42   
Graška asekuracija zoper ogenj v pretečenem
letu 1858.
Po Htari navadi povemo tudi letos našim hišnim §:o-spodaijem, kako se je vedla lani asekiiracija v Gradcu, ktera je za deželo stajarsko, kiajnsko in koroško med vsemi zavarovavnicami naj imeni ineja.
I/, spiska, ki ;2:a je vodstvo ffraške asekuracije zoper o^Efenj te dni na svetlo dal, se vidi, da je v pretecenem letu 1991 ^or^podarjev na novo k omenjeni aseknracii pristopilo, in sicer iz 8tajarske^a 1492, iz Koroškega 234, iz Kranj^ke^a pa 265, — po tem takem v vsem skupaj 836 manj  kakor v letu   1857.
Zavarovali so na novo 4733 pohištev za 2 milijona in 319,700 ^old. zavarovavne vrednosti, — za 3 milijone in 118,900 ffold. pa klasne vrednosti. Celo premoženje pa, ki je bilo lansko leto pri »Traški asekuracii zavarovano, je zrseslo  57  milijonov 208.475  fl.
Vodstvo asekuracije je pretečeno leto 253 po^jorelcom za škodo 374 pogorelih poslopij 181,920 fl. povernilo, in sicer Štajarcom 79,965 fl., Korošcom 32,620 fl., Krajncom pa 69,335  fl.
Tarifa za letos je postavljena na 28 kr. noveg:a denarja od 100 ;s:old. (to je 16 kr. starejs:a denarja^, po tem takem je ravno tolikšna, kolikoršna je bila lansko leto. Ta tarifa se mora do konca prihodnjega mesca sušca, to je, zadnji čas 10 dni po sv. Jožefu upravnikom omenjene asekuracije odrajtati. Tisti zavarovanec, kteri ta čas plačati za tri ud i, pride po svoji nemarnosti ob pravico odškodovanja , če bi ga v tem nesreča ognja zadela. Razun tega je asekuracija lansko leto 1510 gold. in 41 kr. tistim podarila, ki so pri ognji zavarovanih poslopij pridno ganiti pomagali.
S pomočjo omenjene asekuracije se je lansko leto 393 poslopij, ki 80 bile poprej z deskami ali pa s slamo krite, 8 ceglom pokrilo, 6 s škerimi, 3 pa s kositarjem. Zraven tega se je tudi 210 zidanih opažev, 55 varnih dimnikov in 26 strelovodov in pa 75 pohištev na varniši in prostorniši kraj prestavilo.
Gospodarjem na Štajarskem, Koroškem in Kranjskem, za ktere same je imenovana asekuracija napravljena , podamo ta pregled pretečenega leta z živo željo, da bi veliko veliko gospodarjev pristopilo k omenjeni asekuracii, ktera je prava bratovšina zato imenovati, ker ne iše nobenega dobička za-se, ampak je le v vzajemno pomoč deležnikov iz Stajarskega, Krajnskega in Koroškega osnovana in njena tarifa tako razdeljena, da je toliko nižja kolikor več šteje deležnikov. Naj damo en izgled, da bojo gospodarji dobrotljivo to napravo bolje razumeli. Postavimo: 10,000 goldinarjev je škode, ki jo je ogenj tu in tam napravil. Ta škoda se mora zavarovanim pogo-relcom poverniti z dnarji, ki so jih v kašo asekuracije plačali v s i deležniki, to je, v družbo zapisani gospodarji. Ce je teh več, manj plačila pride na enega; in če jih je prav veliko, bo tarifa toliko nižja. Lahko rečemo, da bi bilo komaj en groš od 100 gold. plačati, ako bi vsi hišni gospodarji na Štajarskem, Krajnskem in Koroškem v to „pogoreIsko bratovšino^ stopili.
Jasno je tedaj ko beli dan, da vsak deležnik te asekuracije sam sebi k manj emu plačilu pomaga, kdor pridno svoje znance in sosede nagovarja, da stopijo v to družbo, ker je rajtenga lahka, da bomo le en groš plačali, če nas je 20, ki imamo en goldinar dolga poverniti; če nas je pa le 5,  bo mogel vsak 4 groše plačati.
Naj bi si to dobro zapomnili naši Stajarci, Krajnci in Korošci!