). V Gorici so se ne nazadnje lani povišale najemnine: leta 2009 je bilo treba za stanovanje v goriškem mestnem središču v povprečju odšteti med 6 in 8,50 evra na kv. meter, leta 2010 pa med 7,50 in 10,50 evra na kv. meter. Po besedah goriškega predsednika zveze Fi-maa Fabia Faragone so na goriškem nepremičninskem trgu znaki gospodarske krize vidnejši kot drugje. »Zaskrbljujoč je močan upad kupoprodaj poslovnih nepremičnin, ki jasno kaže, da kriza ni mimo,« pravi Faragona. (Ale) Cene goriških stanovanj ugodnejše kot v drugih mestih bumbaca / GORIŠKI PROSTOR ROMANS - Delovna nesreča v podjetju IMR Pol tone težak kovinski tovor padel na delavca 46-letni Tržičan je z viličarjem prekladal dele strojev - Zdravniki s Katinare pridržali prognozo V industrijski coni v Romansu je včeraj zjutraj prišlo do hude nesreče na delovnem mestu, v kateri je bil ranjen 46-letnik iz Tržiča. Adriana Comellata, na katerega je med delom z viličarjem padel pol tone težak kovinski tovor, so reševalci odpeljali v bolnišnico na Ka-tinari, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego. 46-letni Tržičan je bil včeraj pozno popoldne še vedno v tržaški bolnišnici: njegovo zdravstveno stanje je resno, a stabilno. Nesreča se je zgodila okrog 9. ure v prostorih tovarne IMR v Ulici Riva Rossa v občini Romans, kjer izdelujejo stroje in naprave za livarne. Na 46-let-nega delavca, ki ima stalno bivališče v Tržiču, je po včerajšnjih informacijah padel okrog 500 kilogramov težak tovor. Zgleda, da je moški z viličarjem prekladal kovinske dele strojev, ki jih proizvajajo v obratu, eden izmed le-teh, ki ga je sestavljala tudi dva metra visoka in dva metra široka mrežasta struktura, pa je padel nanj. Comellato je hotel preveriti, ali je bil tovor pravilno pritrjen, pri tem pa se je kovinska struktura usula nanj. Moški je negiben obležal pod težo tovora, sodelavci, ki jih je priklical hrup, pa so takoj natipkali številko 118. Na kraju je nemudoma posredovala rešilna služba iz Gorice, ki je hudo ranjenemu delavcu nudila prvo pomoč, zahtevala pa je tudi prihod rešilnega helikopterja. 46-letnika so na- to odpeljali naravnost v bolnišnico na Katinaro, kjer so ga sprejeli na zdravljenje na oddelku za intenzivno nego. Včeraj pozno popoldne je bilo njegovo zdravstveno stanje stabilno, čeprav je dobil zelo resne telesne poškodbe. Comellatu je kovinski tovor močno poškodoval trup, predvsem trebuh in medenico. Zdravniki s Katinare so pridržali prognozo. Ob reševalcih so si kraj nesreče ogledali tudi karabinjerji iz Romansa in izvedenci oddelka za preventivo in varnost na delovnem mestu goriškega zdravstvenega podjetja, ki bodo preverjali, ali je do nesreče prišlo zaradi delav- čeve napake ali pa zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov. Karabinjerji so vsekakor povedali, da ni podjetje IMR iz Romansa doslej nikoli imelo težav na področju varnosti. Sile javnega reda so vsekakor zasegle tako viličar kot tudi kovinski tovor, ki ga je 46-letni Adriano Co-mellato včeraj zjutraj prekladal. (Ale) Sobota, 12. februarja 2011 TRŽIČ - SKP »Sovražnik • ■ v« ni obema« Vroča razprava o hitri železnici »Občinska uprava iz Tržiča ni sovražnica teritorija in ljudi. Ti bi morali priskočiti na pomoč upravi in jo podpirati pri predstavitvi pripomb na račun načrta hitre železnice, saj bi ta prinesla pravo revolucijo na občinskem ozemlju.« Tako meni tržiški tajnik Stranke komunistične prenove, Emiliano Zotti, ki se je odzval na četrtkovo vroče zasedanje v občinski galeriji; sklicala ga je mestna uprava, zato da bi ljudem prikazala načrt hitre železnice. Med javnim srečanjem so prišle do izraza vse najhujše bojazni zaradi posledic infrastrukture, kar je še dodatno podžgalo nasprotovanje progi hitre železnice po trži-škem ozemlju. Najbolj zagreti nasprotniki načrta, ki od nekdaj spremljajo to problematiko, in tudi navadni občani so občinsko upravo obtožili kolaboracije z načrtovalci. To je privedlo do ostrega soočanja, med katerim je organizacija WWF uradno zahtevala od župana Gianfranca Pizzolitta, naj pojasni svoje stališče. »Takšna reakcija je razumljiva, v kolikor je hitra železnica zelo občutljiva tema. Komunistična prenova ne odstopa od svojega nasprotovanja načrtu,« pojasnjuje Zot-ti in dodaja: »Sovražnik pa ni občinska uprava, ki ji morajo ljudje pomagati, da bo pristojnim posredovala odločno nasprotovanje teritorija ter predstavila tolikšno količino ugovorov, da bo železniška družba RFI odstopila od svojega načrta. Tudi Komunistična prenova trdi, da je iz okoljskega vidika načrt nevzdržen.« Zotti ugotavlja, da glavna skrb mora biti, kako se načrt blokira: »V ta namen se je treba temeljito informirati in vložiti pripombe.« Zato k temu poziva čim več ljudi, ki bodo v torek imeli v Tržiču priložnost za konfrontacijo z deželnim odbornikom Riccardom Riccardijem. Podjetje IMR v Romansu izdeluje stroje in naprave za livarne bumbaca GORICA - Natečaj Ponujajo stene za grafite S ponedeljkom bodo v Gorici začeli zbirati prijave za sodelovanje na čezmejnem natečaju v izdelavi grafitov »Play the Wall«. »Mladim umetnikom z obeh strani nekdanje meje želimo ponuditi možnost, da se izkažejo. Pri tem projektu prihaja lepo do izraza sodelovanje različnih ustanov, ki se posvečajo mladim in so na našem teritoriju prisotne in zelo aktivne. To so Punto giovani iz Gorice, Mladinski center iz Nove Gorice, dalje športno društvo Unione Ginnastica Gorizia-na (UGG) in konzorcij za razvoj goriške univerze,« je med včerajšnjo predstavitvijo na goriškem županstvu povedal odbornik Stefano Ceretta. Natečaj je namenjen posameznikom ali skupinam starostne kategorije od 14. do 25. leta. Do 18. marca bodo morali oddati osnutke grafitov, ki jih bo nato ocenila komisija. Zmagovalci bodo nato s svojimi grafiti lahko poslikali stene prenovljenega poslopja UGG v Gorici. Zmagovalec natečaja bo med drugim lahko nastopil na »Urban« prireditvi. »Čezmejno sodelovanje je odlična priložnost za utrjevanje odnosov med sosednjima mestoma,« je izjavil predsednik UGG Mario Corubo-lo in se zahvalil Ceretti, ker jim je odprl pot do Mladinskega centra v Novi Gorici. Tudi predsednik univerzitetnega konzorcija Rodolfo Ziberna je izrazil zadovoljstvo nad pobudo: »Na ta način spodbujamo umetnost, ki je v sodobnem svetu zelo razširjena oblika mladinskega izražanja. Mislim, da je to samo začetek. Lepo bi bilo, da bi v prihodnosti zapolnili z grafiti tudi druge goriške stene, saj so drugače precej prazne in žalostne. Oko namreč raje vidi umetnino kot pa podirajočo se stavbo«. Prijavnice za vpis na natečaj so na voljo na sedežu UGG, v centru Punto giovani, v Mladinskem centru, na univerzitetnem konzorciju ali pa na spletnih straneh občine Gorica, Mladinskega centra in združenja UGG. (av) PLEŠIVO - Center Emil Komel na podlagi pogodbe z občino Dobili v upravo bivšo šolo V dokumentu je zapisano, da bo glasbena šola skrbela za poslopje in ga uporabljala za svoje dejavnosti, stavba bo obenem na voljo krajanom Ob selitvi slovenske osnovne šole Ludvik Zorzut v Bračan, do katere je prišlo z letošnjim šolskim letom, je občinska uprava v Krminu obljubila, da bo dolgoletni sedež slovenske šole na Ple-šivem ostal na razpolago slovenski narodni skupnosti s Krminskega. Ta želja občinske uprave, ki je bila obenem tudi zahteva krajanov in slovenskih krovnih organizacij, je zdaj črno na belem napisana v pogodbi med krminsko občinsko upravo in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, ki mu je občina zaupala upravljanje nepremičnine. Slovenska glasbena ustanova sicer že več let uporablja šolske prostore, v četrtek pa so predsednica centra Komel Mara Černic in krminski občinski funkcionarji ob prisotnosti župana Luciana Patata podpisali konvencijo, ki določa pravila za upravljanje stavbe. »Gre za pogodbo o najemu celotne stavbe bivše osnovne šole in tamkajšnjega dvorišča. V dokumentu piše, da bo šola skrbela za poslopje in ga uporabljala za svoje di- daktične dejavnosti, obenem pa je predvideno, da bo stavba tudi na voljo krajanom; mi smo iz formalnega vidika upravitelji poslopja, iz praktičnih in kulturnih razlogov pa pripada stavba seveda Plešivcem,« je povedala Mara Černic in nadaljevala: »S Patatom sva se pogovarjala tudi o razvoju glasbene šole na Krminskem. Župan nam je na primer predlagal, naj nastopajo naši gojenci enkrat ali dvakrat letno v občinski dvorani v Krminu, kar se nam zdi lepa zamisel, saj bomo tako lahko še dodatno prispevali k vidljivosti Slovencev v tem delu pokrajine.« Černičeva je poudarila, da nameravajo poglobiti sodelovanje z bližnjo glasbeno šolo Dobrovo, s katero so navezali stike in priredili skupno božični-co. »Prav gotovo nameravamo sodelovati tudi z osnovno šolo Ludvik Zorzut v Bra-čanu,« pravi predsednica glasbenega centra Emil Komel Mara Černic, ki meni, da je dvorišče bivše šole na Plešivem tudi idealna lokacija za prirejanje glasbenih poletnih središč na prostem. (Ale) Poslopje na Plešivem, ki ga bo po novem upravljala slovenska glasbena šola iz Gorice in bo odprto krajanom foto pdk TRŽIČ - Na pobudo pokrajine in občine Overnight vstopa • W • I • V I v višje srednje sole Projekt Overnight bo po zaslugi sodelovanja med goriško pokrajino in občino Tržič vstopil tudi v višje srednje šole. Ob nadaljevanju uspešne izkušnje poletnega avtobusa, s katerim se na stotine mladih Goričanov, Tržičanov in Tržačanov vsako soboto med junijem in septembrom pelje varno v Se-sljan in nazaj domov, bo v tem in prihodnjem šolskem letu potekal tudi projekt »Liberta di emozione«, ki bo namenjen višješolcem poklicnega zavoda Pertini iz Tržiča. Med marcem in majem ter med oktobrom in decembrom bodo potekala razna srečanja in delavnice na te- mo zdravega življenja, premoščanja vsakdanjih težav, varnosti, itd. Višješolske dijake bosta obiskala tržaški pisatelj Pino Roveredo in vzgojitelj Andrea Pic-co, v nadaljevanju pa bo ustanovljena tudi gledališka skupina mladih, ki bodo sodelovali pri popoldanskih gledaliških delavnicah in pripravili spektakel. Marca bo potekal tudi posvet, ki bo namenjen staršem, profesorjem in dijakom, na katerem bo tekla beseda o položaju današnje mladine. »Overnight ni le avtobus, ki pelje mladino na zabavo, pač pa je projekt, ki promovira zdravo življenje,« je povedala tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin. 1 275 Petek, 11. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Angleščina na prvem mestu med tujimi jeziki Italijanščina ni več prva izbira dijakov Na gimnaziji italijanščina celo na tretjem mestu za francoščino in španščino Italijanščina kot tuji jezik v obmejnem slovenskem območju izgublja na veljavi. Učitelji na srednjih in tudi osnovnih šolah vedo povedati, da je med dijaki in učenci že nekaj let po pogostosti uporabe na prvem mestu med tujimi jeziki angleščina. To gre pripisati družbenopolitičnim in sociološkim spremembam, ki so se dogajale v zadnjem desetletju ali dveh ter splošni globalizaciji in digitalizaciji sveta, katerega jezik je - angleščina. Podobno smo ugotavljali že ob koncu lanskega šolskega leta, ko smo na eni od novogoriških srednjih šol spraševali, kako je s poučevanjem italijanskega jezika. Takrat smo za primer vzeli Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo in poklicni program »trgovec«, ki je v zadnjem desetletju doživel, kar se poučevanja italijanščine tiče, nekaj sprememb. Bodoče trgovce smo pod drobnogled vzeli ravno zato, ker se v zadnjih letih obračajo nakupovalne navade na obmejnem območju: italijanskih kupcev je v novogori-ških nakupovalnih centrih že med tretjino oziroma polovico. Do pred desetimi leti so torej na omenjeni šoli kot prvi tuj jezik na tem programu izvajali italijanščino, ravno zaradi posebnosti okolja, v katerem deluje šola, tedaj pa so z države dobili striktna navodila, da je prvi tuj jezik, ki ga lahko izvajajo, tisti, ki se poučuje v osnovni šoli, se pravi angleščina. Po prenovi programa izpred treh let je kot prvi tuj jezik tudi obveljala angleščina, le da je šola tedaj lahko na podlagi t.i. odprtega kurikula, dijakom v drugem in tretjem letniku ponudila na izbiro tudi italijanščino. S podobnimi prijemi je šola dosegla kontinuiteto italijanščine tudi na drugih programih, ki jih izvajajo. »Glede tega se v letošnjem šolskem letu ni nič spremenilo,« pojasnjuje pomočnica ravnateljice, Tatjana Munih, in dodaja, da se sicer na obeh poklicnih programih - »trgovec« in »administrator« -, kjer je italijanščina izbirni predmet in ob obvezni angleščini drugi tuj jezik, zanjo odloči nekaj manj kot polovica dijakov. Na programu ekonomske gimnazije pa je, denimo, dijakom kot drugi tuj jezik poleg italijanščine na izbiro ponujena tudi nemščina. Na novogoriški gimnaziji imajo di- jaki petih programov, poleg angleščine, ki je obvezen prvi tuj jezik, kot drugi tuj jezik možnost izbrati med francoščino, španščino, nemščino, ruščino in italijanščino, s tem da šola programoma »likovna« in »gledališka gimnazija« kot drugi tuj jezik ponuja le italijanščino, evropska gimnazija pa ima za drugi tuj jezik praviloma francoščino. Tam, kjer se o drugem tujem jeziku dijaki odločajo sami, pa je takole: »Dijaki zadnja leta najpogosteje izberejo francoščino in španščino, italijanščina je na tretjem mestu,« pojasnjuje Irena Bratina, pomočnica ravnatelja, ki nadalje pojasnjuje, da italijanščino praviloma izberejo tisti dijaki, ki že od doma prinesejo »prtljago italijanščine«, kot se je izrazila, v smislu, da doma veliko gledajo televizijo v tem jeziku oziroma da so imeli ta tuj jezik kot izbirni predmet že v osnovni šoli. »Sedaj je modno tudi razmišljati o študiju v tujini, počitnicah ... Zato je verjetno med dijaki več zanimanja za angleščino in ostale tuje jezike kot za italijanščino,« zaključuje Bratinova. Katja Munih nova gorica - Druga v Sloveniji Šola srbskega jezika, kulture in zgodovine Novogoriška gimnazija in slovesnost ob pričetku šole srbskega jezika foto k.m. S svečano šolsko uro je včeraj društvo Sloga uradno začelo šolo srbskega jezika v Novi Gorici. Na pot so jo pospremili srbski ambasador Predrag Filipov, novogoriški župan Matej Arčon, ravnateljica osnovne šole Milojke Štrukelj, Tatjana Krapše - na omenjeni šoli so namreč društvu za potrebe pouka odstopili učilnico -, dalje predsednik društva Sloga, ki šteje 300 članov, Ilija Jankovič, in seveda petnajst otrok, ki enkrat tedensko obiskujejo pouk, pri katerem se učijo srbskega jezika, kulture in zgodovine. Šola je z delovanjem namreč začela že lanskega decembra, doslej pa so poskusno izvedli 6 ur pouka, ki poteka pod vodstvom profesorice Kristine Marussig Markove. Novogoriška šola srbskega jezika je, za ljubljansko, druga v Sloveniji. Zanimivo je, da k pouku prihajajo tako otroci iz Nove Gorice in okolice, kot tudi otroci iz sosednje Gorice, torej mora profesorica pri poučevanju uporabljati kar tri jezike: slovenskega, srbskega in italijanskega. Zaenkrat se pouka udeležujejo otroci treh starostnih skupin, ki imajo srbske korenine, vendar pri društvu poudarjajo, da rade volje sprejmejo vsakega otroka, ki bi rad spoznal srbski jezik in kulturo. »V društvu smo idejo o šoli želeli uresničiti že od našega nastanka leta 1995. Lani smo uspeli zagotoviti pogoje, zato smo lahko to idejo takrat tudi izpeljali,« pojasnjuje tajnik društva Sloga, Predrag Petrovič, ki si želi, da bi v prihodnjem šolskem letu pritegnili še več otrok. Tedaj bodo pouk začeli izvajati tudi po verificiranem programu, ki ga podpira ministrstvo za dia-sporo Republike Srbije. »Mislim, da je zelo pozitivno, da z učenjem srbščine kot mater-nega jezika in slovenščine kot učnega jezika in jezika okolja, spodbujamo samozavest otrokom,« je povedala ravnateljica Tatjana Krapše. To novogoriško osnovno šolo sicer obiskuje 594 otrok, od tega jih je 15 odstotkov drugih narodnosti.(km) Zdravstvo zanemaija teritorij Načelnik skupine Progetto Gorizia v goriškem občinskem svetu Bernardo De Santis je kritičen do dokumenta, ki ga je podpisalo preko 40 zdravnikov raznih oddelkov tržiške in goriške bolnišnice; naveličani so podtikanj politikov glede kakovosti zdravstva in menijo, da ima vodstvo zdravstvenega podjetja vse potrebne kompetence za zagotovitev čim boljše oskrbe. »To nikakor ni res,« trdi De San-tis: »Pravega dialoga med teritorijem in podjetjem ni že nekaj let. Podjetje oz. dežela apriorno odloča in ne upošteva zgodovine in zahtev teritorija.« SNA za znižanje zavarovanj Tudi goriška sekcija državnega sindikata zavarovalniških agentov SNA bo sodelovala pri akciji zbiranja podpisov za peticijo, s katero želijo opozoriti rimsko vlado in parlament na problem avtomobilskih zavarovalnin. Le-te so namreč v Italiji v povprečju višje kot v drugih državah, zaradi gospodarske krize pa ima vedno več družin hude težave pri plačevanju teh stroškov. Sindikat vabi občane, naj podprejo peticijo. Obrazci so na voljo na sedežih zavarovalnic in združenjih potrošnikov. Izložbe odpirajo umetnosti Drevi ob 18. uri bo v pritličju občinske stavbe v Ulici Garibaldi 7 v Gorici slovesnost ob začetku pobude »Le Vie dellArte« (Poti umetnosti), s katero želi občinska uprava povečati privlačno silo novih peš con v mestnem središču. Prvi dogodek bo posvečen Raoulu Cenisiju, ki je bil med protagonisti posoškega futur-izma. Njegova dela že krasijo okna občinskega poslopja. Izmenjava znamk in verzov Združenje Nuovo Lavoro prireja danes med 15. in 19. uro v goriškem Raštelu srečanje ljubiteljev numizmatike in filatelije. Jutri z začetkom ob 11.30 pa bo pri tamkajšnjem kipu Carla Michelstaedterja tretja izvedba pobude »Parlar dAmore -Govoriti o Ljubezni - von Liebe sprechen - Parler dAmour - Talk about Love«: avtorji bodo prebirali svoje verze. Marca Perpetuum Jazzile V centru Lojze Bratuž v Gorici poteka predprodaja vstopnic za koncert skupine Perpetuum Jazzile, ki bo 3. marca ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj od 8.30 do 12.30 na tajništvu centra Bratuž, v popoldanskih urah od 17. od 19. ure pri blagajni v atriju gledališča; informacije po tel. 0481-531445, info@kclbratuz.org. gorica - Na sedežu Pokrajinskih muzejev Obnovljeni palači znova vrnili v« • m v« • življenje z razstavo o življenju Prikaz evolucije po Darwinu posebej posvečajo mladim, radovednim in znanja željnim Včeraj so odprli prvo razstavo v obnovljeni palači Attems Petzenstein, kjer imajo sedež Pokrajinski muzeji in ki so jo mestu in pokrajini vrnili pred dobrim tednom. »Začeli smo z razstavo, ki je posvečena življenju, radovednosti in želji po znanju,« je sinoči pred polno dvorano izjavila podpredsednica pokrajine Roberta Demartin, ki je imela ob sebi poleg avtorjev postavitve še predsednika pokrajine Enrica Gherghetto in deželnega odbornika Roberta Molinara. Govornica je izpostavila, da razstavo posej namenjajo »otrokom in mladim vseh starosti, zato da ne bodo nikoli potešili želje po novem znanju in da bodo imeli pogum zagovarjati lastne ideje«. Namig je bil posvečen angleškemu naravoslovcu Charlesu Darwinu, ki je protagonist scenografsko zelo razgibane in vizualno učinkovite razstave; med drugim so rekonstruirali njegovo pisarno. Prikaz razkriva evolucijo, kakor jo je razlagal Darwin, ki je odprl pot novemu znanju, s svojimi odkritji oplodil sodobno mišljenje in položil temelje razumevanja naravne raznolikosti in človekovega izvora; s tem v zvezi zasluži omembo, da si bo obiskovalec goriške razstave lahko ogledal tudi ostanke okostnjaka Lucy - sicer reprodukcijo -, morda najbolj znane človekove predhodnice iz vrste hominidov. Razstava bo na ogled do 19. junija; za obiske šol in večjih skupin je obvezna predhodna najava, ob italijanščini pa sta na razlagalnih panojih prisotni tudi slovenščina in angleščina. Scenografsko razgibana razstava bumbaca slovenija - »Nevarno« le trajno mleko Eksplozija mleka odmeva čez mejo Pred dnevi so slovenski mediji ponovno poročali o primeru ženske, ki ji je med segrevanjem mleka le-to brizgnilo v obraz in po prsih ter jo opeklo. Mleko je v loncu dobesedno eksplodiralo, šlo pa je za trajno vrsto mleka, takega, ki je navadno v prodaji v tetrapaku. Tega mleka do odprtja ni treba hraniti v hladilniku, s posebno toplotno obdelavo pa v mlekarnah dosežejo, da ima nenačeto veliko daljši rok uporabe kot druga mleka. Ženska je nato tožila proizvajalca in prodajalca, Ljubljanske mlekarne in Poslovni sistem Mercator, ter za prestane bolečine, strah, zdravljenje in skaženost zaradi opeklin in brazgotin zahtevala denarno odškodnino v višini dobrih 30.000 evrov. Sodišče je tožbo zavrnilo. Na embalaži trajnega mleka je namreč, z drobnim tiskom sicer, navedeno, da mleka ni treba kuhati, če pa se ga kuha za pripravo jedi, ga je med tem treba mešati, česar pa ženska ni storila. Primer je odmeval tudi čez mejo in vzbudil skrb predvsem pri starejših osebah. Te namreč mleko rade kupijo na zalogo, zato posegajo po t.i. trajno obdelanem mleku. V Sloveniji ga Ljubljanske mlekarne prodajajo pod imenom Alpsko mleko, proizvajajo pa ga, na primer, tudi Pomurske mlekarne. Potrošniki trajno mleko iz navade zavrejo, kar pa je, kot je razvidno iz zgornjega primera, lahko zelo nevarno, če se ga ob tem ne meša. Prav to pa lahko predvsem starejšim osebam, ki so pogosto slabotne, predstavlja težavo. Za razlago o tem, zakaj lahko trajno mleko »eksplodira«, smo se obrnili na Ljubljanske mlekarne. Renata Lovrak, direktorica korporativnega komuniciranja, pojasnjuje: »Vsako trajno mleko je že toplotno obdelano, zato ga ni potrebno ponovno segrevati, saj © Na ultra v&ikti temperaturo {UYT) segr&'Oi bncge w pol pooietfl inteko % niLeiina m£5At. Alpskega mlska ri potreti m kuliarti. Če ga kuhate s pnpra*o jedi, med kuhanjem meSajte. <3> Ultra teas treated m, kmMetfod MKvt-stoKl Win 1Á % milk tat. Opozorilo na embalaži foto k.m. se mu s tem dodatno zmanjšuje biološka vrednost. Če mleko le segrevamo, do težav ne pride. Do težav lahko pride, če se mleko segreva do vrenja. Da ima Alpsko mleko daljši rok uporabe tudi pri hranjenju na sobni temperaturi, dosežemo v mlekarni s toplotno obdelavo mleka pri visoki temperaturi. Pri tem procesu pride do ireverzibilnih poškodb beljakovin in to je glavni vzrok nastanku močnejše opne med ponovnim segrevanjem. V točki vretja mehurčki zraka iz tekočine ne morejo uiti ven (zaradi opne na površini), posledica je, da opno in vsebino lahko dvigne v zrak. Ali do pojava sploh pride, je odvisno od različnih zunanjih dejavnikov: vira toplote, jakosti vira toplote, oblike posode - neprimerne za segrevanje so posode z ozkim grlom. Trajno mleko ima samo konstantno lastnost tvorjenja opne na površini.« V Ljubljanskih mlekarnah so od leta 2000 do danes prejeli sedem reklamacij potrošnikov, vezanih na omenjeni pojav. Iz vsega skupaj lahko zaključimo to, da je vredno prebirati tudi drobni tisk na embalažah in se tako podučiti o pravilni uporabi izdelka, kakršnega koli, pa čeprav gre le za mleko.(km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 12. februarja 2011 17 DOBERDOB - Kulturni praznik na osnovni šoli Ilustrator med otroki Pritegnile so jih knjige v tujih jezikih, saj so ilustracije Walterja Grudine in Paole Bertolini prepotovale dobršen del sveta Kultura se izraža na mnogotere načine, eno izmed njenih sredstev izražanja je knjiga. Lahko je velika, majhna, debela ali tanka, če je namenjena otrokom, mora biti predvsem privlačna. Otroške knjige morajo biti lepo oblikovane in morajo imeti lepe ilustracije. Svet ilustracij je Walter Grudina v ponedeljek opisal učencem doberdobske osnovne šole. Na takšen način so učitelji posvetili nekaj časa dnevu slovenske kulture. Učitelj Walter je otrokom prikazal razne ilustracije in knjige, ki sta jih skupaj z ženo Paolo Bertolini Grudina opremila in ilustrirala. Njuno delo ni poznano samo v našem okolju, pač pa so njune ilustracije prepotovale ves svet. Tako so si otroci z zanimanjem ogledali knjige v raznih jezikih, ki jih sploh ne poznajo in še manj berejo. Prijazni gost jim je razkril, kako se je približal oblikovanju in naknadno ilustraciji ter kako je pomembno, da avtor in ilustrator sodelujeta pri nastajanju knjige. Učenci so s pozornostjo sledili njegovim besedam, še raje pa so si ogledovali ilustracije in knjige v tujih in nerazumljivih jezikih. Spoznali so, da ne samo beseda, ki je v knjigi napisana, nam nekaj pove, ampak tudi ilustracija odigrava pomembno vlogo pri osvajanju znanja in kulture. lHII ■■>' m f jJIltNM t Walter Grudina med doberdobskimi osnovnošolci [13 Lekarne U Kino â Gledališče DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. M Izleti KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek okoli 21. ure; informacije po tel. 3276884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet ob dnevu žena v soboto, 12. marca, v vilo Manin, Valvasone in Fagagno; informacije in vpisovanje po tel. 048173398 (trgovina pri Mili), tel. 048178000 (gostilna pri Ivici), tel. 3804203829 (Miloš). o Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Gianni e le donne«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 16.45 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Il discorso del re«; 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il truffa cuori«. Dvorana 5: 16.30 »Animals United«; 18.10 - 20.15 - 22.15 »Immaturi«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »Le avventure di Sammy«. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trin-ka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretje-šolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Go- À Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici poteka predprodaja vstopnic za koncert vokalne skupine Perpetuum Jazzile, ki bo 3. marca ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj od 8.30 do 12.30 na tajništvu Kulturnega centra, v popoldanskih urah od 17. od 19. ure pri blagajni v atriju gledališča; informacije po tel. 0481531445, info@kclbratuz.org. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v ponedeljek, 14. februarja, ob 20.15 nastopajo Konkatedrala Kristusa Odrešenika Nova Gorica, Simfonični orkester RTV Slovenija in Komorni zbor Ave; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, ki je posvečen Franzu Lisz-tu, v soboto, 12. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil pianist Luca Mennella; vstop prost. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. H Obvestila KOMEDIJA »AVANTI TUTTA« z Gian-francom Saletto in Ariello Reggio bo danes, 12. februarja, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia, 51/A, tel. 0481-30212. KOMIGO 2011: v sredo, 16. februarja, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici komedija »I titoli dell'imperatore« (Gorizia spettacoli in Gruppo teatra-le per il dialetto Gianfranca Salette); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, info@kulturnidom.it). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hro-vata. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 14. februarja, ob 21. uri »Ti sposo ma non troppo«, igrajo Gabriele Pignotta, Fabio Avaro, Cristiana Vaccaro, Ilaria Di Luca; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 12. februarja, ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Vrančič: »Gusarji«; ob 20. uri »Sobica na vrhu stopnišča« (Carole Fréchette); pred-prodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 19. februarja »I bestiolini«, Gek Tessaro; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). S Mali oglasi MALO STANOVANJE v Novi Gorici iščem za univerzitetno študentko; tel. 0039-348-4462664. NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah. PRODAJAMO KOBILO pasme Haflin-ger (Avelignese); tel. 0481-78066. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 3288872507. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra- štelu 74 v Gorici prireja danes, 12. februarja, med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in filatelije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 348-0417609. AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence srečanja za Valentinovo, da bo v soboto, 12. februarja, odpeljal v Pineto pri Gradežu prvi avtobus s trga Medaglie d'oro v Gorici ob 16. uri s postanki pri vagi blizu pevm-skega mosta, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal iz Štandreža ob 16.20, nato s postanki v Sovodnjah (ob 16.30), na Vrhu, Poljanah, v Doberdobu in v Jamljah. Priporoča se točnost. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke, naj se javijo po tel. 338-7956855 (Erika) ali tel. 3407154993 (Lara) do 15. februarja. NAČRT ZA AKUSTIČNO KLASIFIKACIJO občine Sovodnje ob Soči bo občanom predstavljen v torek, 15. februarja, ob 19. uri v spodnji dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. PUSTARJI SKUPINE »ČERNA MIŽ-JERJA« iz Doberdoba organizirajo sejo, na kateri se bodo zmenili, kako koristiti prihranke iz leta 2009 v torek, 15. februarja, ob 20. uri v godbeni sobi v Doberdobu. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. KD SABOTIN vabi v Štmaver na Šagro sv. Valentina: v četrtek, 17. februarja, bo ob 20.30 odprtje razstave »Moja mama kuha kafe«, v petek, 18. februarja, bo ob 20.30 tekmovanje v bri-školi, sledil bo nastop rock skupin Ra-diowave in Antioksidanti. V soboto, 19. februarja, bodo ob 18. uri nastopili otroški pevski zbori, sledil bo ples z ansamblom Arena. V nedeljo, 20. februarja, bodo kioski odprti že ob 10. uri, ob 14.30 bo slovesna maša, ob 16. uri ples z ansamblom Brjar. H Prireditve KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v soboto, 12. februarja, ob 20. uri Prešernovo proslavo. Na programu bo nastop moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba in deklamacije mladih Doljanov. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 14. februarja gostili Mitjo Jurna, ki bo predstavil knjigi »Debela griža - San Michele 1915-1916« in »Goriško Mostišče (1915-1916)«. Avtorja bo uvedel Vili Prinčič. Naslednji srečanji bosta 21. februarja z Vesno Guštin in 28. februarja z Miranom Košuto. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v torek, 15. februarja, ob 20. uri v gradu Kromberk predstavitev zbornika Goriškega muzeja »Goriški letnik št. 33/34«. Zbornik bodo predstavili urednica Petra Kolenc, Tomaž Pavšič in arheolog Drago Svoljšak. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: v torek, 15. februarja, ob 20.30 bo Miha Kramli govoril na temo »Odvisni od?!« v domu »Franc Močnik« v Gorici. V GALERIJI 75 na Bukovju bo v torek, 15. februarja, ob 20.30 v sklopu »Odprtih klubskih večerov z avtorjem«, priznani fotograf in profesor tehnike digitalne fotografije na beneški akademiji umetnosti Walter Criscuoli s pomočjo video projekcije predaval na temo »Fotografija in eksperimentiranje«. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja bo v sklopu niza Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo predavanje in predstavitev knjige Andreja Medveda »Pictura poesis kot »svetli modernizem« sodobnega slikarstva« v torek, 15. februarja, ob 19. uri. INŠTITUT ZA DRUŽBENO IN VERSKO ZGODOVINO iz Gorice in Založba Mladika iz Trsta v sodelovanju z goriško državno knjižnico in inštitutom za srednjeevropska kulturna srečanja ICM prirejata predstavitev knjige Mira Tassa »Un onomasticidio di Stato« (Državni imenomor) v četrtek, 17. februarja, ob 17.30 v dvorani »Della Torre« Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici 2 (Ulici Carducci) v Gorici. Ob avtorjevi prisotnosti bodo sodelovali Liliana Ferrari, Pavle Merku, Boris Pahor in Marina Rossi. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA 2011 bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 28. februarja, ob 17.30. Na sporedu bo otroška predstava »Medenka«, v kateri nastopata priznana slovenska animatorja Sten Vilar in Damjana Go-lavšek. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Maria Petterin vd. Bregant iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče. DANES V ŠTMAVRU: 10.45, Gabriella Pintar por. Feri (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V FOLJANU: 13.30, Luciana Novati vd. Stabile (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.30, Maria Rosa Romeo vd. Laffranchini v stolnici in na pokopališču; 12.50, Vincenza Cortese vd. Borgobello iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepe-litev. DANES V ROMANSU: 14.30, Roberto Mucchiut (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Odborniki, trenerji, soigralci in navijači AŠD Sovodnje sočustvujejo s Simonom Ferijem ob boleči izgubi drage mame GABRIJELE. Iskreno sožalje izrekajo tudi možu Brunotu, Ottaviu, Bruni in ostalim sorodnikom. Ob izgubi drage mame Gabrijele izrekajo iskreno sožalje svojemu učitelju Simonu vsi Cicibančki ter ostali člani in odborniki mladinskih ekip pri AŠD Sovodnje 1 8 Sobota' 12- februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU - Ženska superkombinacija Tina Maze osvojila srebro »NAŠ« GARMISCH Bo Trbiž gostil tri tekme SP? Peter Gerdol »Imel sem namen, da bi odšel v Garmish na SP, vendar imamo tu na Trbižu, kjer bomo čez tri tedne gostili svetovni pokal, še polno dela,« pravi Peter Gerdol, vodja tekmovanja. Višarska proga bo namreč 5. in 6. marca spet gostila tekmi svetovnega pokala, ženski smuk in su-perveleslalom. »Pravkar zaključujemo birokratski del priprav, od ponedeljka pa bomo začeli s pripravo proge, ciljne arene in tribun.« Ker je letos odpadlo kar nekaj tekem, bi lahko Trbiž gostil še dodatno preizkušnjo. Tako je. V teku so pogajanja, saj je treba uskladiti urnike drugih tekem in televizij, reklame. Smo pa na dobri poti. Boste organizirali super-kombinacijo? Smuk je seveda prestižnejša disciplina. Bomo pa sprejeli, kar bodo ponudili. Kaj mora imeti proga, da lahko gosti svetovni pokal? Biti mora homologirana od mednarodne zveze FIS, kar pa še ne pomeni, da lahko gosti svetovni pokal. Šele po inšpekciji odgovorni pri FIS odločijo, ali je tudi tehnično dovolj zahtevna za potrebe svetovnega pokala. Naklon ne vpliva, pomembnejše je, da je proga zanimiva. Naša značilnost je, da je proga ena izmed najdaljšh v svetovnem pokalu. Presmuča se jo približno v minuti in 52 sekund; podobna je tisti, na kateri tekmujejo zdaj v Gar-mischu. Bi lahko gostili še druge discipline? Za veleslalom ni zanimiv zadnji del višarkse proge, za slalom pa prvi del ni dovolj strm. V tehničnih disciplinah bi lahko tekmovali na progi Priesig B, kjer smo priredili tekme univerziade, vendar smo se specializirali v hitre discipline. Je tekme v hitrih disciplinah težje organizirati? Več dela je, saj je proga daljša. Osebno pa istovetim smučanje s smukom - to je kraljeva disciplina. Letos se je poškodovalo veliko smučarjev. Ali tudi vi pripravljene zahtevnejšo, a bolj atraktivno progo? Smuk bo podoben tistemu izpred dveh let, torej z dvema skokoma, paraboliko in prečenjem. Ne bo prezahteven in niti nevaren. Važna je varnost. Bo višarska proga zaprta? Zaprta bo najbrž le deset dni pred tekmami, zaradi treningov in zaključnih del - nanesti moramo 4 km fiksne mreže, 10 km nižje mreže, 60 varnostnih blazin in do 9 km televizijskih kablov. Bo marca še sneg? Snega je zaenkrat dovolj. (V.S.) GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu v super-kombinaciji zasedla drugo mesto ter tako osvojila svojo četrto kolajno na največjih tekmovanjih, drugo srebro na svetovnih prvenstvih, že pred tem pa je bila Slovenka z največ zmagami v zimskih športnih disciplinah. Tinin uspeh je malodane nepričakovan, če vemo, da se je v tednih in dneh pred prvenstvom in na njegovem samem začetku ubadala s precejšnjimi težavami, tako da je bil včerajšnji nastop sprva celo pod vprašajem. Številnim odstopom na zadnjih tekmah svetovnega pokala (uspel ji je le paralelni slalom v Munchnu, kjer je bila druga) se je pridružilo še vneto narastišče zadnje leve stegenske mišice, zato je pred potjo v Garmisch dobila dve protibolečinski injekciji. Prava črna serija in prostor za veliko negativnih misli. Marsikdo se je tudi že začel spraševati, ali je bila odločitev o angažiranosti v prav vseh disciplinah (s ciljem osvojiti veliki globus) pravilna izbira. Odgovor je zdaj na dlani, če vemo, da je su-perkombinacija med vsemi disciplinami najbolj vsestranska. Še ne 27-letna Črnjanka je imela včeraj hkrati tudi kanček sreče in kanček smole. Smola je v tem, da se ji je zlata medalja, ki jo je osvojila Avstrijka Anna Fenninger (bron pa je pripadel Švedinji Anji Parson), izmuznila le za devet stotink sekunde, sreča pa v tem, da so bile favori-tinje tokrat v slabi formi. Nemka Riesc-heva in Američanka Lindsey Vonn, vodilni v svetovnem pokalu, sta precej zaostali že na smuku, branilka naslova Av-strijka Kathrin Zettel pa se je odpovedala tekmi zaradi kroničnih težav z boki. Mazejeva v kombinacijah in su-perkombinacijah doslej še ni bila med prvo trojico na velikih tekmovanjih ali v svetovnem pokalu, to pa je tudi edina disciplina, v kateri ji ni uspelo stopiti na zmagovalne stopničke. Svojo zadnjo zmago in obenem zadnjo slovensko v alpskem delu svetovnega pokala je slavila pred natančno enim letom in enim mesecem, ko je bila prva na veleslalomu NOGOMET - A-liga Tina Maze po uspešnem slalomskem nastopu ansa 11. marca lani na finalu pokala prav v Garmisch-Partenkirchnu. Dopoldanski smuk je na poledeneli 2920 metrov dolgi progi Kandahar 1 najhitreje opravila Avstrijka Elisabeth Görgl, v torek že zmagovita smučarka na su-perveleslalomu. Drugi čas je imela Švi-carka Dominique Gisin (+ 0,26), tretjega pa Švedinja Anja Pärson (+ 0,27). Tina Maze je bila pred drugim delom tekme deseta (+ 1,11), Maruša Ferk , ki je na koncu pristala na zanjo odličnem devetem mestu (+ 1,77). pa 23. (+ 2,67). »Dobro sem opravila tako prvo kot drugo preizkušnjo. Škoda je sicer teh devetih stotink. Če bi razmišljala, potem bi jih gotovo lahko kje našla in nadoknadila. Vseeno pa sem zadovoljna, posebej glede na to, kar se mi je dogajalo v zadnjem mesec. Lažje mi bo tudi za naprej. Treba se bo dobro pripraviti na naslednje tekme. Naredila sem že ogromno, moje želje pa so, da bi se tudi v slalomu in veleslalomu borila za najvišja mesta,» je napovedala Mazejeva. Strokovno vodstvo slovenske reprezentance v alpskem smučanju se je odločilo, da na moški super kombinaciji in ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu ne bo slovenskih predstavnikov. Izidi Superkombinacija, ženske: 1. Anna Fenninger (Avt) 2:43,23 (1:49,67 53,56); 2. Tina Maze (Slo) +00,09 (1:50,38 52,94); 3. Anja Pärson (Šve) +00,27 (1:49,54 53,96); 4. Dominique Gisin (Švi) +00,67 (1:49,53 54,37); 5. Elisabeth Görgl (Avt) +00,89 (1:49,27 54,85); 6. Denise Feierabend (Švi) +01,28 (1:50,09 54,42); 7. Julia Mancuso (ZDA) +01,33 (1:50,18 54,38); 8. Johanna Schnarf (Ita) +01,36 (1:50,80 53,79); 9. Maruša Ferk (Slo) +01,77 (1:51,94 53,06); 10. Lotte Smiseth Sejersted (Nor) +01,79 (1:51,17 53,85). DANES: moški smuk ob 11.00 NOGOMET Slovenija proti Italiji le v paketu LJUBLJANA - Nogometna zveza Slovenije je za kvalifikacijsko tekmo z Italijo 25. marca v Ljubljani spremenila način prodaje vstopnic. V prodajo je ponudila le pakete. Ti bodo vključevali tekmo z Italijo, Estonijo (2. september v Ljubljani) in Srbijo (11. oktober v Mariboru). Cene za različne kategorije so 50, 65 in 85 evrov. Pakete vstopnic bo moč kupiti od danes od 12. ure dalje na spletni strani nzs.si. Kubica o vrnitvi GENOVA - Čeprav od hude nesreče na reliju v Italiji, po kateri je s številnimi zlomi in poškodbami pristal v bolnišnici, ni minil niti en teden, poljski dirkač Robert Kubica že razmišlja o vrnitvi v formulo ena že v tej sezo-ni.«Prste lahko premikam in jih čutim. Podobno je z roko. A čaka me še ena operacija in šele potem bom lahko povedal kaj več,» je v pogovoru za La Gazzetto dello Sport dejal 26-letni Poljak. »Padla« Planica VIKERSUND - Kar so napovedovali, se je zgodilo: najprej je plani-ška velikanka izgubila primat največje letalnice na svetu, nato pa je je po več kot dvajsetih letih izgubila še sloves «rekorderke». Norvežan Johan Remen Evensen je na Elanovih smučeh v prvi seriji uradnega treninga v Vi-kersundu z 243 m dosegel nov neuradni svetovni rekord v poletih. S tem je Evensen za štiri metre popravil dosedanjo rekordno znamko rojaka Bjor-na Einarja Romorna, ki je v Planici leta 2005 poletel do 239 metrov. Azzurri na Twickenhamu LONDON - V drugi tekmi letošnjega pokala šestih narodov v rugbiju bo Italija danes ob 15.30 (TV La 7) gost Anglije na znameniti zelenici Twickenham. Znani polfinalisti TURIN - V tretji četrtfinalni tekmi finala košarkarskega pokala je Air Avellino nepričakovano, z 92:84, premagal milanski Armani. Večerni izid: Cantu' - Biella 86:57 Res »vroča sobota« Ob 18. uri Roma - Napoli, ob 20.45 pa Juventus - Inter - Pri Palermu naj bi jutri že od vsega začetka igral tudi Kurtič Danes Roma - Napoli, jutri Juventus - Inter. Verjetno sta ti dve tekmi čisto zadosten razlog za pozornejše spremljanje 25. kroga A-lige. NAJPREJ V MILAN, NATO NA JUG - Izbire sobotnih tekem pogojuje liga prvakov, ki bo po zimski prekinitvi znova na sporedu prihodnji teden. V torek bosta igrala Milan in Roma, ki morata posledično igrati redni krog prvenstva že danes. Ob 18. uri bo vodilni Milan gostil Parmo Hernana Crespa, ki je v preteklosti igral za obe milanski društvi. Allegri se zaveda, da se pričenja odločilno obdobje in bo moral paziti, da se primerno posluži rotacije igralcev, ki bodo zasedeni na treh frontah. Danes naj bi vsekakor v napadu igala Cassano in Ibra-himovic. Parma odgovarja z zelo postavnima napadalcema Crespom in Amaurijem, ki bi lahko na visokih žogah povzročali nekaj težav obrambi Milana. Večerna tekma je takozvani derbi juga Italije med Romo in Napolijem. Napo-li, ki trenutno zaostaja tri točke od Milana, želi z zmago dokončno izločiti iz boja za naslov Ranierijeve varovance, ob tem, da bi tako Neapeljčani naredili velik korak naprej k uvrstitvi v ligo prvakov. A favo- rit je nedvomno Roma, saj igrajo Borriel-lo in soigralci pred domačim občinstvom. SLOVENSKA TROJICA ZA KOSILO - Svoj krstni nastop vse od prve minute naj bi danes opravil mladi vezni igralec Palerma in še en slovenski adut v italijanskem nogometu Kurtic. Nadomestil bo še enega Slovenca, Bačinovica, ki mora prestati krog kazni. Mesto v postavi pa imata tudi Andelkovic in Iličic. Sicilijanci bodo na stadionu Barbera gostili Fiorentino, ki je doslej krepko razočarala in nima več pravih motivacij, sa je uvrstitev v evropski pokal že splavala po vodi. Vsekakor je napad z Gi-lardinom, Mutujem in Santano za ekipo, ki raje napada kot se brani, lahko hud zalogaj. Tekma s številnimi zadetki torej. Bomo videli, kdo jih bo dosege več. BO UDINESE ZAPLESAL »LI-SCIO«? - Udinese odhaja na gostovanje v domovino Raula Casadeia in njegovega »liscia«. V Romagni bodo poskušali Gui-dolinovi varovanci izkoristiti ugoden razpored in zahtevnejše nastope tekmecev v boju za četrto mesto. Dvojica Sanchez-Di Natale je strah in trepet katerekoli obrambe in dvomimo, da bi lahko zdržala ravno obramba Cesene, ki je doslej prejela 31 golov (le Bari in Lecce sta slabša). Cesena se krčevito bori pred izpadom in si ne more privoščiti domačega poraza. BARI Z NOVIM TRENERJEM -Trener Ventura in klub iz Apulije sta se sporazumno razšla, tako da bo v zadnjem delu sezone zadnjeuvrščeni Bari vodil Bor-tolo Mutti. Poodba, ki traja le do konca sezone pa jasno kaže, da gre za začasno izbiro. Izpad v B-ligo je namreč za Bari skoraj neizbežen. KDO BO SPOTAKNIL KOGA? -Pomembne točke si bosta kradla tudi Juventus in Udinese. Jutrišnja večerna tekma na turinskem Olimpicu sicer ni tako pomembna kot pred leti, ko je odločala o naslovu, a iz različnih razlogov sta obe ekipi skorajda primorani zmagati. Inter, če želi še upati na naslov, Juventus pa je v boju za osvojitev enega od prvih štirih mest in torej možnost igranja lige prvakov v prihodnji sezoni. Leonardo je že gotov postave s Sneijderjem za dvojico Eto'o-Pazzini, medtem ko ima Delneri nekaj dvomov. Raje 4-4-2 ali 4-3-3? V prvem primeru bi igrala Matri in Toni (ali Del Piero), v drugem pa Krasic-Matri-Martinez. FANTANOGOMET -Brescia - Lazio je tekma, na kateri bi se lahko gledal- ci 90 minut dolgočasili. Ravno tako vratarja Arcari in Muslera. Za obrambo so možne izbire sledeče: Bega (Brescia), Benatia (Udinese), Silvestre (Catania) in Astori (Ca-gliari), sami igralci slabše postavljenih ekip, ki pa so po srednjih ocenah med boljšimi v ligi. Pozor zlasti na Astorija, saj se zanj že zanimajo vsi najboljši klubi z Milanom na čelu. Če želite slovensko obarvati svojo ekipo lahko v vezno vrsto vključite Kur-tica (Palermo), ki bo danes opravil krstni nstop, Ledesmo (Lazio) in Pinzija (Udi-nese). Ves preostali denar lahko investirate za napadalce: Ibrahimovic (Milan), Sanchez (Udinese) in Pazzini (Inter) sestavljajo vrhunsko zasedbo, a pozor še na Miccolija (Palermo). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Milan - Parma 3:1 (50%, 30%, 20%), (ob 20.45) Roma - Napoli 2:1 (40%, 30%, 30%); jutri (ob 12.30) Palermo - Fiorenti-na 3:2 (40%, 30%, 30%), (ob 15.00) Bari -Genoa 1:1 (25%, 35%, 40%), Brescia - Lazio 1:1 (30%, 35%, 35%), Cagliari - Chie-vo 2:2 (35%, 35%, 30%), Catania - Lecce 2:1 (40%, 30%, 30%), Cesena - Udinese 1:2 (30%, 30%, 40%), Sampdoria - Bologna 1:2 (35%, 35%, 30%); (ob 20.45) Juventus - Inter 1:2 (35%, 30%, 35%). (I.F.) / ŠPORT Sobota, 12. februarja 2011 19 LJUBLJANA - Sinoči 46. podelili državno odlikovanje Slovenije na področju športa Bloudkova plaketa za Matejo Bogatec V Križ je iz Ljubljana romala še ena prestižna nagrada. Potem ko je pesnik Miroslav Košuta prejel Prešernovo nagrado na področju kulture, je kriška šampionka v skirollu, še ne 29-letna Mateja Bogatec, zmagovalka svetovnega pokala v letih 2005, 2008, 2009, na sinočnji podelitvi 46. Bloudkovih priznanj v Unionski dvorani Grand hotela Union prejela Bloudkovo plaketo za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji slovenskega zamejskega športa. Bloudkova priznanja so največje odlikovanje Republike Slovenije na področju športa. Letos je odbor, ki mu načeljuje legenda slovenskega športa Miro Cerar, podelil pet glavnih nagrad in 10 plaket, predlaganih pa je bilo kar 72 posameznikov in klubov, kar daje Matejinemu priznanju še večjo težo. Nagrado so letos prejeli alpska smučarka Tina Maze, judoistka Lucija Polavder in boksar Dejan Zavec za vrhunski mednarodni športni dosežek, nekdanji rokometaš Rolando Pušnik za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa in šahist Milan Kneževič za življenjsko delo in izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji. Bloudkovo plaketo so so poleg Bogatčeve prejeli še nekdanji jadralni reprezentant David Anton-čič, alpinist, gorski reševalec, publicist in pisatelj Tone Škarja in nekdanji svetovni rekorder v smučarskih skokih Jože Šlibar za življenjsko delo v športu, kajakaš, nosilec kolajne s SP v Tacnu Jure Meglič, evropski prvak v balinanju Davor Janžič, nosilka številnih odličij s SP v kegljanju Rada Savič in Miha Zupan, prvi profesionalni gluhi košarkar na svetu, atlet Igor Primc za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji slovenskega športa ter Športno društvo Sonček, ki že več kot 15 let s svojimi akcijami navdušuje mlade športnike. Zbrane v Ljubljani je nagovoril tudi predsednik vlade Borut Pahor. Kaže omeniti, da je bilo leto 2010 olimpijsko leto, zato je odbor pri nagradah nekoliko prekoračil zakonsko dovoljeno število in se po treh sejah soglasno odločil za pet nagrad, pri plaketah pa je ostal na osnovnem številu (10). Po predlogu odbora se je višina denarnih nagrad za Bloudkova priznanja povečala za 100 odstotkov, tako da za nagrade znaša 6000, za plakete pa 3000 evrov. Mateja Bogatec s kristalnim globusom FIS iz leta 2008 NAGRADE JUVENTUSSI kroma Med nagrajenci so tudi jadralca Sivitz Košuta in Farneti, šahistka Sustersich in novinar Štokelj Združenje deželnih športnih novinarjev FJK (USSI) bo tudi letos izročilo nagrade Juventussi, ki jih podeljujejo mladim športnikom iz naše dežele. Med dobitniki glavne nagrade sta tudi člana Čupine jadralne dvojice v olimpijskem razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, poleg njiju pa furlanska kolesarka Elena Cecchini in plavalka kluba Unione Friuli Nuo-to Rachele Qualla. Nagrado Marco Luchetta, gre za študijsko štipendijo v vrednosti 1.000 evrov, bosta prejela Furlanka Eleonora Omoregie in dijakinja tržaškega liceja Franceta Prešerna, sicer uspešna šahistka Cristina Su-stersich. V spomin na pokojnega kolego Ezia Lippota bo študijsko štipendijo v enaki vrednosti prejel novinar Niko Štokelj, ki je svojo novinarsko pot začel pri našem dnevniku. Za življenjsko delo na področju novinarsta bo priznanje prejel tržaški kolega Remo Gessi. Podelitev bo v torek, 22. februarja na sedežu društva Societa Triestina della vela. »Priznanja nisem več pričakovala« »Bloudkovo nagrado poznam. Vem tudi, da jo prejmejo le redki, zato sem na priznanje še posebno ponosna. Vem, da sem bila zanj predlagana že nekajkrat v preteklih letih. Ker lani v bistvu že nisem več tekmovala, pa sem mislila, da ne bom več prišla v poštev, sem to možnost že skoraj izključila. Zato sem še toliko bolj zadovoljna,« je povedala Mateja Bogatec, ko smo jo pred nagrajevanjem prosili za krajšo izjavo Kdaj si izvedela, da boš nagrajena? To mi je že prejšnji konec tedna sporočil predsednik ZSŠDI Ku-fersin, ker je vedel, s kakšno zamudo prihajajo k nam pisma iz Slovenije.« Si medtem uradno vabilo prejela? Ne, za tiste, ki v Križu živimo pod zgoniško občino, so zamude še večje kot za druge. Dobitniki plaket prejmejo 3.000 evrov. Kaj res. Toliko? Nisem vedela. Kaj boš z denarjem? Ne vem, mogoče si bom privoščila boljše potovanje. Si kdaj zaslužila toliko denarja s skirollom? Ne, sploh ne. Zmaga v svetovnem pokalu je vredna 500 evrov, malo večjo nagrado sem prejela iz sponzorskih vrst ob priliki kakšne promocijske tekme. Tri tisoč evrov pa nikoli. Tekmovalno pot si končala. Še treniraš? Še in včasih prav pretiravam, da se smejem sama sebi. Namesto, da bi tekla lahkotno pol ure, hitro tečem celo uro in tudi v fitnesu ne var-čujem z močmi. Očitno imam to tako v krvi, da se ne znam zadržati. Boš še nastopila na rolkar-skih tekmah? Na kakšni se. Najprej pa se boš najbrž udeležila zamejskega prvenstva v smučarskih tekih. Ja, bom in upam, da nas bo tam čim več, da bodo prišli tudi tisti, ki na smučeh tekajo le občasno.« (ak) KOŠARKA - Danes v deželnih ligah Borova serija na preizkušnji Deset zaporednih zmag, danes pa Servolana - Brežan Richter v Cremoni na preizkušnji k prvoligašu, ki ga trenira Tomo Mahorič Osrednja tekma tretjega kroga povratnega dela deželne C-lige bo drevi ob 20.30 na Judovcu pri Trstu, kjer se bosta ob 20.30 (sodnika Giordano iz Trsta in Morassutti iz Gradišča ob Soči) spoprijela vodilna Servolana (28 točk) in Bor Radenska (24), ki deli tretje mesto na lestvici. Popovičevi možje bodo tako igrali drugič zapored v gosteh. Po seriji desetih zmag bodo torej izzivali doslej najbolj prepričljivo ekipo prvenstva, ki je izjemno močna in kompletna, zgrajena za odločno naskakovanje višje lige. Play-maker je zimzeleni Cerne (42 let, ex Breg in Jadran), prva violina je še naprej 40-letni Poz-zecco, ostali nosilci pa so odlični centri Vujovič, Medizza in Catenacci ter branilci Cacciatori, Gian-notta in Dagnello. Skratka, za osvojitev novih točk bo tokrat potreben pravi podvig. Svetoivančani, ki so sicer Škedenjce na prvi tekmi že presenetili, so se med tednom pripravljali na derbi kola tudi preko sredine prijateljske tekme proti Santosu, ki vodi v D ligi. Na razpolago bi morali biti vsi igralci z izjemo Dimitrija Bocciaia. Tudi Breg (24) bo igral drugo zaporedno tekmo na Videmskem, in sicer že ob 17.30 (pravico bosta delila Serafino in Meneguzzi iz Pordenona) proti pepelki CBU (6). Snaiderovi mladinci so v prejšnjem krogu s hitro in duhovito igro pošteno na- mučili borovce in bi celo zaslužili zmago, v končnici pa jih je kot že večkrat izdala neizkušenost. Glavno stebri so play-makerja Bossi in Puto, krili Bosio in Naglic ter visoki Attico, Gabrici in Gattesco. Novica tedna v Bregovem taboru je nedvomno ta, da je Emanuel Richter odpotoval za nekaj dni v Cremono na preizkušnjo k prvoligašu, ki ga trenira Tomo Mahorič in za katerega igra tudi Marko Milič. Ni sicer še znano, ali bo lombardski klub ponudil pogodbo koprskemu ostrostrelcu, zaenkrat pa ga na današnji tekmi v Vidmu najverjetneje ne bo. Trener Krašovec pa bi moral računati na vse ostale posameznike, ki so v torek odigrali tudi koristno pripravljalno tekmo proti Portorožu, ki prednjači v 1.B slovenski ligi. Tokrat se bodo morali Brežani predvsem paziti podcenjevanja zadnje uvrščenega tekmeca. V D-ligi bo Kontovel (18) danes (začetek ob 18.00, sodnika Galli in Campanotto z Videmskega) v Vilešu v okviru šestega kroga povratnega dela igral izjemno pomembno tekmo v boju za uvrstitev v skupino za napredovanje. V primeru zmage proti pe-pelki (4) bi bili Brumnovi že na pragu play-offa, če bi hkrati izgubila tako Goriziana kot Perteole celo že matematično četrti. Na gostovanje se bodo predvidoma podali v popolni zasedbi. KOŠARKA AcegasAps že danes v Omegni Tržaški AcegasAps odhaja po domačem porazu z Brescio že danes na težko gostovanje k Paffoniju iz Ome-gne. ki ni doslej izpolnil pričakovanj. Ekipa trenerja Zanchija je prvenstvo začela slabo, izgubila prve štiri tekme, nato pa se začela postopoma dvigati do sedanjega 6.mesta (28 točk). Gre torej za zelo solidno ekipo. V prvem delu prvenstva je zmagala tudi v Trstu z 82:78. Tržačani pa so bili takrat v znatno boljši formi kot v tem obdobju. Tedaj je igral svojo zadnjo tekmo v tržaški športni palači tudi Simone Lenardon, ki je sedaj v Massafri v južni skupini. Zamenjava z Busco je bila verjetno nesrečna poteza, saj je Le-nardon veliko bolj učinkovit v napadu in bi tačas bil ekipi bolj koristen. Za zmago bi morala tržaška ekipa igrati na višku lastnih sposobnosti in poleg glavnega orožja - ostre obrambe - biti učinkovitejša tudi v napadu. Napoved za zmago: Paffoni 90%, AcegasAps 10% (M.O.) BALINANJE Gaji ne gre od rok Gajevi balinarji so v Fagagni pri Vidmu doživeli pekoč poraz z 10:2 proti ekipi S.Giorgio, za katero je bila to prva zmaga v prvenstvu. Objektivno povedano je bila to najbrž zadnja priložnost, da bi se lahko Gabriellijevi varovanci še vkljucili v boj za visoka mesta na lestvici. Pred prvenstvom smo ugotavljali, da uspeh Gaje sloni pretežno na najmarkantnejši osebnosti, to je Dario Calzi. Na žalost mu zdaj ne gre dobro od rok. V Vidmu je bil Capita-nio v tehničnem zbijanju z dobrim izkupičkom 15 tock uspešen, Calzi pa ja z le 9 točkami moral priznati premoč odličnemu Innocenteju (19). Sledili so trije gladki porazi, za nameček pa je zmago zapravila tudi trojka v postavi Mervic, Rosati in Sabatti, ki je že vodila z 12:3. Med posamezniki se je Rosati enakovredno kosal z mnogo bolj izkušenim Midenom (9:13), po lepi predstavi na domačem igrišču sta tokrat solidni Žagar in Calzi popolnoma odpovedala (tudi sreča jim je obrnila hrbet) in izgubila s 3:13). Med nastopom druge dvojice (Natural-Milkovich in Capitanio) smo pogrešali dobro bli-žanje (7:12). Vrstni red po 4. krogu: :Romans 8 točk, Muggia bocce in San giorgio 4, Gradisca in Gaja 3 in Gradese 2. (Z.S.) HOKEJ NA ROLERJIH K Poletu na Opčine prihaja še do lani slavni Asiago Poletovci bodo nocoj (ob 20.45) gostili še do lani slavni Asiago Vipers, ki je zmagoval tako na državni kot na evropski ravni. Letos pa so najboljši hokejisti zaradi finančnih težav zapustili Asiago in ekipa se je po polovici sezone znašla v spodnjem delu lestvice A1-lige. Poletovci, ki so zadnji na lestvici, bodo seveda skušali presenetiti ekipo iz Veneta. Vrstni red: Edera 34, Ghosts Padova 31, Milano 24 Quanta 28, Pirati Civitavecchia 27, Ferrara Hockey 25, Lions Arezzo 24, Diavoli Vicenza 17, Asiago Vipers 12, Sportleale Mon-leale 11, Cittadella Hockey 10. Polet ZKB Kwins 0. □ Obvestila Emanuel Richter trenira v Cremoni z Mahoričem kroma AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 13. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje se zaključi danes ob 13.00 uri. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme, v nedeljo, 13. februarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Sabina 348-8012454; www.skbrdina.org; info@skbrdina.org. SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. 20 Sobota' 12' februarJa 2011 ŠPORT / NOGOMET - Novosti pri repenskem klubu NOGOMET - Danes v deželnih ligah Kras V Padovi Pomembna gostovanja z igralcem več MJuve.nt'n z VesGo. 9 Primorje in Zarjo Gajo Di Tora igral tudi pri Galeonejevi Anconi Kras Repen bo v jutrišnjem 24. krogu D-lige gostoval v Padovi, pri ekipi San Paolo, ki z 38 točkami zaseda zgornja mesta na lestvici in se bo do konca rednega dela prvenstva borila za play-off. Po slabi predstavi proti Opi-tergini v Krasovem taboru upajo, da bo moštvo pozitivno reagiralo. »Ves teden smo znova dobro trenirali. V sredo smo odigrali prijateljsko tekmo proti slovenskemu tretjeligašu Portorož-Pi-ran in izenačili 2:2. Fantje so prepričani, da se lahko z gostovanja vrnemo s tremi točkami,« je dejal Krasov trener Marino Kragelj, ki bo lahko računal na vse nogometaše. Na razpolago bo tudi novi igralec Andrea Di Tora (letnik 1984), ki je ta teden poskusno treniral v Repnu in so ga nato registrirali. »Di Tora je zelo soliden in kar izkušen zvezni igralec, ki lahko igra tudi za napadalcema. Kot 17-letnik je podpisal pogodbo z Interjem, ki ga je dal na posodo Galeonejevi Anconi (takrat v A-ligi). Pred tem je z Interjevo mladinsko ekipo primavera osvojil državni mladinski naslov. Nato je še igral pri Vis Pe-saru, Sangiovanneseju in Gubbiu v C1- ligi, letošnjo sezono pa je začel pri ekipi Real Rimini v D-ligi. Pred tem je leto dni preživel pri španskem Raiu Va-lecanu, kjer pa je igral za B ekipo. V Trst se je preselil, ker njegova teta uči na italijanski srednji šoli Tommasini na Op-činah. Upam, da nam bo Di Tora v veliko pomoč,« je dejal predsednik Krasa Goran Kocman. Di Tora se je sicer lažje poškodoval na sredini prijateljski tekmi. Kljub temu pa bo jutri bržkone začel od začetka. Na sredini tekmi se je huje poškodoval mladi DAgnolo, ki si je zlomil gleženj. V Padovi bo sodil Francesco Bergonzini iz Civitavecchie. V prvem delu v Repnu sta se moštvi razšli z neodločenim 2:2. »RUSKA« UNIONE VENEZIA -Skupina bogatih ruskih podjetnikov, med njimi naj bi bil tudi svetovalec moskovskega kluba CSKA, je odkupila večinski delež kluba iz Benetk Unione Ve-nezia in načrtuje povratek v A-ligo. »V roku petih let. Če letos ne bo šlo na igrišču, bodo ruski gospodarstveniki skušali napredovati tudi s pomočjo re-pasaže,« piše na uradni spletni strani ekipe iz Benetk. DANES Promocijska liga Ponziana (39 točk) - Vesna (26) Vesno čaka danes (ob 15.00) težko gostovanje. Na tržaškem igrišču Ferrini na Čarboli se bodo »plavi« pomerili z drugouvrščeno Pon-ziano, ki ima dve točki zaostanka za prvim San Danielejem. Gostitelji, ki ciljajo visoko (prihodnje leto bo Ponziana praznovala 100. obletnico in bi radi ob tej priliki nastopali v najvišji deželni elitni ligi), so glavni favoriti za zmago, četudi trener vratarjev Ponziane Marjan Babuder opozarja, »da je Vesna solidna ekipa in bo dala vse od sebe«. Pri tržaški ekipi bo odsoten slovenski nogometaš Dejan Avdič. Vesnin trener Andrea Massai pa bo danes lahko računal na Sašo Guliča, ki je okreval po lažji poškodbi. Odsotna bosta De Bernardi in Puric. Massai je napovedal, da bo nekaj sprememb v začetni postavi. »Predvsem zato, ker tudi ta teden nismo trenirali najboljše,« je poudaril. Sodil bo Por-denončan Polo-Grillo. Ponziana je v prvem delu v Križu zmagala z 2:0. HUDA KAZEN - Slovenski odbornik Aurisine izključen vse do leta 2013 »Ne morem verjeti!« Massimo Vrse obsodil dogajanje na igrišču, a zavrača obtožbe na svoj račun Kar sedem izključenih. Vratar vse do 10. februarja 2014, športni vodja leto manj, trener pa za dva meseca. Sodeč po sodnikovem zapisniku, je bila nedeljska nogometna tekma med goriškim Audaxom in nabrežinsko Aurisino (3. AL) bolj podobna dvoboju tajskega boksa. Aurisinin vratar Christian Berga-masco je - kot smo prebrali na sporočilu disciplinske komisije pokrajinske zveze - namreč najprej pahnil sodnika na tla, nato pa ga je dvakrat brcnil v hrbet. Ber-gamasco po tem nešportnem dejanju ne bo smel stopiti na igrišča dobra tri leta. Športni vodja Aurisine, Slovenec Massimo Vrse, nekdanji igralec Krasa, Zarje Gaje in Gaje, ne bo smel opravljati nobene funkcije do 10. februarja 2013. V sporočilu piše, da je Vrse tudi po tekmi žalil sodnika in se nasilno obnašal. Verzija Massima Vrseja je nekoliko drugačna. »Vse se je začelo v sodnikovem podaljšku, ko smo bili še v vod- Massimo Vrse kroma stvu (0:1). Sodnik najprej nam ni dovolil, da bi naš igralec po poškodbi znova stopil na igrišče. Nato pa je vratarju celo preprečil, da bi postavil živi zid. Vratar je sicer odbil prosti strel, nato pa je Audax izenačil. Dejansko je tekmo toliko podaljšal, da so gostitelji izenačili. Nato so našemu vratarju in ostalim popustili živci. Reakcija je bila prehuda, saj se sodnika ne sme dotakniti nihče. Take dogodke je treba obsoditi,« je dejal Max, ki je nato še poudaril: »Ne morem verjeti! Ko so mi povedali, da so me izključili za dve leti, sem res onemel. Sodnika se sploh nisem dotaknil. Pravzaprav se z njim sploh nisem kregal oziroma ga žalil, saj sem jezil na nasprotnikovega igralca. Sodnik je bil očitno tako zmeden, da ni vedel kaj se dogaja na igrišču. Čisto upravičeno se je prestrašil in izgubil nadzor nad situacijo. V kratkem bomo vložili priziv in od disciplinske komisije zahtevali, da znižajo kazen tako meni kot igralcu Novatiju, ki nisva bila vpletena v tako huda dejanja, kot nam očita zveza.« Vrsejevo verzijo je delno potrdil tudi Audaxov vratar (in tajnik) Ermanno Barazzutti. »Pravzaprav se mi ni zdelo, da bi se Vrse nasilno obnašal do sodnika. Res je, da je bilo na igrišču precej napeto. Vratar Aurisine pa je ponorel. Tisto kar smo videli, je bilo pravo nasilje. Njegova dolga izključitev je povsem upravičena,« se je strinjal Barazzutti. (jng) Pro Romans (24) - Juventina (38) Juventino čaka v Romansu goriški pokrajinski derbi. Pri ekipi štan-dreškega društva so optimisti in računajo na vse tri točke. Odsoten bo le Colella, Favero pa bo tekmo bržkone začel na klopi. Sodil bo Tržačan Sokolic. V prvem delu je Juventina zmagala s 3:0. 2. amaterska liga Roianese (28) - Zarja Gaja (22) Zarja Gaja bo danes gostovala na Opčinah, kjer igra Roianese (najboljši igralec je Sežančan Kočič), ki ga vodi openski trener (in brivec) Salvatore Bovino. Rumeno-modri si ne smejo dovoliti novih spodrsljajev, saj je položaj na lestvici že zaskrbljujoč. Pri Zarji Gaji bo odsoten le kaznovani Segulin. V prvem delu je Zarja Gaja zmagala s 3:0. Sistiana (26) - Primorje (26) Primorje bo danes v Vižovljah igralo proti Sistiani, ki ima enako število točk na lestvici. Rumeno-rdeči bodo igrali skoraj s popolno postavo. Udi-na je skoraj okreval in bo na razpolago trenerju Makiviču. Še sta poškodovana Ravalico in Aiello. V prvem delu je Primorje zmagalo s 3:2. JUTRI 1. AMATERSKA LIGA - Sovo-denjci (24) bodo na domačem igrišču gostili Esperio (20). Belo-modrim prihaja voda počasi do grla, tako da je zmaga skoraj imperativ. Odsotna bosta Trampus in Eros Kogoj. Reščič in Ferluga sta zaradi lažjih poškodb trenirala posebej, vseeno pa bosta na razpolago trenerju Vituliču. Sodil bo Vi-demčan Segat. Zdesetkani Primorec (kaznovani so Dell'Osso, Bertocchi in Di Gregorio) bo gostoval v Miljah pri Muglii (25), ki jo trenira nekdanji trener Zarje Gaje Moreno Nonis. Sodil bo Lau-retano iz Maiana. BREG - Ekipa z dolinske občine bo gostovala v Škocjanu ob Soči. Tommasijevi varovanci, ki imajo za sabo že enajst zaporednih pozitivnih izidov, bodo skušali odnesti domov celotno kožo proti solidnemu San Canzianu, ki ima kot Breg 29 točk. MLADOST - Mladost bo jutri v Nabrežini gostovala pri Aurisini, ki je v prejšnjem krogu proti Audaxu neslavno končala tekmo s številnimi izključitvami. Pri Mladosti bo še odsoten Bagon. (jng) ODBOJKA - V deželnih ligah začetek drugega dela prvenstva V Repnu vonj po višji ligi Sloga Tabor - Soča, derbi skupine za napredovanje - V Gorici Olympia Ferstyle takoj proti enemu od direktnih tekmecev V deželnih odbojkarskih prvenstvih se danes začenja druga faza, ki bo odločilna v boju za napredovanje oziroma obstanek. Za prestop v višjo ligo se od naših ekip borijo le Sloga Tabor Televita in Soča Zadružna banka Doberdob Sovod-nje v moški C-ligi ter Olympia Ferstyle v moški D-ligi. Ostali naši predstavniki, in sicer slogašice, valovci, slogaši, borovke, Kontovelke ter odbojkarji Našega prapora, pa se bodo v tem delu skušali izogniti izpadu. V prvem krogu bo večina naših ekip igrala pred domačim občinstvom, na sporedu pa je tudi derbi v skupini za napredovanje v B2-ligo. V Repnu se bosta namreč že tretjič v letošnjem prvenstvu pomerila Sloga Tabor Televita in Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Slogaši so prejšnji konec tedna zanesljivo osvojili še Deželni pokal, na katerem so nastopile štiri najboljše ekipe C-lige. Zanje je bila to že druga letošnja lovorika, saj so si pred tem že zagotovili tudi 1. Jadranski pokal. Očitno je, da se lahko povsem realno potegujejo za napredovanje v državno ligo, za to pa bo potrebno z enakim ritmom kot doslej nadaljevati tudi v drugem delu prvenstva, začenši z derbijem s Sočo, proti kateri so že dvakrat prepričljivo slavili. To pa še ne pomeni, da bo danes njihova naloga enostavna. Sočani se želijo namreč v drugem delu prvenstva čim bolj izkazati in dokazati, da so se zasluženo uvrstili med najboljših šest ekip. Prav zaradi tega bodo gotovo igrali zelo motivirano in borbeno. Glavni favorit je vsekakor nedvomno Sloga Tabor, ki pa Ber-donovih varovancev ne sme podcenjevati. V skupini za napredovanje moške D-lige bo Olympia Ferstyle danes gostila tržaški Cus, ki se je prav tako kot Go-ričani udeležil Deželnega pokala za D-li-gaše, a je takrat nastopil v okrnjeni postavi, saj je bil brez svojega podajalca (nadomestil ga je eden izmed krilnih tolka-čev). Jerončičevi varovanci morajo takoj začeti z zmago, saj je lahko v tem delu odločilna vsaka točka. Sloga in Val Imsa bosta v skupini za obstanek moške C-lige danes gostila Volley Club oziroma Buio. Na igrišče bo- do najprej stopili slogaši, ki se bodo skušali Tržačanom maščevati za poraza v kvalifikacijski skupini in končno osvojiti prve točke v letošnjem prvenstvu. Valovci pa bodo v Štandrežu skušali priti do polnega izkupička proti Buii, ki je letos v primerjavi s prejšnjimi sezonami precej slabša. Makučevi varovanci so na tekmi favoriti, morali pa bodo igrati zbrano in odločno, predvsem pa svojih nasprotnikov ne smejo podcenjevati. V ženski C-ligi bodo slogašice prvo tekmo drugega dela odigrale šele jutri, pomerile pa se bodo z odbojkaricami iz Por-denona, ki so bile njihove nasprotnice tudi v prvi fazi. Pordenončanke so se med sezono okrepile in so ciljale na uvrstitev v skupino za napredovanje, a jim je na koncu spodletelo. Gotovo pa bodo v skupini za obstanek med boljšimi ekipami, tako da čaka našo ekipo, ki je letos še brez zmage, res težka preizkušnja. V ženski D-ligi bo Bor Kmečka banka gostil tržaški Virtus, ki je v ligi novinec, a se je med poletjem nekoliko okre- pil. Dalj časa je zgledalo, da bi se lahko uvrstil med najboljših osem ekip v tem prvenstvu, na koncu pa se je s šestimi zmagami in osmimi porazi tudi sam znašel v skupini za obstanek. Kontovel pa se bo še tretjič letos pomeril z ekipo iz Gradeža, proti kateri je na prvi tekmi slavil, drugič pa presenetljivo izgubil, ta poraz pa je bil verjetno eden izmed odločilnih v boju za mesto v skupini za napredovanje. Kon-tovelke bodo danes gotovo dale vse od sebe, da pridejo do treh točk, saj iz D-lige izpade kar pet ekip, tako da bo vsak krog lahko odločilen. V moški D-ligi ima Naš prapor možnost, da drugo fazo začne z zmago. V telovadnici Mirka Špacapana v Slovenskem športnem centru v Gorici bo jutri igral proti perspektivnim mladim od-bojkarjem Cluba Regione FVG. Z njimi se je pomeril že v prejšnji fazi in dvakrat slavil po tie-breaku. Zmaga je tudi tokrat v njegovem dometu, čeprav igrajo varovanci trenerja Leghisse ponavadi ob nedeljah zjutraj nekoliko slabše. (T.G.) Domači šport Danes Sobota, 12. februarja 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.30 v Codroipu: Codroipese - Jadran Qubik DEŽELNA C-LIGA - 17.30 v Vidmu, Ul. Marangoni: CBU - Breg; 20.30 v Trstu, Judovec: Servolana - Bor Radenska DEŽELNA D-LIGA - 18.00 v Vilešu: Villesse - Kontovel UNDER 17 DEŽELNI - 16.00 v Trstu, Caprin: Santos - Bor ZKB UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Štandrežu: Ardita - Breg UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Ardita; 17.30 pri Briščikih: Kontovel - Breg ZAČETNIKI - 16.00 v Trstu, Greta: Libertas Barcolana - Polet ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 19.30 v Štandrežu: Val Imsa - Buia; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita -Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Ferstyle - CUS Trieste ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kmečka banka - Virtus; 20.15 pri Briščikih: Kontovel - Grado 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Nabrežini: Sokol SB Costruzioni - Virtus UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 na Proseku: Kontovel - Virtus UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Staranzano e Villesse UNDER 13 MEŠANO - 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Libertas; 17.00 v Dolini: Breg - Svevo UNDER 12 MEŠANO - 16.30 v Doberdobu: Val Bensa - Val Arcobaleno NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Romansu: Pro Romans - Juventina; 15.00 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Vesna 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Roianese - Zarja Gaja; 15.00 v Vižovljah: Sistiana - Primorje DRŽAVNI MLADINCI - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Treviso NAMIZNI TENIS MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras - Este HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 20.45 na Opčinah, Pikelc: ZKB Kwins - Asiago Vipers Jutri Nedelja, 13. februarja 2010 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Padovi: San Paolo Padova -Kras Repen 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Esperia; 15.00 v Miljah: Muglia -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Nabrežini: Aurisina - Mladost DEŽELNI MLADINCI - 10.30 v Križu: Vesna -Ronchi NARAŠČAJNIKI - 1030v Bazovici: Kras Repen - Cgs NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Audax U8 - 9.00 v občinski telovadnici v Repnu: turnir v organizaciji NK Kras KOŠARKA UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - UBC ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 11.00 v Repnu: Sloga -Volley club Trieste ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Pordenonu: Pordenone - Sloga MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Club Regione 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Poggivolley UNDER 18 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Rozzol: Virtus - Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 9.30 v Trstu, Campi Elisi: Brico center Muggia - Sokol Bar Igor; 11.00 v Trstu, šola Rossetti: Azzurra - Breg UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 v Trstu, Rozzol: Virtus - Kontovel; 18.00 v Trstu, Trg Papa Giovanni XXIII: Azzurra B - Sokol Železnina Terčon UNDER 13 MEŠANO - 9.30 v Trstu, Ul. Carli: Coselli Blu - Sloga Barich prej do novice www.primorski.eu1 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 12. februarja 2011 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Gledališče je bilo tudi pred sto leti večkrat prisotno na časopisnih straneh. »Letošnja sezona pomenja nekak preporod našega gledališča. Mnenje, da je naš oder premajhen za večje produkte, da manjka dobrih izvežbanih moči, da moramo biti skromni in previdni ter se počasi razvijati, je že po velikem delu odpravil režiser Dragutinovic. In to že z uprizoritvijo dela največjega sodobnega misleca Tolstega: Vstajenje. In ko je večina zmi-govala z rameni in se bala blamaže, je on s trdno vero v vspeh nemotjeno pripravljal eno najboljših dunajskih operet, Strausov Valčkov čar. Premije-ra je bila na Svečnico ob nabito polni dvorani. Vse je bilo presenečeno že na premijeri. Bila pa je ob istotaki polni dvorani tudi repriza in dolžnost mi je konstatirati samo to: najlepši vspeh v muzikal-nem, vokalnem in igralnem oziru. Tiste neizogibne treme premijere na reprizi ni bilo več opazovati. Tako orkester kakor pevci so bili sigurneji, da je vsa predstava napravljala utis samozavesti. Opereta je že sama na sebi komplicirana in sta-vlja precej visoke zahteve toliko do pevcev, kolikor do solistov in zbora, a posebno še do režiserja. Fino dunajsko dete, ki ne trpi grobosti, ki je lahkokrilo, razposajeno, ki ljubi smeh in ples, a vse v popolni harmoniji. Gospica Janova nam je podala toliko v petju kolikor v igri veren tip lahkožive temperamentne Du-najčanke, ki živi samo v godbi, plesu, petju in ljubezni. Plastično izražena je bila v zadnjem prizoru njena resignacija. O izborni igri gospice Janove ni treba dalje govoriti, ker je itak znana in ker je iz gospi-ce že davno napravila ljubljenko našega gledališča. Naglašati pa moramo, da je v njenem pevanju oči-vidno velika spopolnitev in je bilo burno priznavanje od strani občinstva zasluženo v polni meri. To mlado umetnico čaka gotovo še lepa prihodnjost. Predstava je bila sploh tako prirejena, da so tudi ljudje, ki so že kaj videli in so prišli zato z največjim skepticizmom v gledališče, priznavali, da so presenečeni. Naše gledališče napreduje!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V Trstu se ponovno stopnjuje protislovensko vzdušje. »Protislovenske, revanšistične, fašistične demonstracije mladincev so dokazale, da se je napovedana ofenziva italijanskega šovinizma v resnici začela. Potek demonstracije in ravnanje za red odgovornih oblasti pa nam dokazuje, da je morala biti demonstracija kar oblastveno dovoljena z vsemi kršitvami ustavnih, mednarodnih, kazenskih in celo prometnih zakonskih predpisov. Kako naj si sicer razlagamo, da razen vstopa v dve poslopji, organi reda niso niti najmanj intervenirali, kar v podobnih primerih mnogo, mnogo milejše narave, vedno tako odločno storijo. Zato se ne moremo ubraniti vtisa, da vlada po eni strani nekaj obljublja, po drugi strani pa takole „pod roko" navaja svoje organe v Trstu, naj kar dopustijo nasprotnikom njenih obljub, ki so vsaj doslej storili povsem jasno in glavno vse, kar so hoteli, da tako nadaljujejo. Demostracije so nadalje potrdile našo ugotovitev, da ofenzivo vodijo fašisti od MSI, kar najbolje do- kazujejo misovske izkaznice nekaterih članov delegacije demonstrantov, ki jo je tako zelo uslužno sprejel generalni vladni komisar. Z običajnega zbirališča so demonstranti odšli na ulico XXX Ottobre, kamor so jih do Trga Oberdan vodili fašistični aktivisti z napisi in zastavami; obrnili so se nato zopet do Portici di Chioz-za in nato ob vzklikanju gesel proti dvojezičnosti ter revanšističnih gesel za Istro in s prepevanjem Ma-mellijeve himne dosegli Rossettijev spomenik pred javnim vrtom. Kaka posamezna skupina je v povorki skandirala svojo priljubljeno besedo „duce, duce". Od liceja Petrarca dalje je začel drugi del demonstracije. Skoraj polovico zmanjšana povorka je dosegla poslopje Tržaške kreditne banke. Eden njihovih aktivistov je celo vstopil - kljub kordonu orožnikov - v bančni prostor in s pulta prevrnil pisalni stroj. Demonstranti so nato odšli v smeri Trga Pon-terosso in spotoma kričali „A morte Tito".« FILMI PO TV Nedelja, 13. februarja, Iris, ob 21. uri La finestra sul cortile Režija: Jeff Bleckner Igrajo: Christopher Reeve, Daryl Hannah in Robert Forster Po istoimenski zgodbi Cornella Woolricha, ki je sicer leta 1954 navdahnila že Alfreda Hitc-hocka, je leta 1998 prepričala tudi Bleckner-ja, da ji posveti celovečerec. Tokratni protagonist ni fotograf temveč arhitekt, ki je zaradi nesreče priklenjen na invalidski voziček. Kratkočasi se z radovednim opazovanjem življenja sosedov. Nekega dne pa ravno ob pogledu skozi okno prisostvuje umoru. Ponedeljek, 14. februarja, Rai 3, ob 21.05 La caduta Režija: Oliver Hirschbiegel Igrajo: Bruno Ganz in Corinna Harfouch Ruska armada stiska obroč okoli Berlina, mesto je v ruševinah. Hitler se umakne v zaklonišče pod kanclerskim uradom. Poraz Nemčije je neizogiben. Pod gorečim mestom firer še naprej načrtuje svojo zmago, toda njegovi sodelavci, ki se nekoliko bolje zavedajo situacije, ga drug za drugim zapuščajo. Med njimi tudi Himmler, ki se je predal zaveznikom. Obupan, a odločen, da ga sovražniki ne bodo dobili v pest, se Hitler odloči za samomor. Goebbels, ki ga je Hitler v oporoki imenoval za svojega namestnika, noče podpisati kapitulacije in nazadnje sledi svojemu ljubemu voditelju. Magda Goebbels zastrupi njune otroke, on pa nato ustreli njo in sebe. Torek, 15. februarja, Rai 5, ob 21.10 Pranzo di Ferragosto Režija: Gianni Di Gregorio Igra: Gianni Di Gregorio Simpatična, ponekod ganljiva a tudi hudomušna zgodba o štirih priletnih ženicah, ki se za veliki šmaren znajdejo v poletno zapuščenem Rimu in se zanje nihče ne zmeni. Hčerke in sinovi so že na počitnicah in še mar jim ni, kako bodo one preživele avgustovski praznik. Zgodi pa se, da skrbi za eno od njih šest-desetletni sin, na čigar dom na vrat na nos po- spremijo se _«mu(/A ostale Štiri vdove. Gianni mora tako poskrbeti za prenočitev in zabavo sivolasih a še vedno nadvse živahnih ženic. Di Gregorio se je režiserskemu poklicu približal v zrelih letih. Prav ta konec tedna zastopa Italijo na berlinskem festivalu z najnovejšim filmom Gianni e le donne. V preteklosti je podpisal celo vrsto scenarijev, med drugimi tudi delo Gomorra, s katerim je Matteo Garrone, v Cannesu prejel nagrado za najboljšo režijo. Sreda, 16. februarja, Rai Movie, ob 21. uri Nuovo cinema Paradiso Režija: Giuseppe Tornatore Igrata: Philippe Noiret in Luigi Lo Cascio Tornatorejev film je zgodba o prijateljstvu med starejšim upraviteljem sicilske podeželske ki-nodvorane in dečkom, očaranim od sveta gibljivih sličic, si je prislužil oskarja za najboljši tuji film. Je pa res, da je film odkril igralski talent: Lo Cascia, danes enega najboljših italijanskih mladih igralcev, ki je takrat nastopil v vlogi malega dečka. Četrtek, 17. februarja, Rai 5, ob 21.10 I cento passi Režija: Marco Tullio Giordana Igrajo: Luigi Lo Cascio, Tony Sperandeo in Francesco Giuffrida Film, ki ga je Giordana posnel v spomin na Peppina Impastata, pripoveduje o resnični zgodbi mladega siciliskega fanta, ki se je odločil, da se ne bo podredil mafijskemu nasilju, temveč se mu bo uprl. To življenjsko izbiro je seveda plačal z življenjem, saj so ga ubili 9. maja 1978. V vlogi protagonista nastopa Luigi Lo Cascio, temnolasi deček Tornatorejevega filma Nuovo cinema paradiso, ki se tako vrne pred kamero skoraj dvajset let kasneje in pri tem potrdi izreden igralski talent. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO ITALIJANSKI REŽISER IN IGRALEC (NANNI) MESTO NA FINSKEM Z ZNAMENITIMI SLAPOVI LIGA ESPAÑOL DE BALONCESTO DELI CELOTE MISI PODOBEN SESALEC, KI LETA PONOČI AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA LAT. VEZNIK GRŠKA BOGINJA MAŠČEVANJA GLAS, ZVOK NAŠA PRITRDILNICA NASELBINE PRISELJENCEV IGOR DOLENC ZDRUŽENJE VEČ PODJETIJ, ZDRUŽBA JOSIP PO DOMAČE DRAŽEN PETROVIČ RIBJE JAJČECE AMERIŠKI REŽISER PREMINGER ČEŠKI KRALJ PREMYSL DOLGOREPA PAPIGA SPODNJI DEL POSODE ZVONJENJE ZVEČER V ČAST MATERE BOŽJE VSTRUGI TEKOČA VODA AMERIŠKI IGRALEC PECK PROSTOR BREZ SOGLASNIKOV KRISTUSOV SODNIK (PONCIJ) MOTORNO VOZILO (SLABŠ.) MINERALNA VODA,VKATERI SORAZTOPUE-NE SOU JAZ, ..., ON LJUBKOVALNO HRVAŠKO IN SRBSKO IME ENRICO BERLINGUER DAVEK NA UVOZ AM. IGRALEC CRUISE PREMA ČRTA; POT, PROGA NEPORABLJEN DEL CELOTE DVOKOLO SPELEOLOG KEMIJSKI ZNAK ZA LITIJ NORDIJSKI BOGOVI IVAN MINATTI PREISKOVALNA IGLA / IZRASTEK NA ROKI ALI NOGI ZAREZA PRI SODU BREZ-ČUTNOST JUDEŽEV SIN GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO POVRTNINA, ZELENJAD-NICA, ZEL ZA JUHE CIGARETNI OGOREK ITALIJANSKI PEVEC OZEK KONEC POLOTOKA ARABSKI ŽREBEC IT. LETOVIŠČE PRI FORLIJU ALOJZ REBULA VEZNIK BRAZILSKA IGRALKA BRAGA NAŠA ODBOJKARSKA DELAVKA BAN VELIKAN, POGAN KRILO POSLOPJA OTOK OB ZAHODNI OBALI IRSKE EGIPČANSKI BOG SONCA 1 2 3 4 S 6 7 8 ■ ■ 9 10 11 12 ■ 13 14 15 ■ 16 17 18 19 VODORAVNO: 1. naš pisatelj Pahor in gledališki igralec Kobal; 6. spevoigra, glasbeno odrsko delo; 7. um, razum, povod, smisel; 8. del dneva; 9. Gogoljev literarni junak Buljba; 12. začetnici začetnika slovenske književnosti Trubarja; 13. kemijski znak za nikelj; 14. prvotna grška muza petja; 16. živež, jedača; 18. nekdanja upravna enota; 19. ime soproge Mihaila Gorba-čova. NAVPIČNO: 1. premier republike Slovenije; 2. zdravnica specialistka za kirurgijo; 3. kdor se ukvarja s skapljanjem živali; 4. mednarodna organizacija za begunce; 5.... Diego, Jose ali Francisco; 10. južni sadež, tropska rastlina z dolgimi listi; 11. italijanska pritrdilnica; 15. jezik v Afganistanu; 17. otok čarovnice Kirke iz Homerjeve Odiseje. (lako) SLOVARČEK - AJAS = grški poveljnik pred Trojo • AKAN = afriška jezikovna in plemenska skupina • ARAN = otok ob zahodni obali Irske • MITAR = črnogorski heroj Bakič 2 2 Sobota, 12. februarja 2011 SVET / egipt - Predsednik je včeraj po 18 dneh protestov zapustil položaj in zaprosil vojsko, da vodi državo Mubarak odstopil Na trgu Tahrir v Kairu zavladalo nepopisno veselje - Vojska zagotovila svobodne in poštene volitve KAIRO - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je včeraj po 18 dneh protestov odstopil in zaprosil vojsko, da vodi državo. Njegov odstop je sporočil podpredsednik države Omar Sulejman, takoj zatem pa je med milijonom protestnikov v egiptovskih mestih izbruhnilo nepopisno veselje in praznovanje. V svetu pa so včerajšnji dan označili za zgodovinskega za Egipt. Podpredsednik Sulejman je po državni televiziji sporočil, da se je "v teh težkih trenutkih, ki jih preživlja država, predsednik Hosni Mubarak odločil, da bo zapustil položaj predsednika". "Pooblastil je vrhovni svet oboroženih sil, da upravlja z državo," je še dodal. 82-letni Mubarak, ki je državo s trdo roko vodil 30 let, je sicer že pred tem z družino zapustil Kairo in odpotoval v Šarm el Šejk ob Rdečem morju. Zatem je državna televizija napovedala "nujno in pomembno izjavo egiptovskega predsedstva", v kateri pa je nato podpredsednik Su-lejman sporočil Mubarakov odstop. Takoj po objavi pomembne novice je na osrednjem trgu Tahrir v Kairu zavladalo nepopisno veselje in praznovanje nepregledne množice protest-nikov, ki so 18 dni zahtevali Mubarakov odstop. "Egipt je svoboden," je skandirala množica, slavje pa se je nato preselilo tudi na druge ulice in trge Kaira. Veselo pa je tudi v drugih egiptovskih mestih, kjer so potekali protesti proti Mubaraku. Dan je sicer minil precej napeto, saj so protestniki pričakovali, da bo Mubarak svoj odstop oznanil že v četrtkovem večernem nagovoru, a je sporočil le, da je del pooblastil predal podpredsedniku Sulejmanu. Po govoru so bili protestniki nezadovoljni in razočarani. Včeraj je na severu Sinajskega polotoka v kraju al Ariš prišlo celo do nasilnih spopadov med protestniki in policijo. Pri tem je bil ubit najmanj en pro-testnik, okoli 20 pa jih je bilo ranjenih. Protestnike je skušalo pomiriti tudi vrhovno poveljstvo egiptovske vojske, ki je obljubilo, da bo zagotovilo svobodne in poštene volitve ter prehod v demokracijo. Napovedalo je ukinitev več let trajajočih izrednih razmer, kakor hitro bodo razmere to dopuščale, in obljubilo, da demonstranti ne bodo kazensko preganjani. Vojska je tudi obljubila, da bo zagotovila uresničitev reforme zakonodaje in spoštovanje odločitev sodišča glede spornih sedežev v parlamentu. Ko pa je proti večeru Mubarak vendarle odstopil, se je v državi začelo splošno praznovanje. Opozicijski voditelj Mohamed El Baradej je dejal, da je to "najboljši dan v njegovem življenju" in da je "država zdaj po letih represije znova svobodna". Pri tem je še izrazil pričakovanje, da bo prenos oblasti potekal brezhibno. Prepovedana Muslimanska bratovščina je že pozvala vojsko k čimprejšnji predaji oblasti civilno izvoljenim oblastem. Pričakujejo tudi, da bo tran-zicija čimprejšnja, pa tudi "varna in stabilna". Pozvali so k novi ustavi, ki bo zagotovila svobodo, človekove pravice, pa tudi civilno tehnično vlado, ki bo Ljudje na trgu Tahrir v Kairu se veselijo odstopa predsednika Mubaraka (zgoraj desno) ansa vodila državo do "svobodnih, poštenih in transpa-rentnih volitev", je dejal pomočnik generalnega sekretarja bratovščine Rašad Bajoumi. Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, sicer nekdanji egiptovski zunanji minister, je prepričan, da bo Egipt po odstopu Mubaraka "'izbral pravo pot". "Dosegli smo, kar so ljudje hoteli," je dejal. V svetu so včerajšnji dan označili za zgodovinskega za Egipt. Prihajajo tudi čestitke egiptovskemu ljudstvu za korak proti demokratizaciji družbe. Hkrati pa prihajajo tudi pozivi, da bodo morale biti spremembe v državi resnično demokratične. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton je ocenila, da je Mubarak z odstopom "poslušal glas ljudi v Egiptu" ter "utrl pot hitrejšim in globljim reformam". Ob tem je pozvala k "pospešeni tranziciji", ki bo privedla do vlade s široko osnovo, ki bo spoštovala želje ljudi v Egiptu in jim zagotovila stabilnost. Tudi ameriški podpredsednik Joseph Biden je v prvem uradnem odzivu ZDA ocenil, da mora odstop Mubaraka voditi k demokraciji. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je izrazil pričakovanje, da bo Egipt ostal stabilna država. Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila pričakovanje, da bodo spremembe Egipčanom prinesle družbo "brez korupcije, cenzure, zapiranj in mučenj" in da bodo dosežene na svobodnih volitvah. Britanski premier David Cameron pa je pozval, da se mora zdaj v Egiptu začeti tranzicija "k civilni in bolj demokratični vladavini". Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je Mubaraku čestital za "pogumno in potrebno" odločitev za odstop. Italijanski zunanji minister Franco Frattini pa je izrazil upanje, da se bodo razmere v Egiptu kmalu normalizirale ter zagotovil pomoč Italije v tem smislu. K "transparentni, miroljubni in urejeni tran-ziciji" oblasti je pozval tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, "gladko tranzicijo" pa pričakujejo tudi v Izraelu. V palestinskem gibanju Hamas, ki vlada na območju Gaze, pa so ocenili, da je Mubara-kov sestop z oblasti "začetek zmage revolucije". Razmeroma presenetljiv odziv na odstop Mubaraka pa je prišel iz Švice. Tamkajšnja vlada je namreč že odredila zamrznitev vsega premoženja, ki ga imajo v Švici Mubarak in člani njegove družine. Upanje v mirno tranzicijo pa je izrazil tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Dejal je še, da želja po mirni tranziciji ne sme biti močnejša od želje po demokratični preobrazbi, zato je treba spoštovati in podpreti željo Egipčanov po spremembah. Mihael Šuštaršič (STA) Glavni dogodki v življenju Mubaraka KAIRO - Četrti egiptovski predsednik, avtoritarni Hosni Mubarak je bil na oblasti skoraj 30 let. Naj navedemo ključne dogodke v njegovem življenju: maj 1928: Mubarak je rojen v vasi v delti Nila; november 1967: Po dolgoletnem izobraževanju in urjenju, med drugim v takratni Sovjetski zvezi, Mubarak postane poveljnik na egiptovski letalski akademiji, dve leti kasneje pa načelnik štaba egiptovskih zračnih sil; 1972-1975: Mubarakova vojaška kariera doseže vrhunec, ko prevzame položaja poveljnika egiptovskih zračnih sil in namestnika ministra za obrambo; april 1975: Mubarak je imenovan na položaj egiptovskega podpredsednika; oktober 1981: Po atentatu na Anvarja Sadata je Mubarak imenovan za novega, četrtega predsednika Egipta, leta 1982 pa tudi na položaj predsednika vladajoče Narodne demokratske stranke (NDP); 1989: Osem let po izključitvi Egipta iz Arabske lige zaradi Sada-tovega podpisa mirovne pogodbe z Izraelom organizacija obnovi njegovo polnopravno članstvo, sedež Arabske lige pa se vrne nazaj v Kairo; 1991: Po invaziji Iraka na Kuvajt Egipt sodeluje v zalivski vojni kot del zavezniške koalicije pod vodstvom ZN; junij 1995: Mubarak v Etiopiji preživi poskus atentata; skupno naj bi Mubarak preživel kar šest poskusov atentata; julij 2004: Mubarak sprejme odstop premiera Atefa Ebejda in na ta položaj imenuje Ahmeda Nazifa; novi vladi pripisujejo zasluge za zagon egiptovskega gospodarstva, a revščina in brezposelnost se kljub gospodarski rasti bistveno ne zmanjšata; marec 2005: Na stotine ljudi sodeluje na protestih, ki jih v znak nasprotovanja Mubarakovemu že petemu predsedniškemu mandatu in načrtom, da ga na čelu države sčasoma nasledi njegov sin Gamal, skliče gibanje Kifaja (Dovolj); maj 2005: Potem ko je bil Mubarak na položaj predsednika v letih 1987, 1993 in 1999 potrjen na referendumih brez protikandidatov, parlament na njegov predlog potrdi spremembe ustave, ki uvedejo predsedniške volitve z več kandidati; september2005: Mubarak si na prvih predsedniških volitvah z več kandidati v zgodovini Egipta z več kot 88-odstotno večino zagotovi še en - že peti - šestletni mandat na čelu države; volitve so tarča številnih kritik; marec 2010: Mubaraku v Nemčiji operativno odstranijo žolčnik november in december 2010: V Egiptu potekajo parlamentarne volitve, na katerih po pričakovanjih slavi Mubarakova NDP; volitve zaznamujejo nasilje in očitki o prevarah; 25. januar 2011: v Egiptu izbruhnejo množični protivladni protesti, katerih pobudniki so mladi prodemokratični aktivisti, ki se v veliki meri organizirajo preko interneta; vstaja postane znana kot pa-pirusova revolucija; 1. februar 2011: Potem ko na ulicah protestira več kot milijon ljudi, Mubarak sporoči, da se na jesenskih volitvah ne bo znova potegoval za položaj predsednika in tako posredno zavrne pozive k takojšnjemu odstopu 2. februar 2011: Množice mirnih protestnikov na osrednjem kairskem trgu Tahrir prvič napadejo Mubarakovi privrženci, policisti v civilu in plačanci; izbruhnejo krvavi spopadi 10. februar: Mubarak v televizijskem nagovoru ljudstvu sporoči, da del pooblastil predaja podpredsedniku Omarju Sulejmanu; 11. februar: Mubarak odstopi. francija - Predsednik odgovarjal na TV Tudi po oceni Sarkozyja večkulturnost ni uspela iran - 32-letnica islamske revolucije Ahmadinedžad: Naša revolucija je globalna PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v odgovorih na vprašanja Francozov na televiziji v četrtek med drugim dejal, da večkulturnost ni uspela, in se pridružil mnenju vrste politikov. Zavzel se je tudi za nove ukrepe v boju proti kriminalu in branil premiera Francoisa Fil-lona pred očitki zaradi počitnic v Egiptu. "Seveda moramo spoštovati razlike, nočemo pa družbe, kjer skupnosti obstajajo druga ob drugi," je dejal. "Če pridete v Francijo, pričakujte, da se boste zlili v eno samo skupnost, in če tega nočete sprejeti, potem v Franciji ne morete biti dobrodošli," je poudaril Sarkozy. Pojasnil je, da skupnost v Franciji ne more sprejeti sprememb v svojem življenjskem slogu ter sprememb glede enakosti med moškimi in ženskami ter glede pravice deklic, da obiskujejo šolo. "Preveč smo bili zaskrbljeni za identiteto osebe, ki je prišla v Francijo, in ne dovolj za identiteto države, ki jo je sprejela," je še menil v oddaji televizije TFI. Da se večkulturnost ni izkazala za uspešno, je prepričanih več evropskih in svetovnih voditeljev. Med prvimi, ki so večkulturnost označili za neuspeh, je bila oktobra lani nemška kanclerka Angela Merkel, kasneje pa so to mnenje izrazili tudi britanski premier David Cameron, nekdanji španski premier Jose Maria Aznar in nekdanji avstralski premier John Howard. Sarkozy se je v odgovorih na vprašanja devetih izbranih Francozov postavil tudi v bran premieru Fillonu, potem ko je v javnost ta teden pricurljalo, da je premiera decembra gostil egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Sar-kozy je dejal, da Fillon ni naredil ničesar narobe. Napovedal je tudi, da bodo do poletja na nekaterih sodiščih uvedli porote, ki naj bi navadnim ljudem omogočile več besede pri odločanju. Poleg tega naj bi mladoletnim prestopnikom poslej sodili na otroških sodiščih in ne več na običajnih. Sarkozy je priznal, da Francija doslej ni bila uspešna v boju proti mladoletnim prestopnikom. (STA) TEHERAN - Na desettisoče ljudi se je v iranski prestolnici Teheran včeraj udeležilo slovesnosti ob 32. obletnici islamske revolucije leta 1979, ki je s prestola odnesla iranskega šaha Rezo Pahlavija. Po poročanju iranske televizije se je zborovanj, ki so jih organizirale oblasti, po vsej državi udeležilo več milijonov ljudi. Iranska televizija je objavila posnetke množice ljudi, ki se iz različnih delov Teherana z zastavami in napisi zgrinja proti osrednjemu trgu Azadi (Svoboda) v prestolnici. Tam je ljudstvo nagovoril iranski predsednik Mahmud Ahmadi-nedžad, ki je dejal, da islamska revolucija ni bila zgolj politično ali nacionalno, ampak globalno gibanje, ki je po 32 letih pripeljalo do globalnega prebujenja na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki. "Ideologija marksizma je propadla in tako bo tudi kapitalizem, saj ne eden ne drugi nista prispevala k blaginji ljudi," je izjavil Ahmadinedžad, ki je ob tem še zatrdil, da je Iran dosegel tehnološki napredek in bo v prihodnjih letih celo poslal svojega prvega astronavta v vesolje. Ljudje, ki so se udeležili zborovanj v Teheranu, so nosili tudi fotografije preminulega ajatole Homeinija in njegovega naslednika Alija Homeneja ter vzklikali protiizraelska in protiameriška gesla, prav tako pa so izražali podporo protivladnim protestom v Egiptu. Podobna zborovanja so bila tudi v drugih mestih po Iranu. Letošnje slovesnosti in zborovanja ob 32. obletnici islamske revolucije naj bi sicer potekale v znamenju solidarnosti s prebivalci Egipta in v podporo protestom proti egiptovskemu predsednik Hosniju Mubaraku. Iranska opozicija pa je na svojih spletnih straneh medtem objavila, da so oblasti odredile hišni pripor za vodilnega opozicijskega voditelja Mehdija Ka-rubija, s čimer želijo preprečiti, da bi organiziral proteste. Prav tako naj bi aretirali več iranskih oporečnikov. Evropska unija se je odločila bojkotirati praznovanja obletnice iz protesta zaradi usmrtitve Nizozemke iranskega rodu Zahre Bahrami konec januarja v Iranu. (STA) Nasilje v južnem Sudanu zahtevalo 105 življenj NAIROBI - V južnem Sudanu je v zadnjih dneh v spopadih med tamkajšnjo vojsko in privrženci nekdanjega generala Georgea Athora umrlo 105 ljudi. Po besedah predstavnika sudanske Ljudske vojske za osvoboditev Sudana (SPLA) je okoli 400 pripadnikov At-horjevih milic napadlo vojsko v mestu Fangak. V spopadih, do katerih je prišlo le nekaj dni po razglasitvi uradnih rezultatov referenduma o neodvisnosti Južnega Sudana, je umrlo 39 civilistov, 24 pripadnikov policijskih sil in 42 Arthorjevih mož. Nokia v strateško partnerstvo z Microsoftom HELSINKI - Največji proizvajalec mobilnih telefonov na svetu Nokia je napovedal strateško partnerstvo z vodilnim proizvajalcem programske opreme na svetu, ameriško družbo Microsoft. V okviru tega bo Microsoftov operacijski sistem za pametne mobilnike Windows Phone postal primarni sistem za Nokiine pametne mobilnike. Omenjena sprememba je del nove strateške usmeritve finskega velikana, ki prinaša tudi spremembe v vodstvu. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 12. februarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pravljice za te male an te velike 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da In musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: Aprirai 11.05 Vremenska napoved 11.10 Aktualno: Tuttobenessere 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy driver 14.30 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Attenti a quei due - La sfida, sledi Dnevnik 0.05 Aktualno: Cinematografo 1.05 Dnevnik in vremenska napoved 1.25 Film: Dopo il matrimonio (dram., Dan./Šv., '06, r. S. Bier, i. M. Mikkelsen) V^ Rai Due ^ Rai Tre 7.00 Dok.: Kilimangiaro album 7.35 Nan.: La grande vallata 8.20 Film: I sette fratelli cervi (dram., It., '68, r. G. Puccini, i. G.M. Volonté, L. Gastoni) 10.05 Nan.: Agente Pepper 10.55 Šport: SP v smučanju, smuk (M) 12.20 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr Il set-timanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in Tg2 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.25 Aktualno: Rai Educational - Art News 16.55 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto - Serie B 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Film: L'incredibile viaggio della tartaruga (dok., V.B., '09, r. N. Stringer) 23.00 Dnevnik in deželni dnevnik 23.20 Aktualno: Amore criminale (v. C. Raznovich 0.25 Dnevnik 0.35 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo, sledi Sabato Notte (J Rete 4 7.00 Nan.: Happy Days 7.35 Nan.: Kojak 8.30 Aktualno: Il meglio di vivere meglio 8.55 Nan.: Nash Bridges 10.00 Nan.: Cara- ninieri 5 11.00 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.15 Film: Perry Mason - Scandali di carta (krim., ZDA, '91, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Monk 17.55 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Lie to me 23.25 Nan.: Bones 0.25 Film: Incontro fatale (triler, ZDA, '98, i. J. Trachta) 2.05 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.45 Film: Cuori ribelli (pust., ZDA, '92, r. R. Howard, i. T. Cruise, N. Kidman) 10.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Riassunto Grande Fratello 14.10 Talent: Amici 15.30 Aktualno: Verissimo 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: La Corrida (v. F. Insinna) 0.00 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 8.50 Nan.: Unfabulous 9.15 Risanke 9.20 Game show: Social King 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the Pops 2011 15.30 Film: A me gli occhi (fant., ZDA, '05, i. A. Michalka, J. Pacar) 17.00 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Nan.: Invincibili angeli 19.50 Variete: Crazy parade 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: The good wife 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Dnevnik, Tg2 Dossier, Tg2 Storie, sledijo rubrike 6.20 Nan.: Dharma & Greg 6.50 Risanke 10.10 Aktualno: Tv Moda 10.45 Film: Il mio amico bionico (pust., Kan./Nem., '02, i. J. Nelson) 11.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: All Stars 14.10 Film: Batman & Robin (fant., ZDA, '97, i. A. Schwarzenegger) 16.35 Film: Fallen - Someone always has to die (pust., ZDA, '07, i. P. Wesley) 17.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.25 Film: Scooby-Doo 2 - Mostri sca-tenati (ZDA, '04, i. F. Prinze) 20.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.10 Film: Una notte al museo (fant., ZDA, '06, r. S. Levy, i. B. Stiller) 22.05 Dnev- nik - kratke vesti in vremenska napoved 23.35 Šport: Studio Sport XXL 0.35 Šport: Kickboxing ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.05 Aktualno: Rotocal-co Adnkronos 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Cavallo che passione 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.25 Variete: 80 nostalgia 10.55 Talk show: A tambur battente 12.40 0.55 Dok.: Cuore Tuareg 13.30 Dnevnik 14.00 22.35 Aktualno: Il Rossetti 14.15 Dok.: Wild Adventure 15.15 Chef a sorpresa 15.40 Dok.: Borgo Italia 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: 1x2 - Aperitivo Bianco Nero 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Dok.: L'Italia da scoprire 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Fuga nel tempo (kom., '52, r. I. Reis, i. D. Niven, T. Wright) 22.50 Aktualno: Castelli e manieri La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Bookstore 11.00 La7 Doc 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: McLintock (western, ZDA, '63, i. J. Wayne, M. O'Ha-ra) 17.00 Šport: Rugby, Turnir 6 držav 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Nan.: Medical Investigation 0.30 Dnevnik, sledi M.O.D.A. 1.20 Film: Il terzo segreto (krim., V.B., '64, i. S. Boyd) Slovenija 1 A Kanal A 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 7.15 Otr. nad.: Križ Kraž 9.40 Film: Kino Kekec 10.45 Polnočni klub 12.00 Mednarodna obzorja: Nemčija (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Film: Čokolada za šefa 15.55 Sobotno popoldne, sledi O živalih in ljudeh 16.10 Nagradna igra 16.15 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne, sledi Na vrtu 17.45 Sobotna izmena, 1. del 17.55 Z Damijanom 18.20 Sobotna izmena, 2. del 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 Dobrodelna prireditev radia Ognjišče 22.00 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 22.40 Zlata šestdeseta 23.40 Nad.: Gandža (pon.) 0.40 Slovenski magazin - mozaična odd. (pon.) |r Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.40 Skozi čas 8.50 Pogledi Slovenije (pon.) 10.40 Germisch Partenkirchen: SP v alpskem smučanju, smuk (M), prenos 12.45 Circom Regional - oddaja Tv Maribor (pon.) 13.15 Primorski mozaik (pon.) 13.45 Dok. film: Lilaprap (pon.) 15.00 Nogomet: Pregled prvega dela Evropske lige 15.55 Vikersund: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, prenos 17.55 Fort Kent: SP v biatlonu (Ž) zasledovalno, prenos 19.15 SP v biatlonu (M) zasledovalno, posnetek iz Fort Kenta 20.25 Škofja Loka: Košarka (M), zaključni turnir pokala Spar, polfinale, prenos 22.25 Film: Televizijske novice (pon.) 0.30 Nad.: Usodna nesreča (pon.) 1.15 Brane Rončel izza odra (pon.) 2.50 Zabavni infokanal Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.40 Tedenski pregled 8.40 Poslanski premislek 9.50 Žarišče 10.45 16.00 Na Tretjem... 12.40 Prava ideja 13.30 Poročila Tvsl 14.15 Dok. odd.: Povečava Španija 15.30 Tedenski pregled 17.30 Poročila Tvsl 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Satirično oko 21.30 Žarišče 22.10 Dok. odd.: Objeto mesto Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 arhivski posnetki 15.30 Potopisi 16.00 Smuk (m), povzetek 17.00 Ciak Junior - mladi in film 17.30 Vsedanes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Film 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Backstage Live 23.00 »Q« -trendovska oddaja 23.45 Vsedanes aktualnost 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Čez-mejna TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.30 0.40 Tv prodajno oko 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Umetniška gimnazija Nova Gorica 23.00 Celovečerni film: Tema 1.10 Videostrani pop Pop TV 8.00 Jagodka (ris.) 8.25 Winx klub (ris.) 8.50 YooHoo in prijatelji (ris.) 9.05 Radovedni Jaka (ris.) 9.15 Rori, dirkalnik (ris.) 9.25 Medved Rupert (ris.) 9.35 Ben 10 - Tuja sila (ris.) 10.00 Bakuganski bojevniki (ris.) 10.25 Preverjeno, ponovitev (družbene teme) 11.30 Dok. drama: Nevarnost na krožniku 12.25 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 13.25 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 14.25 Poirot (krim. nan.) 16.10 Iz-muzljivci (hum. nan.) 17.05 Umori na podeželju (krim. nan.) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Varuh (akc., ZDA, '06) 22.40 Film: Posebno poročilo (akc., ZDA, '02) 1.20 Film: Čudno obnašanje (drama, ZDA, '98) 2.55 24UR, Novice (pon.) 3.55 Nočna panorama, Reklame 7.50 Dok.: Čarobni svet žuželk 9.45 Pustolovščine Shirley Holmes 10.15 Film: Veseli Madagascar 10.45 Film: Dogodivščine botra zajca 12.05 Nova Heidi (mlad. serija) 12.35 Šola za deskarje (dramska serija) 13.05 Princ z Bel Aira (hum. nan.) 13.35 Merlinove pustolovščine (pust. serija) 14.30 Peklenski teden (hum. nan.) 15.00 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.30 Film: Roxy Hunter (družinski, ZDA, '08) 17.10 Teksaški mož postave (akc. nan.) 18.05 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.35 Pazi, kamera! Skrita kamera 19.10 The Big Game, Zabava 20.00 Film: E.T.Vesoljček (drama, ZDA, '95) 22.10 Film: Zadni ples (rom. kom., ZDA, '02) 23.25 Balkan Inc (krim. nan.) 0.20 Kralji (dram. nan.) 1.10 Love TV (erotika) 3.55 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika - Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert APZ Tone Tomšič, zborovodja Sebastjan Vrhovnik - Posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra lani v luteranski cerkvi v Trstu v okviru 24. izvedbe festivala sodobne glasbe Trieste Prima 2010; 11.05 Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Miroslav Košuta; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.45 Namig za nedeljski izlet -nove konjeniške in sprehajalne poti med Renčami in Mirnom; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - humo-ristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35 Nogometna kaba-la; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'evento; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.00-11.58 Love generation; 12.02 I Ripescati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babele; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillout zone; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.0019.00 London calling; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Pic-Nic eletronique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Nariši nov dan; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo: 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.30 Prenos koncerta ob 75-letnici dirigenta Marka Muniha; 22.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 13. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno ¿22) oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 mocan dež nevihte veter megla Anticiklon bo v naslednjih dneh oslabel in nad našo deželo bodo dotekali v višinah zahodni tokovi. V nižjih slojih atmosfere bo ozračje postopoma bolj vlažno. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.27 Dolžina dneva 10.16 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.07 in zatone ob 2.15 Nad Sredozemljem, srednjo Evropo in Skandinavijo je območje visokega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo in severnim Atlantikom pa dve ciklonski območji. Hladna fronta bo popoldne od severovzhoda prišla do naših krajev. Za njo bo od vzhoda dotekal nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Spanje bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 5.59 najvišje 27 cm, ob 13.37 najnižje -41 cm, ob 20.18 najvišje 15 cm, ob 22.35 najnižje -5 cm. Jutri: ob 0.53 najnižje 1 cm, ob 6.50 najvišje 34 cm, ob 14.07 najnižje -52 cm, ob 20.42 najvišje 23 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .280 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................70 Cerkno................90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............130 Piancavallo............50 Forni di Sopra.........90 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............110 Podklošter ............55 Bad Kleinkirchheim . . .70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 0/8 M TRBIŽ O -1/4 O GRADEC 0/4 CELOVEC O -2/6 O -4/6 KRANJSKA G. Q ¿^¿Š T2/7 "'o ČEDAD O KRANJ VIDEM O 2/9 O ¿9 o-1/4 S. GRADEC CELJE -1/6 O MARIBOR O-1/5 PTUJ O M. SOBOTA O 0/4 1/10 2/9 GORICA O 4/10 2/9 LJUBLJANA 0/7 POSTOJNA O 1/6 KOČEVJE V .o J ČRNOMELJ ZAGREB 0/6 O REKA 4/10 ^NAPOVED ZA DANES' V Karniji in na območju Trbiža bo zmerno oblačno, več spremenljivosti bo v predalpskem svetu. Po nižinah in ob morju bo oblačno z meglicami. Ničta izoterma se bo v večernih urah spustila do nadmorske višine okoli 1000m. Dopoldne se bo povsod pooblačilo. Sredi dneva in popoldne bodo predvsem v vzhodni in osrednji Sloveniji občasno rahle padavine, po nižinah večinoma rahel dež. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 10 stopinj C. ¿5 TOLMEČ O 1/7 ¿22, VIDEM O 2/9 O PORDENON 3/8 TRBIŽ O -2/4 O GRADEC 0/3 CELOVEC O -1/4 O-2/1 ¿22) KRANJSKA G. Q A. TRŽIČ (_2> rX 0/3 ČEDAD^^* 3/8 GORICA O ° N- GORICA 5/9 -N^8 /^0 0/3 S. GRADEC MARIBOR O 0/4 M. SOBOTA O 0/3 PTUJ O CELJE 0/5 o KRANJ (—¡3 o c—21 , LJUBLJANA 1/4 N. MESTO 1/4 POSTOJNA O O 1/3 ... KOČEVJE . O ' ČRNOMELJ K ZAGREB 0/5 O ¿5 (NAPOVED ZA JUTRI' V nižinskem pasu, ob morju in v predalpah za nedeljo kaže na pretežno oblačno vreme; več jasnine pa bo v Karniji in na območju Trbiža. V ponedeljek zvečer poslabšanje.9 Jutri in ponedeljek bo pretežno oblačno. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo ali ro-silo. KNJIGA - Tudi senčne strani ustanovitelja Wikileaksa V knjigarne prihaja knjiga razkritij o Julianu Assangeu Julian Assange s svojo odvetnico Jennifer Robinson ansa BERLIN - Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange se bo moral očitno soočiti z nekaj neprijetnimi razkritji na svoj račun, saj se je njegov bivši sodelavec odločil, da z javnostjo deli kopico zanimivih podrobnosti o Assangeu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nemec Daniel Domscheit-Berg je bil še pred nekaj meseci glavni programer in tiskovni predstavnik WikiLeaksa oziroma, kakor ga označi v svoji novi knjigi, "najnevarnejše spletne strani na svetu". V teh dneh bo na prodajne police v več deset državah prišla njegova knjiga z naslovom "Inside WikiLeaks". Domscheit-Berg v njej med drugim piše, da "kaotični" WikiLeaks ne more zaščititi svojih virov, "z močjo obsedenega" Assangea pa obtožuje, da je izdal ustanovne ideale in načela svoje spletne strani. 39-letni Avstralec naj bi bil sicer "briljanten", a hkrati "paranoičen" in "megalomanski", po njegovi osebni higieni in prehranjevalnih navadah sodeč pa bi človek sklepal, da "so ga vzgojili volkovi". Vsakega, ki si ga upa kritizirati v javnosti, Assange hitro napade in diskredi-tira, še piše Domscheit-Berg in dodaja, da se je to zgodilo tudi njemu samemu, zato se je tudi odločil napisati knjigo. Domscheit-Berg med drugim razkriva, da je ob svojem odhodu iz Wi-kiLeaksa s seboj odnesel pomembno programsko opremo, bistveno za zaščito spletne strani, in tudi nekaj materiala. Kot sicer zatrjuje, tega materiala ne bo objavil na svoji prihajajoči konkurenčni spletni strani OpenLeaks. "Otroci se ne bi smeli igrati z orožjem ... Ta material bom Julianu vrnil le, če in ko bo lahko dokazal, da ga je sposoben varno hraniti in z njim ravnati previdno in odgovorno," piše nekdanji Assangeov tesni sodelavec. Glede odnosa Assangea do žensk med drugim pove, da so njegova glavna merila zelo jasna: "Preprosto mora biti mlada. Po možnosti mlajša od 22 let. In ne gre niti posebej omenjati, da ne sme dvomiti vanj. Mora se zavedati svoje vloge kot ženska." Assange naj bi se v preteklosti tudi hvalil, koliko otrok je naredil na različnih koncih sveta. "Ali je za katerega od teh domnevnih otrok tudi skrbel, oziroma ali so sploh obstajali, pa je drugo vprašanje." Domscheit-Berg je WikiLeaks zapustil septembra lani, skupaj z njim pa je takrat odšlo še več drugih sodelavcev, nezadovoljnih zaradi Assangeove- ga avtokratskega načina dela in - ironično - vse hujšega prikrivanja informacij. Konec januarja je nato predstavil WikiLeaksu konkurenčno spletno stran, imenovano OpenLeaks, s katero naj bi virom, ki razkrivajo tajne dokumente, ponudili več nadzora nad objavljenimi dokumenti. (STA) UKRAJINA - Podrejenim bo vzel mercedese Predsednik Janukovič bo varčeval pri avtomobilih KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič se je v okviru varčevalnih ukrepov odločil, da bo zaposlenim v upravi odvzel luksuzne mercedese. Namesto tega se bodo ti poslej vozili v cenejših škodah. Po besedah vodje predsednikovega urada Sergija Ljovočkina bo država na ta način letno privarčevala okoli dva Viktor Janukovič milijona grivn (183.000 evrov). Ljovočkin ob tem ni povedal, Ansa koliko mercedesov nameravajo zamenjati za škode, bodo pa mercedese odslej uporabljali zgolj za prevoz tujih gostov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Predsednik Janukovič bo svoj službeni mercedes seveda obdržal, sicer pa uporablja tudi helikopter, s katerim se prevaža iz svoje rezidence v pisarno v Kijevu. Uporaba helikopterja je močno razburila ukrajinsko javnost, ki meni, da gre za predsednikovo samopašnost. Predsednik pa jim odgovarja, da je prebivalcem Kijeva s tem pravzaprav naredil uslugo, saj odslej ni treba več vsak dan zapirati ulic za njegovo spremstvo vozil pa tudi zrak v prestolnici je s tem postal čistejši. Grčija črtala diskete iz košarice za računanje inflacije ATENE - Grčija je iz košarice izdelkov, na podlagi katerih izračunava stopnjo inflacije, končno črtala "izumrle" diskete, fotografske filme in vžigalice ter jih nadomestila z bolj modernimi proizvodi, kot so na primer predvajalniki blue-ray in MP4, je sporočil grški statistični urad. S seznama proizvodov, s katerimi so doslej izračunavali stopnjo inflacije, so črtali deset izdelkov, ki so skoraj ali pa povsem izginili s trga. Tako na primer v košarici tudi ni več navadnih žarnic, ženskih puloverjev in ret-sine, tradicionalnega rozinovega vina. Nadomestili pa so jih s 26 modernejšimi produkti, ki jih uporabljajo sodobna grška gospodinjstva, od espressa, predvajalnikov blue-ray in MP4 do naprav s satelitsko navigacijo, higienskih robčkov za dojenčke, sira z manj maščobe in dietnih piškotov. Do sprememb v metodologiji izračunavanja inflacije sicer prihaja predvsem zaradi pritiska Evrope, potem ko je prišlo do razkritja, da so prejšnje grške vlade zaradi neustreznega zbiranja statističnih podatkov poročale o bistveno nižjem proračunskem primanjkljaju, kot je bil dejanski. To je nato pripeljalo do velike dolžniške krize, ki je zamajala tudi območje evra. Vsak drugi norveški pilot že kdaj zaspal za krmilom OSLO - Vsak drugi pilot norveške letalske družbe je že kdaj zaspal za krmilom v pilotski kabini, kaže anketa, ki jo je nedavno objavila norveška radiotelevizija NRK. Od 389 anketiranih pilotov jih je dva odstotka priznalo, da so zaspali v pilotski kabini brez vednosti kopilota, medtem ko jih je 48 odstotkov dejalo, da so zaspali "samo enkrat" ali "redko". "Bojimo se, da to kaže, da piloti na delo prihajajo utrujeni," je rezultate ankete komentiral podpredsednik združenja norveških pilotov Aleksander Wa-sland. Kot je povedal Wasland, pri združenju pilotov že dolgo časa opozarjajo na to, da so se z namenom povečanja učinkovitosti močno zrahljala pravila o trajanju delovnega časa, skrajšali pa se je tudi odmori. (STA)