Uitelj in uenec in ocena so eno
(Iz literarnega kroka prof. Mo-horja)
. Nekateri v dvorani so se zares hahljali. mjsli-la sem si da iz zadrege, drugi pa so prisluhnili z radovednostjo in zanimanjem. Izpoved mlade-ga loveka, ki je zaljubljen. Izpovedana z od-kritosrnostjo in lepim, bogatim jezikom. Ko poslua, si misli, da ima pa vsaka generacija svoje velike in male probieme in teave, tem mladim pa naj bi bilo zraeraj najlepe. Pa ni. In zakaj je teko, zna povedati samo tisti, ki to obuti in zna to izpovedati. In ima predvsem prilonost to izpovedati. Mladina na Barju ima monost in prilonost. Nekdaj mrzel in neprivlaen dom je postal pravo toplo zato-ie velikega tevila mladih vseh generacij. Poudarjam - toplo in mislim, toplo v vseh ozirih. Krajevna skupnost in kulturno drutvo sta poskrbela za obe potrebni vrsti toplote -tisto osnovno, ki odteva kilovatne ure in tisto drugo, ki jjo ustvarja meahanizem srca. Zelo preprosto je to, treba je najti toplo loveko srce, ki mu asa ne bije samo misel as je denar in nimam asa, ampak pozabi na tak as, pozabi nase in prisluhne brezasovni po-trebi po skupnosti, tovariiji, prijateljstvu. Te-mu se preprosto ree: se vsede na tla med mlade in postane eno z njimi. Potem je tudi dvorana pospravljena, potem je tudi vzgoja usmerjena, potem je navreno marsikaj in ne bo potreba obrekovati te mlade, ki ne vedo, kaj bi s seboj, ki se tako grdo obnaajo in tako grdo govorijo in si izmiljujejo vsemogoe. Irena Zadnikar pravi, da se je mogoe od mladih marsikaj nauiti, mi v dvorani, prosim, v nabito polni dvorani, pa smo spoznali veliko pomembnega: da je mlad lovek eljan dru-be, da ima mlad lovek v sebi zvrhano mero ustvarjalne energije, ki jo mora imeti prilo-nost izkoriati - in e jo izkoria ob nekom, ki ga ima rad, potem je sposoben ustvariti in graditi, nevarna pa je ta energija, kadar je neizkoriena, zavrta, zamorjena. Potem eks-plodira v ualjenem kru. Potem ne ustvari tako lepega kulturnega veera, kot smo ga bili deleni mi vsi, ki smo sedeli v dvorani ob asu dedka Mraza, ki je medtem vodil po Ljubljani godbo na pihala in armado maoretk, pa spct pozabil na fantazijska in domiljijska sporoi-la. Ko bi bila izkoriena ta velika ustvarjalna energija mladih, ne bi bilo treba biti nikogar sram ob ponesreenih kulturnih prireditvah za mlade, v zadnjem trenutku skupaj zmaenih in za lase privleenih. Ko bi se na vsaki oli nael kdo, ki bi se zares zavedel, da je znanje sicer res nujno in potrebno, da pa je prav tako potrebno znati najti skupni jezik z mladimi. To pa pomeni omogoiti, da spregovorijo s svojimi ustvarjalnimi jeziki. Vsa Slovenija go-vori o literarnem kroku profesorja Mohorja na kofjeloki osnovni oli, mi smo ga povabi-li, da nam je povedal, na kaken nain mu je uspeio, da njegovi uenci z istim zanimanjem berejo T. S. Eiiota kot domaega Sreka Ko-sovela. Seveda ni splonega recepta, profesor Mohor sam veliko bere, se sam neprestano izobrauje in spotuje literaturo - ampak tudi on je rekel, da v kroku sedi med mladimi takole lepo po domae na tleh. Nekaj bo na tem. Na tem, da se zna xz svojega stola odle-piti, se vsesti kot otrok na tla, priznati, da tako malo ve, da bi pa s skupnimi momi lahko mogoe lo malo bolje?
JASNA KRINJAR
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si