32. štev.
V Kranju, 9. avgusta 1902. III. leto.
60R6JO6C
Pblitičcn in gospodarski
Vabilo na naročbo. 'J^^LtS,
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Shod v Srednji vasi pri Poljanah.
V hribih se dela dan . . .
Hvalevredna je misel prirejati med preprostim ljudstvom poljudne shode, na katerih ono osebno spoznava svoje voditelje in se uči od njih. Na Gorenjskem že dlje časa zunaj na deželi ni bilo kakega političnega shoda. To pa vsled tega, ker je kmetsko ljudstvo v nekaterih krajih vsled vednega hujskanja jako podivjano in bi ponekodi v takem slučaju prav lahko tekla kri. No, upanje imamo, da bo sčasoma povsod boljše, ker ljudstvo je pričelo samostojno misliti tudi v najoddaljenejših gorskih krajih.
Da so se upali naprednjaki sklicati na Gorenjskem javen političen shod, in to celo v poljanski dolini, kjer so pri zadnjih volitvah klerikalci dobili okrog 700 «glasov», naši pa komaj kakih 50, to ni hotelo klerikalcem v glavo. Zategadelj so na vsak način hoteli shod vsaj raz-gnati, če drugega ne, in so v ta namen poslali že v nedeljo na vse zgodaj znanega «fantka» Štefeta in .pa «svetnika>-pasarja Kregarja, ki naj bi v zvezi s poljanskimi konzumarji razgnali shod, potem pa radostno trobili v svet, da Tavčar niti v svojem rojstnem kraju ne more in ne sme govoriti. Vse popoldne so pijančevali okrog, potem pa se — kakih petnajst po številu — pri-drvili ob štirih popoldne k «Anžovcu» kjer se je imel vršiti shod.  Tu se je zbralo nad 200 mož. Prav gotovo bi bila pa udeležba še večja, da ni malone ves popoldan deževalo in so se nekateri zbog jako slabega vremena zbali daljnjega pota.   Klerikalci, videč toliko naših mož, so le od daleč gledali na govorniški oder. Le znani «laufpurš» Štefek se je rinil v ospredje in   poskušal  delati   zgago,   a naši   vrli   kmetje so ga s svojim odločnim nastopom tako prestrašili, da je ta »velika glava> takoj utihnila. Potem se je skoro ves čas oziral po maloštevilnih svojih somišljenikih. Klerikalci so najprej hoteli voliti predsednika, in ko se jim to ni ugodilo, so ves čas govornika motili z neumestnimi in neslanimi medklici. Precej glasna sta bila tudi pijani kovač z Dobrave in dr. Krekov svak, podobar Šubic. No, te razgrajače so naši možje znali prav dobro brzdati in jim prečrtati račun, da bi razgnali shod.
Shod otvori g. dr. Iv. Tavčar v imenu «Sloven-skega društva*, povdarjaje, da hoče to društvo take shode sklicati tudi drugod po deželi, da se našemu ljudstvu naslika sedanji žalostni položaj, v katerega je zabredlo vsled svoje kratkovidnosti in pa nečuvenega terorizma duhovščine in nje obeskov. Kakor že zgoraj ,omenjeno, so neznatni Štefek in drugi zaman ugovarjali, ker je dr. Tavčar izjavil, da hoče kot predsednik »Slovenskega društva* tudi obenem predsedovati shodu.
Dr. Iv. Tavčar pravi v svojem nadaljnjem govoru, da trosijo dr. Šušteršič in tovariši med preprosti narod grdo laž, da hočejo naprednjaki imeti drugo vero, da hočejo  odpraviti katoliško cerkev in da hujskajo proti . duhovščini kot taki.   Kmetu, ki ne pride med stet, se kaj takegi *priav lahko natvezi, zlasti če živi med mladimi duhovniki, katere ima na vrvici dr. Šušteršič. Mi zahtevamo, aa naj duhovnik išče svoj poklic pred vsem v cerkvi, da naj je oznanovalec ljubezni, ne pa hujskač in razgrajič.   Celo naš Gospod Jezus Kristus je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta.   Govornika veseli, da dr. Šušteršič, ki je takorekoč gnoj na naši njivi, utrjuje narodno-napredno stranko, zakaj povsod, kjer se prikaže, izbije iz tal napredno stranko, kjer je poprej nikdar  bilo ni.   Dr. Šušteršiča drži skupaj sama po-surovelost in donebesna domišljavost. V Preski je na on-dotnem shodu dokazoval ta mož, da slovenski naprednjaki nimamo duše, kakor je nimajo psi, ki letajo okrog hiš; a povedano mu bodi, da mi verujemo, da živi v  vsakem človeku neumrjoča duša, ter odločno pri-poznavamo, da  živi  tudi v slabotnem telesu dr. Šušteršiča taka  duša,, kateri priznamo večno življenje. Dr. Šušteršiču in njegovim prijateljem torej svetujemo, da naj ne taje duše, in najsi bode tudi pri liberalcih, ker s tem taje vero, cerkev in sploh vse, kar so Kristus in njegovi apostoli zasejali med svet.
■ Dr. Iv. Šušteršič je zadnjič na Jesenicah nastopil tudi kot svetnik (!) in pripovedoval svojim poslušalcem, da bode sodni dan on (Šušteršič) stal med izbranimi ovčicami, dočim bomo liberalci stali med črnimi kozli. Čudno je le, da Šušteršič takrat ni pravil tudi, da bode sodni dan sam Kristus, ki bo, kakor nam znano, sedel ob desnici svojemu očetu, vstal s svojega sedeža, pohitel našemu Šušteršiču nasproti in ga posadil na svoj lastni sedež, rekoč: «Ljubi doktor Šušteršič, vsedi na moje mesto, ker je to mesto edino za te dostojno!*
Gojorpik'potem ovrže Šušteršičevo klobasanje po shodih^ !cji £drje deželnemu odboru, ako ne bo postopal |n'kakor je to mogočnemu Šušteršiču všeč. Deželni^octbor sam najbolje ve, kaj mu je početi. Najmanj potrebujemo njegovih svetov, s katerimi naj lepo počaka za vrati, dokler ga ne pokličemo, ako jih bo-demo slučajno potrebovali. Posebej ni treba povedati, da hoče deželni odbor izvanredno svojo oblast, katero mu
308
jo neumnost dr. Šušteršiča potisnila v roke, pametno porabiti, zlasti v korist našemu kmetu, zakaj narodno-napredna stranka je bila vedno odkritosrčna prijateljica našega kmeta, boljša kakor pa je dr. Šušteršič.
Na jeseniškem shodu je dr. Šušteršič vabil tudi vlado na svojo stran, ker ve, da brez vladne pomoči ne more izvleči svojega vozička. Govorniku se zdi, da so dandanes razmere na Kranjskem take, da sta cerkvena kakor tudi posvetna oblast poklicani, v soglasju delovati na to, da se izboljšajo javne razmere. Z razgrajanjem in divjanjem se te razmere ne dado izboljšati in ko bi škof pojmil svojo nalogo, bi moral kaj storiti, da se poležejo silna nasprotja. Enkrat je le imel tako priliko, katero pa je zamudil, a najbrž tudi sedaj ne bo storil ničesar, kajti na škofu leži dr. Šušteršič tako, da se ne vidi ne mitra, ne škofova palica. Danes spoznava vsa poljanska dolina, da je konsum za našega kmeta največja nesreča, katero je provzročil dr. Šušteršič s svojo organizacijo. Šušteršiča živi ta organizacija, kmet pa — po domače rečeno — od nje crka.
Zborovalci so med govorom dr. Tavčarja večkrat dali duška prav krepkim in umestnim medklicem, na koncu njegovega govora pa je sledilo navdušeno odobravanje in ploskanje.
Kot drugi govornik nastopi deželni poslanec gospod Ciril Pire in prične približno takole: «Kogar Bog ljubi, tistega tudi tepe!* Ta izrek se izpolnjuje zlasti nad našim ubogim kmetom, ki se trudi od ranega jutra do poznega večera, dela kakor črna živina, a vspeh je vedno tisti. Posestva se vedno bolj zadolžujejo, kmetije propadajo in klofuta za klofuto pada na izmučenega poljedelca, tako da bo tudi že najbolj potrpežljivemu kmalu preveč toliko ljubezni. Pohlevnejši izmed kmetov še potrpežljivo prenašajo različne križe in težave, pogum-nejši zapuščajo domovino in se izseljujejo v Ameriko, drugi zopet tarnajo in tožijo o slabih časih, kar pa seveda prav nič ne pomaga. V zadnjem času so pa tudi med kmeti začeli vstajati možje, ki so jeli misliti in povpraševati, zakaj bi ti vedni udarci po kmetskem stanu izhajali le zgolj iz božje ljubezni? Zakaj bi Bog, ki je nad vse dober in nad vse pravičen, lasal vedno le kmeta, ki to najmanj zasluži ? In ti možje so začeli brskati po vzrokih propadanja kmetskega stanu in prišli so z nami vred do prepričanja, da to propadanje ne izvira iz božje ljubezni, ampak da je vzrokov treba iskati drugod.
PODLISTEK. Kupidova puščica.
Spisal Rudyard Kipling. Dalje.
V polni sezoni, ko je Barr-Saggott menil, da so stvari zrele, je napravil načrt, ki je delal vso čast njegovim administrativnim sposobnostim. Aranžiral je loko-strelni turnir za dame in določil kot prvo darilo krasno zapestnico z briljanti. Pogoje je določil zelo spretno, in vsakdo je uvidel, da je bila zapestnica darilo za gospico BeightonoYO, ki naj bi združila srci in roki obeh. Pogoji so bili: en «sv.Lenartov krog» — 3G strelov na G0 vardov — vse po pravilih lokostrelnega kluba v Simli.
Vsa Sinila je bila povabljena. Krasno aranžirane čajne mizice so stale pod cedrami v Annandalih. Zapestnica, stoječa sama zase v višnjevem etuiju, se je lesketala v soncu v vsi svoji krasoti. Gospica Beigh-lonova bi rada — skoro prerada tekmovala.
Določenega popoldne se je peljala in jezdila cela Simla ven v Annandale, da bi bila priča obrnjeni Paridovi sodbi. Kitty je jezdila s Cubbonom in lahko se je opazilo, da je bilo fantu tesno pri srcu. Smatrati se mora, da je bil on na vsem, kar se je zgodilo, nedolžen.
Glavni vzrok propadanja je pač ta, da je naš kmet le preveč udan v božjo voljo, namesto da bi se ravnal po pregovoru: »Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.*
V tem svojem brezmejnem zaupanju je že večkrat sam pomagal spletati bič, katerega udarci so potem padali nanj — in o tem bi ravno kmetje vedeli kaj povedati — in ob Času zadnjih deželnozborskih volitev si je spletel sam šibo, ki zdaj kruto bije po njegovem hrbtu.
Govornik potem jako poljudno opisuje in razloži pomen »liberalec* in »klerikalec« ter preide na to k razmeram pred deželnozborskimi volitvami, pojasni, kako so klerikalci v svoji brezmejni lakomnosti, da se polastijo kar največ mandatov, oznanjevali verski boj in vpili, da je vera v nevarnosti. In res od 16 kmetskih mandatov so si jih priborili 15. Večine sicer niso dobili, vendar so sklenili, če ne zlepa, pa z grda razbiti deželni zbor, misleč, da se vnovič razpišejo nove volitve, pri katerih bi še enkrat poskusili svojo srečo.
Potem razpravlja govornik o pripetljajih zadnjih dveh deželnozborskih sej in pravi konečno: Cela dežela je komaj pričakovala deželnozborskega zborovanja, ker je vsa dežela navezana na podpore deželnega zbora, zlasti pa kmetsko prebivalstvo, ki bi bilo brez teh podpor izročeno popolnemu gospodarskemu propadu. Deželno upravo bo sedaj vodil deželni odbor, kateremu je meseca decembra dovolil deželni zbor pobiranje deželnih doklad na nedoločen čas. Deželni odbor ne more izplačevati tistih prispevkov in podpor, ki so bile stavljene v proračun, a niso bile potrjene. Vsled tega se bo godila neizmerna škoda kranjskemu prebivalstvu, a največja škoda pa kmetskemu ljudstvu. Nekaj tisočakov je tedaj za letos splavalo po vodi in lahko se reče, da se je tri četrtine tega denarja odtegnilo kmetskemu ljudstvu. In teh žalostnih razmer ni zakrivil nihče drugi, kakor brezvestni klerikalni razgrajači, ki so, ne oziraje se na koristi svojih volilcev, razbili deželni zbor. Izkušnja uči in prav iz srca želimo, da bi ta bridka skušnja izučila tudi kranjskega kmeta in mu strgala mreno raz oči, da bi mogel razločevati prijatelja od nasprotnika. Zlasti pa želim vam prav iz srca, spoštovani možje, da bi v vašo lepo dolino, ki slovi po nadarjenosti svojih prebivalcev, prav kmalu posijalo božje solnce svobode in napredka in s svojimi žarki razgnalo črne megle,
Kitty je bila bleda in nervozna in je zapestnico dolgo opazovala. Barr-Saggott je bil bogato oblečen in ner-voznejši od Kitty in grši kot kdaj poprej.
Gospa Beighton se je vljudno smejola, kakor se spodobi bodoči tašči velikega moža. Streljanje se je pričelo. Gledalci so se vstopili v polkrogu okoli strelk, katere so nastopale druga za drugo.
Nič ni dolgočasneje od streljanja na lok. Streljali so in streljali in zopet streljali, da je že sonce izginilo iznad doline, da se je že večerni veter igral s cedrami in da so ljudje nestrpljivo čakali, da prične gospica Beightonova in da zmaga. Cubbo je bil na enem krilu polkroga gledalcev, Barr-Saggott na drugem. Gospica Beigthon je imela zadnjo številko. Dozdanji streli so bili zelo slabi in zapestnica plus komisijonar Barr-Sagott sta ji bila gotova. Komisijonar ji je napel lok z lastnimi rokami. Ona je stopila spred, pogledala zapestnici, in prva puščica je zadela za las natančno v sredino srca «zlatu», kar je štelo 9 pik.
Cubbon na levem krilu je postal bled in njegov hudobni duh je zapeljal Barr-Saggotta, da se je zasmehljal. Pa kadar se je Barr-Saggott smehljal, tedaj so se navadno konji plašili. Kitty je videla ta smehljaj. Pogledala je na levo, pokimala skoro neopazno Cubbonu in položila drugo puščico. Koneo prida.
ki se vlačijo po vaših prijaznih selih. (Navdušeno odobravanje.)
Po govoru poslanca Pirca prebere predsednik dr. Tavčar resolucijo, katero so predlagali prvi občinski možje, in ta se glasi: «N a shodu v Srednji vasi zbrani volilci obsojamo najostreje surovo divjanje katoliških kmetskih poslancev v deželnem zboru, vsled katerega ima dežela in posebno ves kmetski stan največjo škodo. Z oziromna to izreka shod deželnemu poslancu za ta okraj dr. Brejcu popolno nezaupnico.* Ta nezaupnica je bila sprejeta z ogromno večino.
Ker se nihče izmed volilcev ne oglasi k besedi, zaključi predsednik shod in se razvije nato prav prijetna prosta zabava. Klerikalci pa so jo prav klaverno odkurili.
Ljubljanski grad
In promet tujcev.
m.
Naša deviza naj bode torej: kakor je Solnograd središče nemškega prometa s tujci — tako naj postane Ljubljana pri nas središče z ozirom na promet s tujci v slovanskem, pa tudi v mednarodnem oziru.
Ugovarjati bi se utegnilo, da Ljubljana (mesto samo ob sebi) nima tako krasne lege kakor mesto Solnograd. A ta ugovor je popolno ničev, ako pomislimo na to, kar nam nudi razgled z ljubljanskega gradu. Smelo trdimo in tudi razvajeni turisti, kateri so videli že premnogo najlepših pokrajin, so se opetovano izjavili, da ima mesto Solnograd (mesto samo) sicer nekoliko lepšo lego kakor mesto Ljubljana, a ne tako obširnega obzorja s tako krasno ravanjo, katero obdaja čarobno skupljeno visoko pogorje, ki očara vsakega, kdor ima le količkaj smisla za naravne krasote.
Da je Ljubljana — seveda s komfoitno preskrbo tujcev — sposobna postati središče prometa tujcevpri nas, v to ji kaj vrlo dobro služijo izborne železniške zveze, ki omo-gočujejo tujcem, da si brez vsakega napora ogledajo vse znamenitosti, da lahko zjutraj odpotujejo in se zvečer zopet povrnejo nazaj v Ljubljano.
In kako velekrasen in velezanimiv potovalni program se lahko napravi v Ljubljani bivajočim tujcem.
Za pohod vseh gorenjskih znamenitosti lahko porabijo cel teden in še več; za obisk Notranjske s čudovito postojinsko in čarobno krasno škocijansko jamo pri Divači itd. je treba tudi enega tedna. Daljnji teden pa lahko uporabijo za partije ob Savi od Litije do Celja, ki, četudi popolno pozabljene, ne le, da ne zaostajajo po svoji krasoti za slovečim »Gesause*, ki je po širnem turističnem svetu tako znan, ampak smelo trdimo, da ga celo nadkriljujejo. Potem pa še ostaja mnogo časa za izlete proti Kamniku, Novem mestu do Krškega i. t. d.
Ko nas je nekoč vprašal posestnik velikega hotela na Solnograškem, kako se nam je dopadlo «Gosavsko jezero*, smo mu odvrnili, da smo videli že kaj lepšega, na kar nas je radovedno vprašal, kaj bi to bilo. In ko smo mu odvrnili, da se nam »Klanski jezeri* bolje do-padeti, je odvrnil, da je to že mnogokrat čul.
G. Siegerist, predsednik planinskega društva v Švici, je pred 15leti prišel si ogledat «Škocijansko jamo* Očaran po izvanredni naravni krasoti je vzkliknil: »Gospoda, mi Švicarji bi si čestitali, ko bi imeli kaj tacega!* Brez skrbi smemo reči, (h so Po.«tojinska, Škocijanskajamai.t.d. špecijalitete, kakršnih ni najti na svetu. Da to niso le fraze, spričuje tale dogodek: V Matavuni pri Gombaču je v knjigi za tujce neki bramin iz Indije napisal v svojem jeziku in z lastno pisavo, kako globok vtis je nanj naredila krasota tega, kar je videl v Škocijanski jami in nje okolici. Slovenci Imamo že take zaklade, ti praktični Švicarji pa sedaj iščejo Inkih jam po svoji deželi, kakor je bilo brati zadnje dni v nemških novinah. In kakor so praktični — če se jim ne posreči najti jih
309
— v stanu so si jih narediti, — če tudi bi veljali milijone.*
Ce torej vse navedeno resumiramo, nam je jasno, da je Ljubljana kot vzorno središče krasnih pokrajin, moralično primorana, da stori v tem oziru vse, kar je le mogoče, da uresniči to idejo, ki ni nikaka utopija, ampak temeljina popolno zdravi gospodarski podlagi. Ako stori glavno mesto svojo dolžnost in ako se odzoveta dežela in država v kolikor sta dolžni, ne bode treba dolgo čakati, da se to gibanje razširi tudi izven Ljubljane, da bodo tudi ogtale občine posnemale ta dober izgled.
Javno mnenje ja, pa ne samo v Ljubljani, ampak tudi po deželi, da mestna občina ljubljanska nikakor ne sme zamuditi te prilike ter si prisvojiti grad, s katerega je tako krasni panorama osobito na visoka pogorja, kakor so kamniške, julske planine, Karavanke i. t. d., ter združeno z deželo in državo preskrbeti tujcem vso potrebno udobnost, v prvi vrsti pa udobna stanovanja, kar vse najdejo v Švici, na Solnograškem in Tirolskem. Ako bi sedanji mestni zastop zamudil to priliko, storil bi veliko napako, ker bi se mu lahko očitalo: ko so Nemci gospodovali mestu, nakupil se je grad Tivoli, ki pa nikakor ni tako velikanskega pomena, kot je krasno ležeči grad.
To vse pa naj bi bil le začetek velike akcije, ki se ima pričeti v blagor naše dežele.
V Kranju, 9. avgusta.
Ministrski predsednik Korber hoče na vsak način doseči začasho jezikovno pomirjenje med Nemci in Cehi. V prvi vrsti hoče vedeti, pod katerimi pogoji bi dovolile nemške stranke češki notranji uradni jezik.
Za solnograško katoliško vseučilišče so izdali škofje posebno okrožnico za prispevke. Najbrž bodo tudi pri nas moledovali zanj, toda Slovenci zanj ne moremo biti vneti, kajti, če se ustanovi nemško-klerikalno vseučilišče, tedaj je gotovo, da bomo čakali za slovensko univerzo lahko do sodnega dne.
Na Ogrskem se bo praznovala dne 19. septembra stoletnica Košutovega rojstva. Ogri hočejo porabiti to priliko za politične demonstracije, za samostojno madjarsko armado in za ločitev od Avstrije.
Uravnava plač diurnistov. Listi objavljajo na-redbo skupnega ministrstva, ki uravnava plače diurnistom. Vlada pa pripravlja uravnavo plač tudi za davčne izterjevalce in razne pomožne uradnike. Število vseh, katerim bodo v kratkem izboljšane plače, iznaša 30.000 oseb.
V Galiciji traja štrajk poljedelskih delavcev dalje. Poljska šlahta se trudi, da zaduši štrajk in da ostane vse pri starem. V ta namen je šla deputacija k ministrskemu predsedniku, naj bi vlada razglasila izjemno stanje in da bi vojaki obdelovali polja. Kčrber pa je vse odklonil. Kruha, kruha dajte rajše revnim delavcem, ne pa jih strahovati z bajoneti!
Španski ministrski predsednik Sagasta hoče odstopiti.
Kitajci v južni Afriki. Vsled pomanjkanja domačih delavcev hočejo poklicati v južno-afričanske rudnike kitajske delavce.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Gospod Anton Žlogar, župnik v Kranjski gori, je dobil župnijo Šmartno pri Litiji. — G. Avgust Bolte, dosedaj adjunkt v mariborski kaznilnici, je imenovan nadzornikom v kaznilnici v Begunjah. — Prometni uradnik in asistent državne železnice v Beljaku g. Josip Šmuc, je imenovan postajenačelnikom v Kamniku.
Šestdesetletnica Strossmaverjevega doktorata. Piše se nam: Narodna čitalnica v Školji Loki je poslala svojemu častnemu članu prevzv. biskupu Strossmaverju o priliki njegovega dijamantnega doktorskega jubileja tele-grafično čestitko, na kar je dobila sledeči odgovor: Slavnoj »Narodnoj čitalnici* v Škofji Loki. Izjavljujem ovijem najtopliju hvalu  na  prijateljskoj uspomeni v
* Ravno, ko je bil pričujoči spis v tisku, je bilo brati v časopisih, da so žt našli v Švici krasno podzemeljsko jamo s čudovitimi kapniki.
310
doktorskome mame jubileju. Bog dragi blagoslovio slavnu čitaonico i sve njene uriedne članove i dao, da ona cvate osobitim uspjehom u sačuvanju narodne sviesti i pronicanju krščanske kulture. Sa pozdravljeni J. J. Stross-mayer. U Slovenskoj Slatini, dne (J. VIII. 1902.
Železniški minister ekscelenca gospod vitez Wittek s spremljevalcema gospodom sekcijskim šefom Wurmb-om in gosp. inšpektorjem železniških zgradb Frisch-em je v torek dopoldne izstopil na škofjeloški postaji z namenom, da se odpelje skozi selško dolino črez Zalilog proti Podbrdu ogledat si zgradbo bohinjske železnice. Na kolodvoru ga je pričakoval škofjeloški občinski odbor na čelu z županom gospodom Lovro Sušni kom. Navzoč je bil tudi deželni poslanec gospod Ciril Pire. Po županovem pozdravu je gospod Pire raztolmačil visokemu gostu željo škofjeloške in sosednih občin, kakor tudi obeh dolin, da bi se kolodvor premestil v bližino mesta, ali, da bi se vsaj pri zgradbi novega tira od Kamnitnika do postaje vplivalo na podjetnike, da bi se ozirali na koristi Škofje Loke. Natančnejša pojasnila je podal postajenačelnik gospod Alojzij Preveč. Gospod železniški minister, ki je jako ljubeznivo občeval z deputacijo, je priznal opravičenost izražene želje in je obljubil po možnosti na tiste se ozirati. Na to se je minister v v spremstvu dolge vrste voz odpeljal proti Škofji Loki, ki je bila bogato okrašena z zastavami, skozi spodnje mesto po glavnem trgu in skozi Staro Loko do okrajne ceste proti sv. Duhu. Tu je deputacija še enkrat priporočila svojo prošnjo ministrovi blagonaklonjenosti, na kar se je odlični gost, ko je še izrazil svoje zadovoljstvo na lepem vsprejemu, odpeljal proti Selcam.
Nek žejen klerikalec se v <Slovencu* in »Slovenskem Listu* pritožuje, da v Kranju primanjkuje pitne vode in radovedno povprašuje, zakaj je sedaj vse umolknilo o vodovodu, o katerem se je toliko govorilo in pisalo. Prav brez potrebe se pri tej priliki drgne tudi ob deželnega predsednika barona Heina. Radovednež naj se raje obrne na svojega svetnika dr. Šušteršiča in njegove pomagače, ki so s svojim divjanjem provzročili zaključenje deželnega zbora. Če le-ta ne zboruje, ni mogoče izvišati deželnega prispevka in pred vsem ne skleniti deželne postave, da se bo gradil vodovod kot deželno podjetje. Brez tega prispevka in sklepa pa ne dobimo neizogibno potrebne drž. podpore. Če sekranjski vodovod ne bo začel graditi prihodnjo spomlad, naj se naši žejni klerikalci zahvalijo zato dr. Šušteršiču ter tovarišem in naj nikar tako neumno ne brskajo po drugih vzrokih.
Odhodnica. Minuli ponedeljek zvečer se je zbrala v notranjih prostorih P. Mayrjeve gostilne mnogoštevilna in odlična družba, da se poslovi od odhajajočih gg. profesorjev od dr. Valentina K o run a, ki je prestavljen na I. državno gimnazijo v Ljubljani, in dr. Stanka Beuka, ki odide na mestno realko v Idriji. Različni goforniki so slikali gospoda kot izborna, a obenem priljubljena učitelja, kolegijalna tovariša, ljubezniva družabnika, odkritosrčna prijatelja in predvsem kot odločna in značajna moža. Napivalo se je posebej še g. dr. Korunu, ki je služboval v Kranju od početka kranjske višje gimnazije in je bil občinski odbornik, načelnikov namestnik , v vodovodnem odseku in več let odbornik ter blagajnik »Dijaške kuhinje*. Slavljenca sta se ginjeno zahvaljevala in zatrjevala, kako težka jima je ločitev od prijaznega mesta in dragih prijateljev. Mej posameznimi govori je čitalniški pevski zbor razveseljeval mnogobrojno občinstvo. Tudi mi želimo poslavljajočima se gospodoma, ki sta za časa svojega bivanja v Kranju uživala med meščanstvom vsestranske simpatije, in njunima cenjenima obiteljema zadovoljnost ter prav mnogo sreče na novih mestih!
Koncert priredi danes zvečer ob pol devetih damski orkester »Avstrija* pod vodstvom J. Poschl na vrtu gostilne g. P. Mayrja.
Tukajšnja godba priredi jutri v nedeljo koncert na Bledu v »Lujizinih toplicah*. — Dne 17. t. m. na predvečer rojstnega dne cesarjevega napravi mirozov, potem pa koncert pri g. Fr. Jezeršku (»Knedelnu*).
Cesar je potrdil zakona glede odprave eraričnih mitnic in glede davka na vozne listke.
Koncertna   veselica  kranjskih abitnrijentov
2. t. m. se je vršila na splošno zadovoljnost. Okusna vabila, ki jih je dobivalo občinstvo, so vzbujala pozornost in pričakovati je torej bilo, da bo udeležba nenavadno obilna.   Dasi se je v petek vreme nekam kujalo, je v soboto izvabil najlepši večer na vrt g. P. Mayrja vse, kar se rado zabava in rado pleše.   Videli smo mnogo odličnih gostov, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo, med njimi prvomestnika družbe sv. Cirila in Metoda, g. Tomo Zupana, voditelja tukajšnjega okrajnega glavarstva, g. Alfonza Pirca, župana in ces. svetnika K. Šavnika, deželnega poslanca g. Cirila Pirca i. t. d.   Točnosti pri nas sicer nismo preveč navajeni,   ali ta večer so se gostje podvizali in je kmalu nedostajalo pripravljenih prostorov. Početkom se zabava ni hotela prav razviti, toda ko je začela delovati šaljiva pošta in so različne zagonetne brzojavke, katere so posebno pridno pošiljali iz »Črnega grabna* in »Zg.Šiške*, razgrele srca, je veselje dospelo do vrhunca; le škoda, da so brzojavke tako hitro pošle. Društvena godba iz Ljubljane je neutrudno proizvajala slovanske skladbe, a da ni bilo presledkov, za to je skrbel moški zbor Čitalnice pod vodstvom g. V. Rusa in abiturijentov. Abilurijent   Trojanšek pozdravi občinstvo,   se zahvali meščanom v imenu podpirancev za različne podpore in povdarja, kako težko je abiturijentom slovo od lepega kraja, ki jim ostane vedno v najboljšem spominu. Nato odgovori v imenu kranjskega mesta ces. svetnik g. župan Šavnik, vzpodbuja mladino, da naj ostane vedno zvesta svojim idealom, ki jih nosi še neporušene v svojih srcih, in jo opominja, da naj tudi v tujem svetu ne pozabi, kje ji je tekla zibel. Burno odobravanje je sledilo krasnim besedam. Ob 11. uri se je godba razdelila in je šel en del igrat na oder čitalniške dvorane. Kako nestrpno je zlasti mlajši svet pričakoval plesa, so pričati živijo-klici, s katerimi se je sprejelo naznanilo, da se prične ples. Dvorana se je brž napolnila s plesalci in se je zlasti po prvih taktih zavrtelo toliko parov, da je nastala prava pravcata gnječa.   Prvo četvorko je plesalo 18 parov, drugo celo 26, zadnji dve sta se pa na splošno željo lepih plesalk nadomestili z valčkom.   Rajanje je trajalo do svita, zadnji par se je vrtel še po štirih zjutraj. Vobče se je opazilo, da je bil ples jeden najzabavnejših, kar se jih je sploh letos plesalo v Čitalnici. — Zunanjih gostov je došlo mnogo, posebno iz Ljubljane, Šiške, Škofje Loke, Kamne gorice in Kranjske, gore; veselice so se udeležili tudi ljubljanski abiturijenti, akad. društvo »Slovenija* in akad. društvo »Ilirija*.
Izžrebani porotniki. Dne 4. t. m. se je vršilo žrebanje porotnikov za III. porotno sesijo, ki se prične v Ljubljani dne 9. septembra, in sicer so bili izžrebani z Gorenjskega gospodje: Jakob Dolinar, posestnik in gostilničar na Primskovem; Rudolf Drinovec, zasebnik v Kranju; Anton Dolžan, posestnik v Predtrgu pri Ra- . dovljici; Ivan Ferjan, trgovec na Savi; Anton Globočnik, posestnik v Tržiču; Franc Kašman, trgovec v Škofji Loki; Josip Kandušer, trgovec v Mengišu; Ivan Košir, trgovec v Kamniku; Vinko Majdič, veletržec v Kranju; Konrad Pecher, trgv čc v Škofji Loki; Jurij Pezdirnik, posestnik na Dovjem; Franc Prevc, posestnik v Zajelšah pri Brdu; Lovro Sušnik, posestnik in župan v Škofji Loki; Vinko Theuerschuh, posestnik v Tržiču.
»Umazani liberalci.* Na zadnji abiturijentski veselici je bilo toliko občinstva, da žo bili natlačeno polni vrtni prostori P. Mavrjeve gostilne, tako da so morali nekateri gosti sedeti še zunaj na dvorišču. Še celo »Slovenec* je poročal, da je veselica uspela prav lepo, pač pa pristavlja naslednje besede: »Ko bi se bila pa veselica vršila na kakih neutralnih tleh, tako se je zatrjevalo od raznih strani, bi bil obisk še mnogobrojnejši.* Ker razen dveh ali treh, ki so bili slučajno zadržani, nismo na veselici pogrešali nikogar od onih, ki so ob takih prilikah vedno navzoči in tudi pa svojih močeh prav obilno prispevajo v dobrodelne in narodne namene, smo začudeni povpraševali, kaj pravzaprav pomenijo tista »nevtralna tla*. Zadeva se nam je kmalu pojasnila. Abiturijenti so po-
stopali povsem taktno in so povabili na svojo veselico seveda tudi dekana Koblarja, prečastiti jim je pa odgovoril manj taktno, da bi se odzval povabilu, če bi zabave ne bili priredili v gostilni, kjer se shajajo kranjski — umazani liberalci. Bog ne daj, da bi nas vznemirjale te ljubeznive besede, kajti vajeni smo tacih in in jednacih izbruhov onemogle jezice osamljenega »svojega župnika«. Navedli smo je le zato, da se razume »Slo-venčeva* notica, v kateri je dal Koblar na dostojnejši način duška svojim čutilom. Koblar čuti prav dobro, da bi tudi njega kot dostojanstvenika ne smelo manjkati na taki veselici. Vedel je pa tudi, da se bo na veselici zbrala najboljša in najodličncjša družba našega mesta, kateri je on po svoji lastni krivdi vse, samo ne simpatičen in v kateri bi se ne bil čutil kar nič domaČega. Težko bi dobil mizo, pri kateri bi ga bili veseli. Rad bi bil prišel in njegova dolžnost bi bila, da bi prišel
— pa ni smel! To ga seveda boli in zato opravičuje svojo odsotnost v »Slovencu* in se izgovarja na »umazane liberalce*, ki so pa v svoji »umazanosti* zložili zopet lepo svotico v prav plemenite namene. Mož sam ve prav dobro, da abiturijenti, ako so hoteli imeti vspeh, sploh niso mogli prirediti svoje odhodnice drugod, kakor ravno v čitalničnih prostorih in spodaj v restavraciji, in tudi tega si menda ne domišlja, da bi zaradi jednega Koblarja kdo prirejal veselice v kakem »nevtralnem* recimo Šifrerjevem »restavrantu*. Pogrešal pa Koblarja v soboto res ni nihče!
Kegljanje na dobitke. Danes v soboto zvečer se pri Mavrju ne bo kegljalo na dobitke radi vršečega se koncerta damske kapele iz Ljubljane. Namesto danes se kegljanje vrši v četrtek 14. t. m.
Na Bled je dospelo od 15. junija do 31. julija t. 1. 1387 tujcev.
Tombolo priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe v Begunjah na vrtu gostilne gosp. F. Michla v Poljčah na Veliki Šmaren dne 15. avgusta 1902. Začetek ob štirih popoldne. Cisti dohodek je namenjen za društvene potrebe. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
V Škofji Loki se je minuli ponedeljek poročil g. Fran Kramer, c. kr. poštni ekspedijent, z gospico Katarino Benedičičevo.
Umrl je v Poljanah nad Škofjo Loko dne 5. t. m. zobozdravnik dr. Rado Frlan, star šele 28 let. Naj v miru počiva!
Na Kranjskem sploh.
Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 17. glavno skupščino pretečeni četrtek v Ilirski Bistrici. Z vseh strani je došlo veliko število zborovalcev; bilo jih je nad 200. Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je imela dična naša družba K 40.19P40 dohodkov in K 39.694*36 troškov, torej znaša prebitek K 497*05.
— Volil se je tudi odbor, ki je ostal stari z načelnikom monsignorjem Tomo Zupanom. Slovenci, podpirajte to velekoristno družbo!
Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev ima — kakor že omenjeno — 14. glavno skupščino v Trstu dne 14., 15. in 16. t. m. Na sporedu je med običajnim zborovanjem tudi redni občni zbor društva •Samopomoč*, v soboto pa izlet v Benetke.
Nesreča v Otoški jami pri Postojini. V soboto sta šla ogledovat dva Nemca pred nekaj leti najdeno novo jamo blizu Velikega Otoka. Hoteča iti preko nevarne brvi v jami, svaril ju je njun spremljevalec-vodnik Šibenik, naj ne storita tega, ker je nevarno. Ali vseeno sta hotela čez. Prvi je s pomočjo Šibenika srečno prišel čez; ko pa je ta hotel pomagati še drugemu, je padel v prepad. Našli so ga šele čez nekaj dni z razbitim čelom mrtvega.
Križem sveta.
Velikansko poneverjenje. Pri občinski upravi v Sobotici na Ogrskem so prišli na sled velikemu po-neverjenju. Minister za notranje stvari je bil že pred kratkim obveščen, da se pri omenjeni mestni upravi vrše nepravilnosti. Vsled tega je vlada odposlala na lioe mesta strokovnjaka, da preišče ondotne razmere. Toda vspeh revizije je bil nepričakovan.  Znesek okrog dveh
m
milijonov kron je izginil, dalje je bilo tri milijone kron na neopravičen način izplačanih. Mestne knjige se Že leta in leta ponarejajo. Župan in 14 uradnikov je v preiskavi.
Benetke se takorekoč podirajo. Cerkev dei Frarije močno razpokana, pri cerkvi S. Giacomo e Paolo se je podrlo eno okno, pri cerkvi San Maurizio poka zidovje, strop sv. Štefana pa se skoro podere, vsled} česar so se izselili vsi prebivalci bližnjih hiš. Za zgradbo stolpa Sv. Marka je laški kralj daroval 100.000 lir.
Razne vesti. Petrolej se podraži, ker hočejo gališki bogataši pokupiti vse manjše izvire ter jih ustaviti. — Španjski inžener Gabaro je iznašel električno miniaturno vzdigalnico, ki razdeli v najkrajšem času pisma po mestu, za kar zadostuje samo en uradnik. — Petdesetletni mašinist M. Leopoldi na Reki je hotel ubiti s sekiro svojega dveletnega vnuka, ker mu zet Pauletti ni hotel dati denarja za pijačo. Ta zverinski človek pa ni k sreči zadel otroka, temveč njegova roditelja, ki sta skočila med otroka in zbesnelega očeta, oziroma tasta, tako posekal, da sta smrtnonevarno ranjena.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juliju 1902 je 192 strank vložilo 38.167-34 kron, 65 strank je vzdignilo 15.159'17 K, 19 strankam se je izplačalo posojil 29.400'—. Stanje vlog K 509.481-27. Stanje posojil 237.732-45. Denarni promet 125.018-29 kron.
Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo namerava po javni konkurenci pri malih obrtnikih si zagotoviti za leto 1903 različne potrebščine iz usnja za vojaško opravo. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tornistre, taške i. t. d. Vsak obrtnik se more sam ali kot ud kake obrtne zadruge udeležiti dobave, vendar pa mora v obeh slučajih posredovati pristojna zadruga. Ponudbe je kolekovati s kolekom za 1 K in najkasneje do 15. septembra 1902 do 12. ure opoldne ■ vložiti pri trgovski in obrtniški zbornici, kjer ponudnik biva, na Kranjskem torej v Ljubljani. Varščine in uzorcev ni treba predložiti. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci in zaznamek predmetov in cen se lahko upogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo namerava po javni konkurenci zagotoviti različne oblačilne in opravne predmete. Med temi so: podloge in ovratniki iz kožu-hovine, vse pritikline za vojaške klobuke, čelade in čake, zaponke, gumbe in razne znake iz kovine, usnjene in volnene rokavice, kuhalne in jedilne priprave, žeblji, podkve, ostroge, stremena, lopate, kolčki za šotore in privezovanje konj, vedra za vodo, spodnje hlače iz volnene tkanine itd. Ponudbe je vposlati neposredno vložnemu zapisniku vojnega ministrstva in sicer najkasneje do 15. oktobra 1.1. 12. ure opoldne. Ponudbeni vzorci, dobavni razglas in natančni zaznamek predmetov, katere je dobaviti, so tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled. Razglas se s celo vsebino objavi v »Laibacher Zeitung* in v »Slovenskem Narodu* dne 20. avgusta 1.1.
Domača knjižnica.
»Iz zemlje bezpravja i demoralizacije* ili »Kraljev
namjestnik — prosta varalica*. Obelodanil dr. Franko Potočnjak, bivši deželni poslanec. Ta brošurica je izšla v Ljubljani, a je bila sprva zaplenjena. Prva naklada je skoro že razprodana in potrebna bo druga izdaja. Veliko zanimanje je vzbudil ta spis bodisi v najvišjih kakor tudi v najnižjih slojih. Knjižica se dobiva v knjigarni g. L. Schvventnerja v Ljubljani, in sicer v hrvatskem in nemškem jeziku. Cena ji je 40 vin., s pošto 50 viri.
Listnica uredništva.
Več dopisov je moralo danes vsled pomanjkanja prostora iz-ostati in pridejo prihodnjič na vrsto. — V Tržič: Firbec III. Vašega poslanega dopisa ne moremo priobčiti, ker je bila ta snov že večkrat pogreta v našem listu. Dalje Vam tudi naznanjamo, da brezimnih dopisov ne sprejemamo.
Iz proste roke se proda122"1
eno nadstropna hiša št. 95 v Škofji Loki.
Hiša je pripravna za kupčijski obrt in je blizu treh cerkva. Ponudbe do 20.t. m.— Več se izve pri lastnici v Škofji Loki.
312
Tedenski sejem v Kranju dne 4. t. m.
Prignalo seje 18 glav goveje živine, 1 tele, 0 prašičev, — ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 7"—, prosa K 7.—, ovsa K G*—, rži K o'-—, ajde K (5-50, ječmena K G'—, krompirja K 2*—«
V najem se odda pekarija
z eno sobo v Cerkljah na Gorenjskem takoj pod ugodnimi pogoji. 124-1 Več se izve pri lastniku Matevžu K emu v Cerkljah.
Išče »e:
blagajničarica (ki ne streže gostom, Sitz-kassierin) za kavarno. Tukajšnje gospodične imajo prednost. Plača po dogovoru. Služba se lahko takoj nastopi, kavarniški vajenec (pikolo) in trgovski vajenec s primerno šolsko izobrazbo. Želi se kak razred srednje šole.
V kavarni je dobiti iz druge roke za tretjino prvotne naročnine sledeče časopise:
Slovenski Narod Slovenec Slovenski List Laibacher Zeitung Neue freie Presse Grazer Tagblatt » Tagespost Presse Nada
Der Floh Charikaturen Meggendorfer Simplicimus Münchener Fliegende
Blätter Jugend Witzblatt
Interessantes Blatt
Ponudbe sprejema:
Adolf Kreuzberger, trgovec, Kranj.
Kje»bodeš kupil
mlatilnico, gfopelj in
11Ü—2
čistilnico?
V skladišču pri
Franu Zetnann (pri Korenu)
v Ljubljani, Poljanska cesta
kjer se dobijo vsake vrste stroji in t rombe, cevi, posamezni deli za stroje najceneje!!!
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil Iz hiše št. 132 v hišo št. 118 poleg velikega mestnega vodnjaka, kjer nadaljujem se naprej knjigoveškoobrt. Priporočam se si. občinstvu za vezanje knjig po najnižjih konkurenčnih cenah in I solidno postrežbo. V zalogi imam tudi ravnotako kakor prej vsakovrstne knjige, molitvene in druge, kakor tudi knjigo •Večna molitev* i. t. d., dalje razglednice in podobice i. t. d.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
Pavel Bizjak
115-2        knjigovez, Kranj, št. 118, na glavnem trgu.
Loterijska srečka dne 2. avgusta 1.1.
Gradec:      28      18      21      72 15
Zahvala.
Odhajajoči abiturijenti s« najtopleje zahvaljujemo »lava. občinstvu, za obilni puset našo veselice in za velikodušne prostovoljne darove, ki so se oddali za dijaško kuhinjo in družbo sv. Cirila in Metoda (prebitka je bilo 182 K). Živahna zabava je pričala, da M nismo zmotili v svojem pričakovanju. Posebno zahvalno nam je omeniti si. pevski zbor tukajšnje čitalnice, ki je drage volje pomagal pri petju in zapel nekaj krasnih pesmi, nadalje dražestne gospice, ki so neutrudno prodajale brzojavke, in preblagorodnega gospoda župana Šavnika, ki nas je pozdravil v imenu mesta. Vsem izrekamo še enkrat svojo najiskrenejšn zahvalo in kličemo odhajajoči iz Kranja slavnemu meščanstvu: Bog Vam plati stotero za vse nam tekom študij izkazane dobrote.
Javna zahvala.
Tudi še tem potom si usojamo izrekati svojo iskreno zahvalo velecenjenen u občinstvu kranjskemu za simpatije, katere nam je blagovolilo izkazovati ves čas našega osemletnega bivanja v prijaznem Kranju, proseč jih, da nam iste tudi še zanaprej ohrani, ter za prisrčno edhodnico, katere slovesnost je tolikanj povzdignilo lepo petje požrtvovalnega čitalničnega pevskega zbora. Posebej pa Se prav lepa hvala onim prečastitim damam in gospodom, ki so se celo potrudili, da so nas spremili na kolodvor!
Ohranite nam, prosimo, prijazen spomin, kakor se bomo tudi mi z najprijetnejšimi čustvi spominjali svojega bivanja med Vami. Z Bogom in na svidenje!
V B rasi ovcah, dne 7. avgusta 1902.
121
Obitelj prof. dr. KortmoVa.
Krasota oken so naše rolete, žaluzije, zavite ž aluzije, cene in moderne, ki se na-roče pri J. Šlibarju v Radovljici.
123-1
Otvoritev trgovine.
Slavnemu občinstvu javljam tem potom, da sem otvoril v Kranju, glavni trg št. 3 v hiši gospoda Peter Mavrja, trgovino ga-lanterijakega in norimberikega blaga.
Zaloga vsakovrstnega v to stroko spada-jočega blaga, kakor: otročjih vozičkov, raznih vrst kovčegov, košar in pletenic, otročjih igrač šolskih potrebščin, raznovrstnih krtač, glavnikov, denarnic, toaletnega mila, parfumov, žepnih nožev, namiznega orodja, karafin, usnjatih ovratnikov za pse, igralnih kart, (marjaš in tarok) velika izber razglednic in podobic, vsake vrste papirja, palic za gospode in hribolazce i. t. d.
Cene nizK«! Postrežba točna!
Za mnogobrojni obisk trgovine uljudno proseč, beležim
z odličnim spoštovanjem
108_4    Janko Kocmut.
Stanje hranilnih vlog:
1,200.000 K.
Posojilnica ?
Rezervni zaklad: nad 36.000 K.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 41/odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—29
Šivalni stroji in kolesa
. Tovarniška zaloga 97—6
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se doposljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
raznovrstnih = l\   oblek —
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—28 v zalogi.
v Zeleznato vino	LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva sevlekarnah (
a** krepca malokrvne, nervozne in slabotne osebe	ff
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
Piccoli
«pri Angelu*
Ljubljana dunajska cesta.
Pollltrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar OARRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje
i66a-47   znesek po poštnem povzetju.
Ne akisanim flliitrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
.NflVIHflNCE'
spisal Rado Murnlk.
Velika 8°. Str. 229.
Vsebina t Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Zužamaža. — Cačkočikar pa Križkraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—6
Cena K 250, po poiti K 2-70. Založništvo L. Schwentner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
(Vellacher Sauerbrunnen) 3—18 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K. •
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
»j
i
S*
&a kometi, hahot, tudi ftipt, va&e> in
v  vszti  üaiyaft,  ttyyc&ne in cene pM-potoca ptva in največja
v SjuMjani,
75-13
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
1. MIKLAUC
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago.
O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-13
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
314
9
TS
e
t-
Priznano najboljše
oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in * steklarskega kleja. 82-io
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
H o
a.
o
09
o
ct*
o
e
16948 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
•padajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
hmajt naročil* »e ii~ •mUfflo totao in po najnižjih
Mkl ti razpošiljajo zastonj In frankovano.
Zahtevajte »Gorenjca" mm m m V Vseh gostilnah i« lj a Vam ah!
R. LANG, LJubljana (KolIzeJ)
tovarna ca modroce na peraaa in posteljno opravo, saloga pohištva,
j riporoča vaake vrata
modrocev, posteljne ulooe, zrcal, podob, otrotifh vozICKov, naslonjačev, pofci-valfirktrv (sola, kanape, divan) in sotmo opravo 60—15 po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami polije zastonj in po«tnine proeto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje to&no.
Predtiskarija      H\flj Predtiskarija
RANJA M ERŠOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih In izvršenih ionskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-47 Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
G. Tdnnies
Ljubljana 76_13
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-
rikanske turbine, bencin-
motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi In pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 13—28 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drago gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in eeno. Plačila po degovoru.
Podružnica K. A. Smekal v Zagrebu.
66
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". i_32
IP WE
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na atroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, et6lpne križe, štedilnike I t. d. si—11
Špecijaliteta:_valjični zastori (Rollbalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsclidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—2
315
Posamezne številke „ Gorenjca"
se prodajajo po 10 viti. v
Škof J i Loki pri g. M. Žigonu, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika.
ključaničarstvo in trgovina z železnino ▼ Radovljici, Gorenjsko
priporoča svojo zalogo najboljših
mlatilnic na vitle.....po K 103*—
„ roke    .....    „ „ 112-— vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijske posode
i. t. d.    i. t. d. 112—8
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
s   Prva in najstarejša 166~«
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočani svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo viKe njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
&v:::*:':
j*?
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEK MAJDIČ
■v Oelju, Graška cesta, šte-v. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih Izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
P*r* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Cene nizke.
•is*
IH
$$¡§
CD
CD
f
-i
o
o<
M
<
i?
ISI
-t <
m
a
»5
.3
CD
P3
|S1<
C5 CD
316
Za pravo zlato ali srebro se pismeno jamči.
H. SUTTNER
urar v Kranju
Za pravo zlato ali srebro se pismeno jamči.
Izpisek iz novega velikega cenika, ki ima okrog 600 podob in je na zahtevanje vsakomur na razpolago.
14 kar. zlata cilinder-remont. 10 kamnov gld. 1850,enaka anker 28 gld., z dvojnatim pokrovom od 48 gld. naprej, srebrna cil.-remont. gld. 350 in naprej, fina anker gl. 8*50, z dvojnat. pokrovom gl. 675, nikelnasta ura, rem. gld. 195 in naprej, fina anker 5 gld.
likar. zlata verižica 20 gr. težka 27 gld., 30 gr. težka 37 gld.
14kar. zlata verižica ttžka 30 gr. 40 gld., 14 kar. zlate fine dolge zavratne verižice za dame od 26 gld. naprej.
Srebrna cilinder-remont., prav fina, tako kakor slika kaže gld. 5*85. Enaka fina anker gld. 8.25
Salonska ura, ki se navija na pero, z bitjem gl. 5'50 in naprej, z godbo gl. 750 najnovejša kakor slika kaže, 150 cm visoka od gld. 19*50 naprej
14kar. zlato gld.|3-25 zlato srebro gld. 1*20
14kar.zlati uhani    14kar. zlato gld.360, gld. 8'60, zlato na      zlato na srebro srebro gld. 160 gld. 1-10
Usojam se slavnemu občinstvu naznanjati, da sem svojo nine in srebrnine zelo povečal. V zvezi s prvimi evropskimi
14kar. zlato 2 gld.
zlato na srebro
75 kr. zalogo ur, zlat-
tovarnami raz-
Srebrna ura za dame, najfinejša 10 kamnov 7 gld. 14kar. zlata, močna, fino
kolesja gld. 1750,z dvojnat.
pokrovom od gld. 1950 napr.
pošiljam le dobro in solidno blago z malim dobičkom ter velikim iztrženjern, ne samo po avstrijskih deželah, ampak tudi v inuzemstvo po najnižjih cenah, po katerih se nikjer drugod ne kupuje. — Dobe se vse vrste briljantov in dijamantov, prstanov, uhanov in najnovejše verižice za dame.
Posebno te priporočam pri nakupu birmanskih daril.
Z odličnim •pošf.ovanjtni M* vSiittucr.
120—1     Prosim, zahtevajte novi veliki cenik!
Srebrna ura za dame, fino kolesje gld. 4*75, z dvojnim pokrovom gld. 6*50 14 kar. zlata od gld. 1050 naprej
vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina r«klamaoqe, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frank i™ ti. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij <Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.