151
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Presvitli cesar so s pismom od 29. p. mesca apr. za stanovitne izredne   ude deržavnega svetovav-stva zvolili:   kardinala in knezoskofa dunajskega   O trna r a viteza Rauscher-a, komornika Janeza Adolfa kneza Schwarzenber^-a, generala konjistva Franca kneza Liechtenstein-a, komornika Vincenca Karola kneza Auersperg-a, komornika Franca grofa H a r t i g - a, komornika in generala konjistva Franca grofa Ha 11 er-Hal-lerkeo-skega,   komornika  Jurja   grofa  Apponyi-a, feldmaršal-lajtnanta Avgusta grofa Degenfeld-Schon-burg-a in   feldmaršal-lajtnanta Jožefa   barona  Sokče-vič-a. — Dalje so izvolili presvitli cesar za začasne ude deržavnega svetovastva in sicer za Ogersko: Janeza grofa Barkoczy-a,  Jožefa barona Eotvos-a,   predsednika-namest-nika ogerske akademije Nikolavža barona Vay-a,  Jurja žl. Majlath-a (mlajšega), Pavla žl. Somšič-a, Evgenija Toper-czer-a, župana Veliko-varodinskega; — za Cesko:  Henrika Jaroslava  grofa  Klam-Martinic-a,   komornika   Alberta grofa Nostitz-Rienek-a, Avgusta Gustava Trenkler-a, predsednika liberške   kupcijske  in   obertniske  odbornice; — za lombardo-benesko   kraljestvo:  Filipa  grofa  Nani-Mo-cenigo-ta,   barona   Ahila   Cigno-ta;   —   za    Dalmacijo: Franca   grofa   Borelli-ta,   predsednika   kmetijske   družbe   v Zadru; — za   Horvaško in Slavonsko:   Jožefa  Jurja Strossmayer-a,   škofa diakovarskega, Ambroža viteza Vra-ničanji-a Dobrinovičkega; — za Galicijo in Lodomerijo z veliko-vojvodstvom  krakovskim:  Morica  viteza Kranjskega, Staiiisl. viteza Staroviejski-Biberstein-skega, dr. Tomaža Polanskega, advokata; — za Avstrijo pod Anižo: Jožefa kneza Kolleredo-Mannsfe!d-a,   Rudolfa barona  Erg-gelet-a;  —   za Avstrijo   nad Anižo:   Franca grofa St. Julien-a;  — za Solnograško: dr. Alberta Eder-a, opata benediktinskega samostana v Št.-Petru; — za Stajarsko: Franca žl. Mayer-a, fužinarja v Leoben-u; — za Koroško: Franca Pavla barona Herbert-a,  vodja obertnijskega in rokodelskega družtva;  —  za Kranjsko: Antona grofa Au-ersperg-a; — za Bukovino: Nikolaja barona Petrina; — za Erdeljsko:  Andreja barona Sagun-a, gerškega škofa v Svibuem,   Nikolaja   grofa   BanfFy-a  in Karola  Maager-a, predsednika kupcijske in obertniske odbornice v Brašovu; — za Moravsko: Jurja grofa Stockau-a, Filipa Scholler-a, fabrikanta;  — za Šlezijo:   dr.   Franca   Hein-a,   župana-namestnika   v   Opavi;   —   za   Tirolsko:   Leopolda   grofa Wolkenstein-Trostburg-a   in Franca   žl. Kofler-a,   predsednika   kupcijske   in   obertniske   odbornice   v   Bocnu;   —   za Vorarlberško: Fidela Wohlwenda župana v Feldkirch-u; —  za Istro, Gorico in Gradiško: Vilj. grofa Pace-ta, župana topoljanskega; — za teržaško mesto in okolico: Konstantina   barona   Reyer-a ,    velikega   tergovca;   —   za s e r b s k o Vojvodino   in   t e m e š k i B a n a t:   Janeza barona Nikolica   in Aleksandra žl.  Mocsonyi-a. — Deržavnih svetovavcov je  sedaj   v vsem   skupaj   59,   namreč   12 po-prejsnih navadnih, 47 pa novoizvoljenih. Kakor se iz mnogih dežel pozveda, je med novoizvoljenimi svetovavci mnogo mož, ki vživajo veliko zaupanje ljudstva. Oklicano je že bilo, da pervo zlo imenitno delo,   ki   se bo temu zboru izročilo,   bo prevdark deržavnih dohodkov in stroškov, — da pa zbor ne more nič skleniti,   ampak   le svetovati;   sklep so si prider-žali v vseh rečeh cesar sami.  Radovedno se pričakuje, ali bo to, kar bojo ti zborniki govorili, se tudi očitno v časnikih razglaševalo, ker vsaka dežela bi potem se le vedila, kako se njeni zastopnik obnaša,  in po tem se bo ravnalo
152
tudi zaupanje ljudstva do izvoljencov. Kakor se sliši, se bo zbor začel že v drugi polovici tega mesca.
—   Po cesarskem ukazu od 22. aprila se ima v mini-sterstvu bogočastja in nauka napraviti poseben oddelk iz 3 ministerskih svetovavcov, enega ministerskega konci-pista in enega adjunkta evangeljske (protestantiške) vere, kteremu se bojo izročevale vse cerkvene in šolske opravila, ki zadevajo protestante avgsburške in helvetiške vere, ker cesar hočejo vsaki veri njene  pravice dati.
—   Dunajska banka je konec preteklega mesca na znanje dala, da ima sreberne gotovine za 80 milij. in 587.820 gold., ban k ovco v je pa med ljudstvom za 450 milijonov in 723.027 gold., skontiranih dolžnih pisem ima za 33 milij. 957.631 gold., izposojil na deržavne obligacije 52 milij. in 65.415  gold.
—   V preiskovanem želodcu barona Bruk-a niso najdli kemikarji nič, zato ker je vse izbljuval. Bljuvila pa nihče ni preiskoval.
—   Ker je goveje kuge na Marskem in Šlezkem popolnoma konec, na Ogerskem in Erdeljskem pa že tudi ne veliko več, so ojstre ravnila na severni železnici preklicane.
—   Kar je ladija No vara, ki je čez 2 leti potovala po svetu, nabrala imenitnega v različnih deželah, je zdaj tukaj v 6 sobah na ogled postavljeno.
Iz Tersta. „Presse" piše, da so vse dela na železnici med Kasarso in Nabrežino zadnje dni preteklega mesca dodelane bile in da na več krajih so že vožnjo poskušali. Slovesna perva vožnja za poskušnjo, ki jo bo napravila dotična komisija, bo po celi železnici že te dni. Za občno rabo pa se bo odperla ta železnica še le pozneje, ker izperva se bojo le zaloge cesarskega blaga zvozile.
Iz Gradca. Presvitli cesar so dovolili, da se sme rajnkemu nadvojvodu Joanu spominek v Gradcu napraviti. 3. dan t. m. je bila posebna deputacija za tega voljo pri cesarju  na  Dunaji.
Iz Oloniuca 3. maja. Tudi pri nas na Marskem je 1. dan t. m. po oklicu deželnega poglavarstva dosihmal navadna  tarifa za kruh  nehala.
Ogersko. Iz Peš ta 1. maja. Bilje po ranjkem grofu Szechenyi-u so bile včeraj neznano slovesne; sam pervi škof ogerski so iz Ostrogona (Grana} prišli v Pest in so obhajali četno mašo. Ko je bila cerkvena slovesnost končana, je ljubljenega starčka do njegovega stanovanja spremila cela ogerska akademija in množica družin pervakov. Predsednik grof E. Dessewfl*y je z iskreno besedo zahvalil velikega škofa, da je skazal zadnjo čast nepozabljivemu Szechenyi-u; škof so odgovorili tako ginljivo, da so se vsem solze igrale v očesih, sklenivši s temi besedami: „Tudi jez čislam 3 kristjanske čednosti v življenji narodov najvišje; verujem in upam z ogerskim narodom in želim, da bi njegove sinove vse vseskozi ljubezen vezala". Ogromni 3,eljena je donil po dvorani. — Iz roke v roko gre odkri-toserčno pismo, ki ga je neki prijatel vredniku vladnega časnika „Budapesti-Hirlap" te dni pisal, ki ga je prasal: kaj ljudje pravijo od ces. patenta od 19 aprila, ki Mad-jarom vpeljavo občinskega reda, komitatnih zborov in deželnega zbora obeta? „Ta ces. patent ni izbudil živega veselja — pravi omenjeno pismo h koncu — ampak vse je tiho in vse molči, ker vsak le čaka, kako se bo patent izpolnil; ne zameri mi, da Ti prav po domače rečem, da nočemo mačka v žaklji kupiti44.
Iz Rima. Gotovo je, da se cesar Napoleon sedaj prav prijazen proti rimski vladi obnaša; svojemu generalu Goyon-u je veleval, naj generalu Lamoricier-u streliva da, kolikor ga potrebuje; tudi mu je ukazal, naj rimski vladi pove, da v Parizu bivajoči Lahi naklepe delajo zoper življenje Lamori-cierovo.   Kakor „Opinione"  piše, se 25. in 40. francozki
regiment že za odhod iz Rima pripravlja; druga dva bota kmali za pervima šla.
- Sardinska vlada je 30.000 vojakov na našo mejo postavila, zato ker Lamoriciere čedalje več armade nabira. Napolitansko 4. maja. Čudno je, da se nič prav ne ve, ali je punt v Sicilii zatert ali ne. Vladni časniki napolitanski pravijo, da je, — drugi pa, da ne. Strašne reči pa so se tu že godile; mnogo mest in vasi je napoli-tanska armada požgala in veliko ljudi poklala. Presilna oj-strost napolitanske vlade — pravijo — je veliko tega kriva, da je punt zgrabil celo Sicilijo; samo v Palermi je bilo nek okoli 1500 politično sumljivih ljudi zapertih. — Govori se, da puntarji dobivajo vseskozi od morske strani podporo, od kodar se jim dovaževa živež in strelivo; sum leti na Angleže, da ustajo podpirajo. — Veliko se tudi govori, da general Garibaldi, berž ko je slišal od punta v Sicilii, se je tje podal; al nobeden za gotovo ne ve, ali je to res ali ne. Ker je Garibaldi sardinski general in ker se napolitanska in sardinska vlada niste očitno sperle, se ne more misliti, da bi ga bila sardinska vlada v Sicilijo poslala puutarjem na pomoč; če se je tedaj res tje podal, je šel na svojo roko, je slekel suknjo sardinskega generala in je spet strančan, kakor je pred bil.
Sardinsko. Iz Turi na. Močna stranka se vzdiguje zoper Cavour-ja, ki pravi, da le on je kriv, da je Sardinija Savojo in Nico zgubila, in da bo hudo za-nj, ako sardinska vlada ne bo pomagala Sicilii. Natolcujejo ga tudi, da skrive podpira papeža, ker dovoljuje nabero vojakov na Sardiuskem za papeževo armado; vse to — pravi ta stranka — dela Cavour kot podložen hlapec cesarja Napoleona. Tako smo Lahi: danes „slava mu!" jutri križajte ga!"
Bologna 3. maja. 1. dan t. m. je prišel kralj Viktor Emanuel neizrečeno slovesno sprejet v naše mesto. Berž po dohodu se je podal v stolno cerkev sv. Petronia, kjer ga je velika množica duhovnikov sprejela in vBo^ Tebe hvalimo" zapela. Včeraj je bil v tukajšnem gledišu krasen bal, kterega se je tudi kralj s Cavour-jem, Farinitom in Buon-campagnitom udeležil. 4500 ljudi je bilo na tem balu. — Zupani cele Romanje so poklonili kralju pisma verne udanosti in mu  verh tega še podarila 5  milij. lir.
Francozko. Iz Pariza. Cesar in cesarica se bota še ta mesec podala v Savojo in Nico. Pravijo, da se bota v Niči sniiila s carico rusko. — S vaj ca ne bo nič dosegla, za kar se je potegovala; francozki kanoni — pravijo — so močneje kot švicarske puške. Iz kongresa bo težko kaj. Cmu tudi? Saj Napoleon sam vse opravi. — Ničani so poslali cesarju prošnjo, naj dovoli, da se njegov sin „grof nicejski" imenuje.
Moldava. Iz Jasa 22 apr. Knez Kuza je v veliki zadregi s svojim ministerstvom; minister za ministrom ga zapuša, in namestnikov ne more dobiti; svobodoljubni možje so mu že večidel vsi slovo dali, in zdaj se obrača do sta-rokopitnežev. 27. dan t. m. se je spet začel deželni zbor, od  kterega se pričakuje, da bo konec storil tem zmešnjavam.
Špansko. Kraljeviča Montemolina in njegovega brata, ki ju je vlada vjela, je nek izpustila, ker sta kraljevo oblast kraljice lzabele priznala; toda iz dežele ju je potirala.
Amerika, Nekdo je zrajtal, da je v zedinjenih ame-rikanskih deržavah v enem letu več takih ljudi, ki jih strela vbije kakor takih, ki v loterii veliko srečko (veliki loz) zadenejo; tedaj pravi, da vsak se more lahko zanašati na to, da ga bo dvakrat pred strela zadela kakor enkrat velika srečka. — Menda je povsod tako.