St. 293 hmu mm v gitiiM (taitmrffltt cei U im V Trstu v nf al* o 16« decembra 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVll biuj«, »*v*emši poodeijek. vsik dan : uhca «v ksiširega it 20. L nadstropje. DopJfiuredn" • * w~ ^ % a» r ae sprejemalo, rokopici I*daJa,€aaaclje sa po&tjajo isključao upravi Edinosti, v Trstu, ulica a?. Frančiika Asižkeg* Stcv. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Mt ..Kapitalistično podjetje" Pri urejevanju koledarja, ki ga izda naša tiskarna za leto 1924, smo oživljali svoje opomine in smo se spomnili, da je dne 1. Aprila 1923 minilo 25 let od ustanovitve *e tiskarne. Tega za tržaško Slovenstvo znamenitega dogodka ne moremo proslaviti, kakor bi hoteli in kakor bi bilo primerno. Iz razumljivega razloga: z ozirom na položaj, ki se nahajamo danes v njem. Nikdar še ni bil naš narod na tem ozemlju tako oviran v /sakem svojem snovanju, nikdar še nam ni gospodujoči režim tako kratil vsak svobodni dih in vsako javno uveljavljanje '— tudi kulturno, gospodarsko in socijalno, torej brez vsake politične primesi — kakor se to dogaja danes. Zvezane so nam roke, ljudstvo naše ne more — ne da bi ga nasprotniki označali za rovarsko — svobodno govoriti svoje želje in pritožbe proti krivicam, ki se mu dogajajo. Vse naše narodne energije so vklenjene v okove. V takem položaju ne moremo primerno proslaviti tega jubileja. Ves ta pritisk dohaja od neslovenske, narodu našemu in njegovemu snovanju nasprotne strani. No, vse to moramo trpeti in prenašati kakor se pač prenaša z resignacijo kaka elementarna katastrofa, proti kateri ni nobene pomoči. AH — kakor da ni še dovolj vsega tega gorja, prihajajo sedaj srditi napadi in črna obrekovanja proti našemu podjetju iz domačega tabora, od ljudi, ki naj bi nam bili bratje in sobqrci, ki naj bi biH strnjeni z nami v borbi za pravice naroda, ki je naš ' i — njih! Obrekujejo to naše podjetje, da je kapitalistično, da se okorišča iz narodnih žuljev, da so njega ustanovitelji pijavke, ki si polnijo žepe na škodo ljudstva! Tiskarna «Edinost» in z njo spojeni list istega imena da sta kapitalistično pod- j jetje! Da vidimo! Pred seboj imamo Ob veznico* oziroma tanka berlinskih novinarjev se je udeležil tudi Marx, ki je v daljšem govoru pojasnil sedanji težavni notranje- in zunanjepolitični položaj države. Povdaril je tudi težko službo novinarstva in omenil slabo gmotno stanje tega stanu. Zvišanje produkcije t zasedenih krajih. PARIZ, 15. Listi poročajo iz Dfisscldorfa, da je celokupna produkcija v porurskih rudnikih dosegla v času od 3 do 9 t. m. 509.520 ton premoga in 58.100 ton koksa, kar pomenja zvišanje za 3055 oz 14% normalne produkcije v istem času pretečenega leta. Glasom sklenjenih konvencij bo znižana tudi izvozna pristojbina od 10 iul 6 frankov. Prepoved bdBjw|w lista »Fraaldurter Nack-richton* — izgon sumljivih oseb. KDBLENZ, 15. Mcdzavezniškn komisija je prepovedala za dobo 3 mesecev izdajanje lista cFrankforter Nachrichlen^ radi članka - Francija vzdržuje suženjstvo«, ki je naperjen proti zasedbenim četam. Razen tega so bile izgnane štiri osumljene osebe. Požrtmotaost nemikih ministrov Odpovedali so se prejemkom BERLIN, 15. Državni ministri in ministri pruskega kabineta so se z ozirom na težko .stanje države odpovedali svojim reprezentativnim prejemkom. Francoska zbornica o konferenci izvedencev in zasedbi Porurja PARIZ, 15. Pri razpravi o konferenci izvedencev v poslanski zbornici je socialistični poslanec Blum očital ministrskemu predsedniku Poincare ju, da je pristal na sklicanje konference izvedencev, dasi nt v interesu Francije. Poincare je odgovoril, da se je on protivil sklicanju mednarodne konference izvedencev, ker bi radi sklicanja take konference prišla odškodninska komisija ob vso veljavo; toda v smislu mirovne pogodbe ima odškodninska komisija pravico Imenovati komisijo izvedencev. Nato se je oglasil k besedi spet poslanec Blum ter obrazložil naloge te konference: konferenca bi morala oprostiti vse gospodarske vire Nemčije in pomagati Nemčiji, da spravi v ravnovesje državno bilanco. Nato bi pričele majhne kreditne operacije med Francijo in Nemčijo, ki bi se polagoma razširile; na ta način bi Francija pmagoma krila stroške, ki jih je napraiola na račun Nemčije. Poincare je pripomnil, da je posl. Blum razvijal le tezo vlade. Med Anglijo in Francijo ni prišlo do sporazuma glede nalo-g konference in glede znižanja vojne odškodnine. Posl. Blum je zatrjeval, da obstojajo med Francijo in Belgijo velika navzkrižja. Poincare mu je oid^ovoril, da je belgijski zunanji minister Jaspar zatrjeval nasprotno. Blum je dalje očital Poincarčju, da je glede davka na ;premog popolnoma popustil napram nemškim industrijcem. Poincare je nato preČital zapisnik sporazuma z industrijci ter dokazal nasprotno. Minister za javna dela Letrocquer je izjavil, da je proizvodnja premoga v Porurju že presegla višino proizvodnje, ko je bilo Po-rurje še v nemških rokah. RedM neHhOBSke Čete se umikajo VERA CRUZ* 15. Revolucionarni glavni stan poroča, da so vladne vojaške sile zapustile Sammarco ter da se umikajo in da razdirajo za seboj železniško progo. Nevarnost nove stavke v Avstriji DUNAJ, 15L Stavka poštnih in brzojavnih nameščencev je končala po sporazumu z vlado. VeČina uslužbenstva pa z doseženimi koncesijami ni zadovoljna. Večerni listi pocoCajo, da obstoja nevarnost za divje stavfeft onih skupin, ki pri redanjem sporazuma riZso prišle na svoj račun. Grško-albansfei konflikt Dvodnevni ultimat Grčije RIM, 15. «Alesaggero > poroča iz Pariza, da je Grška stavila Albaniji 48-urni ultimat in je grški zunanji minister odklonil sprejem albanskega poslanika, ki bo v kratkem zapustil Atene. «Agcnce Athen» javlja k temu incideniu, da je albanski dopisni urad objavil brošuro o spopadih pri Kakaviji, v kateri sramoti grški nared in armado. Grška vlada je nato zahtevala, da albanska vlada uradno popravi storjeno krivico in pozove vodjo dopisnega urada na odgovor. Ker odgovor albanske vlade ni zadvoljil, je grški zunanji minister odpoklical poslanika v Draču in pustil tam samo tajnika, da vodi do rešitve spora poslaniškc pc^le. Pismo iz J&ssosis^Ua LJUBLJANA, 13. dcc. 1923. Vladna kriza je srečno premagana in pomoč džcmtjela jc radikalom zopet zasi-gurana. Napetost med radikali in džemi-jetom jc bila sicer že zelo ostra in ko je na seji zakonodajnega odbora glasoval zastopnik džemijeta poslanec Ahmetovič proti vladi, je izgledalo, ko da je za vedno konec dobrih odnošajev med vlado in džemijetom. Toda pazen opazovalec ni mogel že tedaj prezreti dejstva, da je bila obvarovana vlada pred porazom Ie vslcd «slučajne» odsotnosti drugega džemijel-skega poslanca Djamil beg Jašaroviea. S to odsotnostjo so džemijetovci pokazali, da nočejo vreči radikalne vlade, temveč da hočejo samo položaj do skrajnosti izrabiti. In njih «ucenitev > se je posrečila. Nastop Ahmetoviča je bil radikalom v dokaz, da se džemijet s praznimi obljubami ne bo zadovoljil in da bo treba vsaj del že danih obljub realizirati. Poslali so zato k džemijetovcem ministra Kojiča in sporazum je bil dosežen. Vsebina sporazuma se prikriva tako od radikalov7 kakor tudi od strani džemijeta. To je dokaz, da sla popustili obe strani in ne samo radikali. Čeprav pa ni bila vsebina sporazuma objavljena, se vendar zatrjuje, da so radikali dovolili ustanovitev šerijatskih sodišč, kar so sicer še pred kratkim zaznamovali za nemogoče, da dobi dalje podporo vakuf, da se priznajo begom v Južni Srbiji razne koncesije glede izvedbe agrarne reforme in da se do konca izvede preiskava o dogodkih v Kosovski Mitrovici in poleni krivci teh dogodkov tudi kaznujejo. Da mislijo radikali to pot vsaj del svojih obljub tudi izpolnit, so že dokazali s tem, da so v nove dvanajstine žc vnesli novih 20 milijonov dinarjev^ za izplačilo haka. Položaj vlade jc torej znova utrjen in zadnje glasovanje v skupščini jc to vidno potrdilo, ko so glasovali z radikali džetni-jetlovci, Nemci in oba demokratska desi-denta iz Južne Srbije. Tudi razmere v radikalnem klubu so se umirile. Demisija ministra Uzunovića je ostala brez posledic, demisija ministra Perica pa je bila preprečena, ker mu jc bila izglasovana zaupnica. Porodila pa se je nova afera, ki jo je povzročil minister Ve-lizar Janković z ustanovitvijo velikega brodarskega sindikata. Vse rečno parobro-darstvo Jugoslavije bo po njegovem načrtu organizirano v enotnem društvu. 51 od-Jstotkov vseh delnic bo imela država, za njo bo najmočnejši delničar Srbsko parobrodarsko društvo, ki tudi odstopi novemu društvu vse svoje ladje in vlačilce. Del delnic pa bo pripuščenih novim delničarjem. Toda do njih bodo mogli pri li samo denarni magnati, zakaj vsaka delnica velja okoli 1500 dinarjev, vzeti pa jih je treba najmanj 40.* To jc en vzrok nezadovoljstva, ki je nastal v radikalnem klubu vsled n«i-črta ministra Janković a. Toda to ni bil cdir.i vzrok. Novemu brodarskemu društvu je namreč podelil minister Janković tako velikanske privilegije, da si bodo v resnici smeli kapitalisti, ki bodo poslali delničarji novega društva, oblizniti prste. Vseh taks bo novo društvo oproščeno, delnice bodo pupilarno varne, dr/ava jamči delničarjem 7 in pol odstotne obresti, družba bo oproščena tudi vseh državnih in občinskih davščin, uživaln bo tarifarnc ugodnosti na želcznicah in vrhu vsega ne bo treba delničarjem vseh delnic vplačati v denarju. Velikanske privilegije, navedel sem jih samo nekaj, bo torc> uživalo novo parobrodarsko društvo in vse to bo dano velikim kapitalistom, ki gotovo najmanj rabijo državne podpore. Obupati bi morali, če ne bi bilo proti teinu projektu odpora. Toda odpor se je pojavil in sicer tudi v radikalnih vrstah samih. Posledica Lv.a je bila, da sc jc Jankovičcv načrt ncko'iikr izpremenil. Zaradi vse tc brodarske aiev« je položaj ministra JanJiovića zrahljan t listi poročajo, da bo prva rekonslriik <_i;a kabineta zadela tudi njega. Vcliza i an-koviču, ki je sanjal za časa odseftnesu Pa-šiča, da bo njegov naslednik, se zna torej pripetiti, da bo sledi! primeru dr. Laze Markoviča. Poznavalci beograjskih razmer pravijo celo, da bi to bilo zelo v redu. Pod vplivom vladne krize in pa raznih afer je bilo zborovanje skupščine viharno in deloma tudi zelo neparlamentarno. Zlasti dve seji sta bili taki, da jih mora vsak Jugosloven samo obžalovati. Ne samo poslanci, temveč celo predsednik skupščine se je dal zapeljati od strankarske strasti in čule so se celo besede, da se bodo poslanci varovali v skupščini s samokresi. Pri takšnem ozračju je bilo seveda tudi delovanje skupščine minimalno. Omeni! bi le Ninčičcv govor o našem zunanje političnem položaju, ki je kljub svojim rožna- hm pogledom na situacijo, poslance vsaj deloma oponinil na njihove dciinosti. Slovenski poslanci so prejeli pri tej priliki zdravo lekcijo. Naši zunr.oji politiki se je namreč očitajo, cla rremalo skrbi za propagando, vsled cesar da trpi u^led države, j Nato je pripomnil minister Ninčić čisto1 pravilno, da so krivi majhnemu ugledu • države tudi tisti naši listi, ki pišejo o raz- \ merah v naši državi tako slabo, da jih ne morejo prekositi niti naši narodni nasprotniki. Marsikak <;Ic ki list je to lekcijo £al v polni meri zaslužil. Pozitiven je bil tudi sklep skupščine, da te dovoli po povodnji prizadetim denarna podpora. Tudi v tem vprašanju so nastopili nekaieri na način, ki je moral roditi odpor. IToteU so nesrečo prebivalstva i strankarsko izrabiti in posledica tega bi! skoraj bila. da se ne bi konstituiral odbor' za proučavanje nujnega predloga, kar bi' moglo popolnoma preprečiti vso pomožno | akcijo. K sreči so uvidevni poslanci rešili, v zadnjem trenutku situacijo. Še eno važno stvar je treba omeniti, to i jc konvencija z Avstrijo. Da ne bo ta j konvencija \sem ugajala, je jasno- Toda v eni st\ ari jc bifo vendra rešeno najvažnejše. : a dela brez njihove krivde vsled neza-meirjanja avstrijskih kron. Z rešitvijo tega vprašanja bo likvidirano eno najholi perečih vprašanj ob naši severni meji in nad dvajset zadrug bo moglo pričeti zopet z delom. Apostol sovraštva do Jugoslavije, vodja snakedonstvujuščih, Todor Aleksandrov, se je pojavil ob naši meji. Vsakodnevni k>kaški listi ! še kot senzacijo, /-adnrja pa samo še v i kratkem izvlečku. _ Padanjp zanimanja za Radi će vo londonsko akego se vidi tudi \ političnem položaju in sam je čutil v svojem 40. pismu za 'peflfcfigbno. da zavra-! ča vse govorice o nj^gesiein propadanju' na Hrvatskem, češ ca šo te govorice samo mahinacije Beograda. Hfli -go- časi, ko se je .gospod Radič samo -fflpf-j?1, če je kdo govoril o njegovem propadanju. Danes se zde žc denaentiji Pa tudi na Angk Lem je doživel £«o4ic luid poraz. Njegov najboljši pri^s^esit,:«edsednik Balkanskega- komiteta, g. SfeMem je pri volitvah sijajno propadel. Pited ena m letom je zbral še nad 3 tisoč glasov večine, sedaj je s približno istim štenftApi ostal v manjšini. Odpor proti njetagi iako velik, da konservativci sploh mi*o postavili v ajegovem okraju kandid»S*, temveč kar volili liberalca. Ni lepo ^osp. Radića, ;da ni posvetil g. Buxte«u w svojem -pismu ! primernega nekrologa. j Naš slovenski no%ra«qi ^d&ožaj je danes v znamenju beja za barifet. Vse govori, kako je treba razviti do^nsko -industrijo : in kako je treba ohranitipreobratu pri-I dobljene gospodarske paštflfanke, toda pri j tem prehaja podjetje za fttdjetjem v tuje 'roke. Prišli smo £selo 40fcc daleč, da se | bo tuja roka uveljavila Jmii v podjetjih, 1 ki so bila od nekdaj najbdtjii branitelji naše ! gospodarske neodvisn«w%i. Vseeno pa ne ■ ; smatram stvari pretragjfiBP. ©o vsega lega i j je končno moralo priti. papreobratna ! nacionalizacija je bila hiPaz prave podlage, i !zakaj še vedno je držfd» le . In koncem "tega prHntrljnhjjfr ipn£nvnrn je dr. Slaiak rekel Milanovi^t WVas ie treba ujeziti, da iskreno 41 n'mili 7). O pismu, ki ga je heje dr. ^likuletič izročil dru. Wilfanu šeir apo štirih mesecih, se pri oni priliki ni fpm m iln. in ravno tako ne o škodi, ki bi fo^ttki Tržačani napravili Istri. Popohioma Jlimaljeiio pa je, da bi bil jg. Milaxio«M»č jpncdlagal imenovanje dveh zaupnih .odfe, da jim to dokaže. V zapisniku od $ 1921 ni ničesar o tem. Na seji od #4. VII. 1921 je g. Milanovič zal rte val -raas^'^OpoUutve tega zapisnika, toda o te» -frismu in onem predlogu g. Miiano\dč mi «ičesar omenil, kar hi bil goto\ o stontt, ine bi se bilo o tem razpravljalo m bi A&o iz zapisnika izpuščeno. Tudi gapi^fjr mri i4. VII. ie g. Milanovič odobtsl mm. naslednji seji dne 25. VIII. 1921. O Arariu za Istro se je na seji 8. VU. 1921 fe tediko obra\i>a-valo, da je otHbornik Vivoda iz Buzeta poročal, koliko «e je za ^oitrake ;žjrtve nabralo do -tistega dne ia%a|Bco se je izdalo, katero poročilo je bilo Iftjeto brez vsakega prigovora. ominoznega pisma pa izjavljamo še lMfcral, da je bilo podpisano le od g. Mi4w*vića in pristašev iz njegovega okrona $jx da ni bil njegov predlog sprejet, ker §c hHa. velika ve-, čina istrskih odbornikov ia zaupnikov proti njemu. 8). Ob zaključku naj fn^rmo 4e, točno po zapisniku, nekoliko .«j|odwiiie iz seje političnega društva, ki ae je vršila dne 17. VII. 1922. Ka tej župnik Kra-ševec pri slučajnostih naj odbor takoj obsedi podjjfcate ^asuferja radi govora, ki ga je imcđjffifcjft- VL 1922 na Kozini. Čim je Tnnnit jMIteBc ta predlog izustil, se je takoj odti Wfflt a predlog je [zastopal g. Milanovič, Najprej sta prosila j Milanoviča gg. M. Tomašič in dr. Vra-j tovič, naj predlog umakne, ker bi drugače j prišla cela 'veriga sličnih vprašani in inci-identov, katerih se nc more izzvati, če se hoče v resnici pomirjen je. Evo, kaj prani nadalje zapisnik: «G. Milanovič vztraja pri svojem . predlogu in zahteva od odbora takojšnjo izjavo, ali sprejme aH odkloni njegove zahtevo. Zastonj apelira preds, 1 dr. Wilfan na krščansko strpljivost, ki se lahko zahteva od duhovnika; kot predsednik pa ga 'opozarja, da ne more in ne sme obsoditi, ne da bi prizadeti iaać! priliko se braniti. Kljub temu Milanove vztraja pri svojem predlogu in se demonstrativno odstrani». — Čitatelji jiaj sodijo sami. Zanimivo je tudi to, da je bila zjutraj istega dne seja istrskega pododbora, katere sta se udeležila gg. Kraševec in Milanovič in da na tej seji nikomur ni padlo na misel obsojati in obsoditi odsotnega posl. Stangerja. O polu dne sta se nato omenjena dva gospoda sestala z g. dr oni. Besednjakom in Ščekom, a popoldne je prišlo na glavni seji do opisanega nastopa. Ž&i nam je. .da moramo o lakih stvareh tako na dolgo razpravljati. A mislimo, da amo to dolžni čitateljem, da vidijo, s kom imajo opraviti in da lahko sodijo, koliko «0 vredna -gotova poročila o sejah v obliki dvogovora, ki se drzno tiskajo dve leti potem, ko so se seje vršile. Tako resnične, kakor gornja in po nji šče-Lkov Mali list > objavljata objavo Tiskovnega društva za Istro-- , v kateri je rečeno, da jc eden izmed odbornikov tega društva prejel anonituno grozilno pismo, v katerem se mu preti s «krvoprelitjem in s smrtjo*. V svojih .pripombah k -tej objavi Tiskovnega društva za Istro se seveda zaganjata oba razkolniška "lista na najnesrc-rpnejši način proti našemu Hstu in tukajšnjemu političnemu vodstvu. Med drugim pravita irrcc;*o kolikor ^Istra» toliko tudi tdttaii iist», da je ono pismo plod pisanja našega lista, ki da je v teoriji branil politične umore. Istočasno se izrccno pripisuje odgovornost za ono pismo našemu listu, našemu politiCnerau vodstvu in goiovi v Tisto, s čimer so mišljeni radi tisti Hrvati, ki so pristaši * Edinostih m nasprotniki razkola. Z oziram na to najnovejšo hinavščmo omenjenih listov izjavljamo sledeče: Mi smo seveda črtali objavo ^Tiskovnega društva z& Istro , čim smo prejeli omenjeni dve glasili. Ako nismo smatrali za potrebno, da izrazimo to-' zadevno svoje mnenje, je vzrok ta, da se anonimne grožnje za vsakega resnega človeka obsojajo same po sebi kot nizka podlost že s tem, da so anonimne. Zato pa gredo resni 1) udje preko takih porflosti in jih mečejo t je, kamor spadajo, ter ne zagrešajo takih nesramnosti, kakor si jih dovoljujeta Alilanovićeva • Istra» in Ščekov }J*\itii lista s tem. nas stavila z vezo z onim pisi3&m. Le podlež na;-n&vatlaejše sorte more kaj takega trditi in le kek botel; si moie kaj takega domnevati! Z večjo pravico bi mi lahko trdili, da so si gosp&dje okoli Ščeka to pismo nalašč naročili, da ga proti nam izrabijo. Od ljudi, ki so svojega zaupnika hujškali, da sabotira skupno glasilo, da piše liberalno in zanemarja gospodarski in kulturni del lista, samo zato, da s tem pridobi nel pri upravništvu «Malega lista» v roke g. posl. Ščeka popravek z o žiro m na napade priobćane v 33., 35., 39. in 40. številki «Maie£a lista* s .približno isto vsebino, kakor >e bila priobčerta v -Edinosti« od 29. novembra pod «Iz)avos odbora Tržaške kmetijske družbe in v 3. številki «Gospodarskega Vestnikai> pod naslovom «0 postanku našega lista», kateri članek je priobčila tudi ';Edinost» od 11. t. m. Tega popravka «Mali Iist» do danes ai priobčil, ker so resnicoljubni gospodje okoli nj^ga smatrali za boljše, da čitatelji nikoli ne izvedo resnice. Popravek je bil podpisan: Za Slovensko kmetijsko društvo v Gorici: Dominko Viljehu 1. r. Križman Ignacij 1. r. t. č. tajnik. t. č. predsednik. Za Slovensko čebelarsko zadruge: dr. Bobtč Leopold 1. r. Jerkič Anton L r. t. č. -tajnik. t. č. podnačel.iik.- Za Zadružno svezo v Trsta: Dr. Agnelelto s. r. Za Tržaško kmetijsko družbo: N. Starec s. r. < Ivan Goriap s. r. t. č. tajnik t. č. predsednik fm prsti iin kass-uM se nadaljuje z nezmanjšano silo. .Dne 12. -t. m. .se je sestal direktorij goriške skupine lašistov-ske organizacije na posvetovanje za nadaljno horbo proti goriškemu knezo-nadškolu. Proučili so »edanji politični, položaj ter sprejeli resolucijo, ki: «po®dravlja začeto kampanjo z živim zadoščenjem, ugotavlja, da ima ta kampanja podporo od strani višjih laaistovskih oblasti (tu prihaja misel na poslanca Giunto, ki je najzve-siejši pobočnik 4*. Mussolinija) sindikatov, goriških -udružeuj in vsega meščanstva in naglasa svojo neomajno voljo za nadaljevanje do zmage.» Gospodje so torej z vso odkritostjo priznali pravi edini vzrok svoje gonje proti knezo-nadškofu. Priznavajo, da so svojo resolucijo sestavili na podlagi premolritve političnega položaja. In s tem je povedano, da je razlog pc&ticifte in ne vendke, ali cerkvcnoupravnc narave. To priznava tudi ^Piccolo^ v naslovu, ki ga je dal svojemu poročilu o resoluciji goriškega direktorija. Naslov se glasi: ' Goriški fašjo in slova&ala nadškof*. To gonjo uprizarjajo torej le zato, ker je knezonađškaf Sedej slovenskega rodu! Nič ne govorijo o tem, da ne bi bil dorasel vtšjepastirskim dolžnostim, ne morejo mu očitati, da bi delal italijanskim vernikom kako krivico, da bi jih kako oviral v njihovem verskem in cerkvenem življenju. Kriv je, ker jc Slovan, ski večine vernikov nad- No, navsezadnje pa je razumljivo, če fašisti 9 svojimi cilji in nameni ravno is tega razloga uprisacjajo mojo £0090 proti goriškemu kneao-nadškoiu. JUi tu je vmes neko drugo, zelo kočljivo vprašanje. JSfovi tržaški Skot t-r povt- nivši se iz Rima — je povodom svojega posve-čenja v Gorici (zdF se, po izrecno dobljenem nalogu) sporočil knezonadškofu, kako visoko ga ceni sv. stolica in kako žarko da ga ljubi. Vprašanje je sedaj, kako stališče zavzame sv. stolica napram tej gonji. Čc na eni strani sv. stolica — in na tem ni menda dopuščen noben dvom — ostane zvesta sporočilu, ki j?a je škof 1'ogar prinesel iz Kima,_ in čc bi na drugi strani vlada odobravala in podpirala fašistevsko kampanjo: ali ni potem konflikt med vlado in j Vatikanom neizbežen? Ali more gospod Mus-solini hoteti tak konftikt spričo svojih odločnih zagotovil, da se je odločil za preorijentacijo vladne politike napram katoliški cerkvi, da hoče ustvariti prijateljsko razmerje med državo m Vatikanom in da sprejema verski moment med temelje svoje politike. Zato more gonja proti knezonadškofu Sedeju spraviti g. Mussolinija v mučen položaj: ali naj odkloni akcijo fašistov, ali pa naj tvega navzkrižje z Vatikanom! Vse to pravimo seveda na pred-pcsLavi, da se besede o preorijentaciji vladne politike napram sv. stolici res izraz trdne volje in nc samo govorjene radi potrebe — političnega trenutka! . PRIPRAVIMO SE! Kakor lansko leto, tako je tudi letos skicnilo ^Šolsko društvo* prirediti dan za - Našo dcco , kateri naj bi se vršil dne 28. dccembra, na dan nedolžnih otrok. Ta dan mora biti po celi .Julijski Krajini posvečen nabiranju darov za našo mladino. Društvo bo razposlalo svojim zaupnikom polo za nabiraYije članarine in prostovoljnih darov. Vsak Slovan naj ta dan odpre svoje srce in roke ter žrtvuje po svoji moči dar za Našo deco*. Vsak, še tako majhen dar se hvaležno sprejme. Članarina pa je tudi tako urejena, da jo zmore vsak, in sicer: a) izreden član postane oni, ki plača vsako leto 2 liri; b) reden član plača vsako leto 5 lir; podporni član 7c oni, ki plača enkrat za vselej 50 lir; ustanov-niki plačajo enkrat za vselej 200 lir. Na delo torej! Naj nam bodo v tem pogledu za zgled drugi narodi, ki žrtvujejo milijone za svoje šolstvo! _ EH, PA STE SIT«!...! Tako se jc obregnil nekdo, ko se je prosilo naj bi pričeval za ♦Šokko društvo . Tako jc! Sitni smo, zato ker prosjačimo za tki si dcco, da jo rešimo narodne propasti, sitni zato, ker damo z nabranimi prispevl: naši mladini telesno in duševno hrano! Taki ljudje, ki imenujejo sitnost tako važne in svete stvari namenjene doneske, so suhe veje debla. Kaj naj rečejo oni činitelji, ki vodijo -Selsko društvo: in ki morajo skrbeli Gan na dan za 2000 otrok, poleg tega skrbeti, da dobi nad 500 olrok toplo kosilo?! Ko pa pride < Šolsko društvo* in trka na usmiljena srea za pomoč Naši deci > enkrat ali dvakrat na leto, tedaj smo sitni. Koliko imamo takih, ki jim ni klic ' Šolskega društva« za pomoč našim otrokom sitnost, bodo pokazali božični prazniki! Dal Bog da bi bilo malo takih, ki bi jim bilo Šolsko eru-štvo:> sitnost! _ Msim žensk!!? rožnih M u Trstu Žensko dobrodelno udruženje v Trstu priredi razstavo del, kjer bodo lahko razstavile svoja rečna dela vse članicc udruženja in vse naročnico • Žraskcja Svela-i. Ns W7stavo Korlo sprejeta vsa ročna dela, bodisi perilo, obleke in bluze, ki so okrašene z vezeninami, tudi če so že nošena, samo da so čisto oprane in lepo zlikane. Minulo poletje smo namreč opažali veliko število obick in bluz okrašenih z mo- j tivi priobčenimi v ^Ženskem Svctu». Razstava naj nam da kolikor mogoče celoten vtis, iz katerega naj bi se spoznal vpliv našega stremljenja na polju ženskih ročnih del. Priglašenih je že lepo število del, vemo pa, da je še marsikatera, ki -je kaj posnela iz našega lista, a se še ni priglasila. Skromnost tu ni na mestu. Tudi če delo ni prvovrstno, bo sprejeto v razstavo, da s tem dokažemo zanimanje za naš list v vseh slojih, pri malih in velikih, pri začetnicah in spretnih veziljah. Prosimo vsled tega vsa naša dekleta, ki so uporabljale naše vzorce pri svojih delih, da se nam prijavijo do 20. t. m. potom dopisnice na: Ženski Svet, ccntro, caseila post. 384, na kar vsaki posebej sporočimo, kam in kdaj naj prinese svoje stvari za razstavo. Za predmete poslane po pošti nc moremo prevzeti nobene •odgovornosti. Odbor Ženskega dobrodelnega udr. v Trstu. Popravek. V naši včerajšnji domači vesti o uredbi terjatev napram poštni hranilnici na Dunaju, se nam je vrinila neljuba pomota. \ 11. vrsti druge kolone je treba namreč namesto r>o pristojnosti« čitati >so bivališču- . MMvmm vest« Zbor Glasbene matice. Vaje pevskega zbora 'Glasbene matice se bodo vršile pri Sv. Jakobu v Delavskem in Konsumnem društvu dvakrat-na -teden, enkrat za moške, enkrat za ženske glasove, ki imajo že -nekaj rutine v zborove« petju in poznajo vsaj malo teorije. Brez vsakega znanja not naj se zglasijo samo pevci z zelo dobrim posluhom in glasom. Sestanek vseh pevcev se "bo vršil v srt-do 19. t. m. ob 8?r v dvorani -Delavskega in Kon-stnnnega društva» pri Sv, Jakobu. K temu sestanku naj -pridejo vsi priglašeni ia še priglašeni pevci, ki mislijo sodelovati. Na tem sestanku se bo določila ura in dun vaj za posamezne glasove in obenem pregledalo razmerje glasov. Kedor bi se ne mogel udeležiti tega sestanka, naj sporoči svoje mnenje ali morebitne želje v tej stvari na naslov pevo-vodje: Srečko Kumar, Skedenj — Servola. Šentjakobski c v ulici Torrebianca št. 39 I. nadstr. redni • občni zbor s sledečim dnevnim ledom: 1. pr. d-. J sedn.iJy.ov nagovor, 2. odborovo poročilo, 3. , .poročilo pregledovalčev računov, 4. volitev? ; predsednika, 5. volitev odbora, 6. \olitev prj-I gjedovalcev računov, 7. odborov predlog z* prelevite v družbe-v zadrugo, 8. slučajnosti. Opozarjamo na važnost tega občnega zbora ter vabimo vse naše člane in kmetovalce, ki hočejo pristopiti k naši družbi, da se občnega zboru v čim večjem številu udeležijo. — Tri žaška kmetijska družba v Trstu. Predavanje priredi 2ensko dobrodelna udruženjem danes popoldne ob 16.30 pri Sv. Ivanu v prostorih Marijine družbe. Odborova seja • < Ženskega dobrodelnega društva • se bo vršila v sredo, 19. t. m. ob 16.30 v navadnih prostoriji. Ženska podružnica * Šolskega društva btf imela v četrtek 20. t. in. ob 18.30 sejo. Šolsko društvo podružnica pri Sv. Jakobi* si bo dovolila tudi letos kakor druga leta pošiljati prihodnji teden svoje poverjenike k našim trgovcem s prošnjo, da naklonijo mesečno kako količino blaga na korist refekcijc slovanske šole pri Sv. Jakobu. Prosimo gg. trgovce, da po možnosti podpirajo rejekcijo gornje edine naše šole v Trstu. Šentjakobska čitalnica priredi danes ob 6.30 zvečer že objavljeno mladinsko zabavo, katera se vrši v dvorani D. K. D. pri Sv. ,akobu. M. D. P.; Jutri točno ob 20.30 sestanek 9 predavanjem. Tovariši, bodite polnoštevilni! Pros\eta» in «DijašLa snatica» naznanjati, o* jc društveni urad do preklica odprt v sledečih urah: zjutraj: od 9.30 do 11.30, popoldne: v ponedeljek, sredo in pelek od 15. do 19. v torek, četrtek in soboto od 17. do 19. Urad je odprt Ie ob delavnikih. — Prosveta Dijaška Matica*. Šentjakobska čitalnica v Trstu vabi vse elai ne in prijatelje društva na svoj XX. redr.i občni zbor, ki se vrši danes, ob 10. uri dopok r.e v dvorani DKD, Campo S. Giacomo št. 5. Pevsko društvo «ili ija» vabi vse svoje člane, članice in prijatelje društva, naj se udele-l žijo III. rednega občnega zl ora društva« kateri j se bo vr&il v nedeljo dne 23. t. m. ob 10.30 v dvorani DKD pri S. Jakobu s rledeeim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika, 2) poro-i čilo tajnika, 3) poročilo blagajnika, poročilo preglednikov, 5) volitve odboji, 6} slučajnosti. — Ker bo ta občni sbor gotovo najvažnejši vseh občnih zborov, kate-ri so sc vršili po /o-petni obuditvi di ušiva, pričakuje odbor, da se ga udeležijo vji redni in podporni člani pclr.o-števiino. — Odbor. Ps tržaikepa ži¥§ienja Dve mali nesreči. Težak Ivan Lah, slur 42 let, stanujoč v ulici Aleoia št. 42, je včeraj popoldne v stari prosti luki, kjer je delal, prišel po nesreči z levo nogo pod kolo nekega ročnega vozička, ki mu je zmečkalo palec- Ponesrečenec jc dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bii prepeljan v mestno bolnišnico. — Dveletni Fran Sicolo, stanujoč v ulici S. Marco št. 31, je tinoči doma padel z nekega stolčka na ognjišču, kjer se jc grel ter pri tem prišel z levo roko v ogt:nj. Mati je malega ponesrečenca prenesla v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da je mali Francek zadobil po levi roki in nodlaktnici široke opekline, ozdravljive v »ti dr.tl:. Pijancev padec. 46-!etni težak Ivan Gorionf stanujoč v ulici Mura št. 5, je snoči okoli 13. ure v pijanosti padel v ulici Ghega na tla ter se pri tem pobil na več mestih po obrazu, 2 avtomobilom rešilne postaje so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Tatovi na ladji. Predsinočnjim so se neznani zlikovci splazili na jadrcnico < Nuova Moret-la- , zasidrano ob pomolu Bcrsaglicri ter ukradli iz kapitanove kabine nekaj pi rila in eno obleko v vrednosti okoli 400 lir. Tatvina jc bila prijavljena na pristaniškem komisarijatu. Navihan slepar. Včer«« je bil aretiran 28-letni Nikolaj Coglio, stanujoč v ulici Sctteionta-nc št. 10. Mladenič je pred kratkim v neki siaromestni krčmi opeharil nekega Gualiiera Cuccera z odreikom volnenega bitega, za katerega je sprva zahteval 1800 lir, a ga je pozneje prodal Cucccri za 300 lir. Slednji je menil, da je blaga 12 metrov, kakor je trdil Coglio; pozneje pa se jc prepričal, da je b:Io blaga sarno štiri metre; odrezek je bil namreč na poseben način zvit skupaj, iako da se je zdelo, da je bhiga več, nego ga je bilo v resnici. Cucera jc takorekoč kupil nuičko v vred:. Coglio je bil odveden v zapor v ulici Coroneo is IsJra Iz Doline. — (Sinit idealnega narodnega borca). Minuli pondeljek smo položili k večnemu počitku res idealnega naiodnega bore naše Istre Ivana Picigo ii. Dekani. Dasi ni bil pogreb razglašen javno, se je zbralo vendar lepo število domačinov in bližniih okoličanov da izkažejo zadnjo čast inožu, ki je vse svojo življenja posvečal dramljenju narodne zaves, med -našim ljudstvom. Pred hišo žalosti jc zapel žalostinko zbor društva Slavec , pomnožen po nekaterih pevcih iz Ricmanj, Skednja in Sv. Mar. Magdalene Spodnje pod vodstvom g. Josipa Pangerca. N'a to so sc žalni gosti razvrstili v dolg sprevod do cerkve, ki ga je vodil veleč. g. župnik Piščanc. Po cerkvenih obredih je zbor zapel Molitev > in Ivan Piciga je nastopil svojo zadnjo pot na kraj večnega miru. Po molitvah duhovnika je pevski zbor zapel žalostinko 'o strogo postopalo. Fa uredba je bila piav potrebe:., kajti nekatere trgovine so se odpirale na vse zgodaj in zapitale tudi ob 9ih zvečer. Videmski prefekt v Rimu. Odv. Pisenli se nnhaia že nekaj dni v Rimu, ker ima tamkaj rediti razna važna vprašanja furlanske pokrajine, poiebno ona, ki so v zvezi s tujerodci. Ker je bil pred kratkun imenovan za generalnega nadinlendanta glede vojne odškodnine poškodovane kraje vseh treh Benečij, bo ko^feriral z Mussolini-jcm tudi o tem vprašanju. V to svrho sta bila pozvana v Rim udi tržaški in istrski prefekt. 1 urianski prefekt lahko rešuje vprašanje tuje n Jcev, toda če ga bo reševal tako kakor doseda;, ga ne bo nikdar rešil. Škoda, povzročena vsted nedavnih povođnji. Poslednja poplava Soče, o kateri sao svoje-časno poročali, ter drugih rek in potokov na Goriškem je povzročila ogromno škodo. Razen ravnili mostov in brvi jc odneslo deroče vodovje mnogo lesa, krme in zemlje. Posebno oškodovani so številni lesni trgovci, katerim je voda odnesla ogromne količine lesa. Tako je odnesla voda lesnemu trgovcu Torkarju v Po d brv t nad 50C kubičnih metrov drv, isto-tako v PodmeJcu italijanskemu trgovcu Viilo-riju. Veliko jc irpela zadloška ravan, ki je bila vsa pod vodo, ravrolako ie bilo šempaske polje podobno velikemu jezeru, kar jc povzročilo nemalo škode. Pri Kamnjah pod Sv, Lovrencem, gričkom zelenim ob Soči, kjer lopo spi» Simon Gregorčič, jc Soča izpodjcdla kakih 200 metrov poti. Veliko škodo so. povzročili tudi plehovi, ki so se utrgali na raznih krajih. Nad Idrijo se je utrgal plaz, ki ie zamašil kanal, vsled česar je veda udrla v skladišča ter odnesla veliko t: In •J?e.ijine v približni vrednosti tOO.&OO lir v Idrijco. Pod Livkon se je utrgal ogromen kos hriba ter se razsul po renoZelih med Idiskim in Kamnom 1 km daleč skoraj tik do ccstc. Plaz je odnesel s seboj in zasul obsežen gozd z 200 kub. metri drvi, sadno drevje, senike in že kaldh 40 m edine ceste, ki vodi na Livek. V Podbrdu se je utrgal plaz ter zasul kake 3 m visoko klavnico mesarja Grobarja in hišo Lenarda Torkar, vendar je škoda Ie neznatna. Žrtve sv. Gsvalds, Sv. Osvald je ime kraju, v katerem se nahaja norišnica, kamor prepeljejo vse one nesrečneže iz furlanske pokrajine, ki izgubijo zdrav razum. 19-letna Štefanija Pregelj iz Renč jc veliko čitala razne romane najbrže revolverske vsebine. To čtivo je šlo Prc-gijevi tako na živce, da poslednje noči ni mogla več spati. nedeljo penoči se jc vsled živčnega napada vr-g»a iz 2. nadstropja, na srečo pa se ji ni nič zgodilo. Goriški Zeleni križ jo je prepeljal k sv. Osvaidu. — Antona Kocut iz Vedrijana je pred časom povozil voz. Ob tej priliki se je tako prestrašil, da je od tega časa večkrat podvržen napadom blaznosti. Pred kratkim sc mu je ponovil napad, vsled česar ga je goriški Zeleni križ prepeljal k Sv. Osvaldu. Ker siromak žc doleo nič ni jedel, so ga hoteli na postaji Zelenega križa v Gorici nakrmiti, toda on je jed odklonil, češ, da ne more jesti, ker je umrl. Čuden žer tm zadržek v Ajdovščini bomo inccli priliko videti in se pri tem pošteno zabavati in nasmejati danes, '"v nedeljo, 16. t. m. popoldne. Sicer stopi civilni zakon pri nas v veljavo še-ic po novem letu, toda odvetnik dr. Slane ne utegne čakati do tedaj in se hoče na vsak način oženiti že prej pri našem ve-lemožnem županu Peharcu, kateri bo vreden svojega imena. Toda to ne bo slo tako lahko, kakor si on misli. Pripravljene so mu velike ovire in zadržki. Kako se bo zviti odvetnik izvjl iz te šlamastike, boste vsi videli na odru «Dramatičnega krožka v Ajdovščini^, če ne počite od smeha še pred koncem predstave. Obrtnc-nadaljcrelna šole v Vrtojbi otvori 20. decembra 1923 tudi prvi razred. Pozivamo razumnike, posebno šolska vodstva v Biljah, Štandrežu in Št. Petru, da opozorijo na to one šol>odraslc mladeniče, ki bi se radi izpopolnili v izobrazbi. Oglasijo se lahko vsak dan pri šolskem vodstvu v Vrtojbi. Seja kraljeve komisije v Vidmu. V sredo se je zopet sestala v Vidmu kraljeva komisija za izredno upravo pokrajine. Na dnevnem redu seje ni bilo nič takega, kar bi Go'ričane utegnilo zanimali. ICftJiže'«mosi in umeSaost V oceni Oskar Devovih narodnih pesmi je pisec V. M. orisal veliki pomen nabiranja narodnih pesmi in postavil Oskarja Deva za vzor nabirateiia in harinonizatcrja pri Slovencih, V članku se je dotaknil tudi Stevana Mokranjca, o katerem pravi: Da je način njegove obdelave narodnih pesmi v glavnem nesmisel, oblike preicžke in da so te le potpuniji. Isto trdi o Vilharju in Bajiču. Bajiča sploh ne poznam, Vilh'arja pa ne poznam kot harmonizatorja narodnih pesmi, na vsak način pa se njegovo ime ne sme imenovati v isti sapi z Mokranjcem. O življenskem delu Stevana Mokranjca piše Peter Konjovič, eden izmed največjih sodobnih jugoslovenskih skladateljev in glasb, este-tov, v svoji knjigi < Ličnostih Postavlja ga feot važen mejnik narodne ia modeme srbske muzikalne umetnosti, ki je prav za prav izšla le iz njega. Kot najboljše in najgloblje njegovo delo šteje «Rakovete». Vsakega posebej analizira 4n karakterizira njegovo duševno zvezo po besedilu in spevu. Da ni to samo venček ali potpuri, se hitro prepričamo, ako primerjamo na primer X. Rukovet (Pesmi^ iz Ohrida) najlepši izmed vseli, __ poln klasične lepote in jasnosti, globok kakor Beethoven v najlepših delih in pa temne, žalostne speve, ki so bolj recitativi guslarja kot pesmi, nabrane po golih brdih Črne gore in pa zopet jasne, vesele pesmi iz Hrvatskega primorja od plavine morske in zlatega solnca, ki sije nanj, so verno ogledalo vsake posamezne pokrajine, ogledalo duše tistih, ki prebivajo v nji, njih hrepenenja in njih trpljenja. Zaiioni, po katerih so ti «Rukoveti^ nastali in se razvili, niso priučeni, temveč ozrastli so iz njegove krvi in iz njegovega roda. S svojimi <-Rukoveti* združujoč vse pokrajine našega rodu, kaže elemente tiste velike, primitivne poteze, iz katere mora nastati moderna vokalna umetnost. Ako je genijalni Slevan Mokianjac dal zbirki nekaterih Rukovetov» naslov «Iz moje domovine*, je storil to iz veKke ljubezni do nje, v globoki samozavesti, da jo povzdigne. In to ni nesmisei. Srečko Kumar. Poslano*) G. Božo Milanovič piše v svoji o in po ceni oblečen, naj se obrne do krojača Žiberna v Divači, Naročila po vzorcih, kakor pred vojno. Blago iz najboljših tovarn. Istotam zastopstvo si-' valnih strojev «Singerj>. 1688 OSKRBNIK, izobražen, išče primerno službo. Podrobnosti daje upravništvo. 1691 PRODAM hišo v najlepši legi v Matuljah. «2 M» poštno ležeče, Matulje. 1708 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23. 1679 KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v zalogi v ui. Nicolo Macchiavelli št, 8 zajamčeno pristno belo vino po konkurečnih cenah. Postrežba tudi na dom. 1730 SLUŽKINJA z dobrimi spričevali sposobna vseh hišnih del, išče službe. Gre tudi na deželo. Naslov via Girolamo Muzio, št. 5, stopnice C, II nadstropje, vrata 13 (1693) PLISS£ IM GUBE na harmoniko, veliki in majhni podvitki z novimi vzorci za cele obleke. Oliva De Baiiisti, Via S. Sebastiano 4, III. Vhod med izložbami skladišča Schle-ssnger. (51) PLAŠČI in obleke sc prodajo. Cene zmerne Prodaja tudi na obroke, brez poviška cen Via Ghega 7/11, srednja vrata. " 1736 predstavlja najboljšo priliko za koristne in primerne Galanterije Pi oddelkih: Svil HA OBROKE, 5 lir na teden. Čebri, cinkani škafi, itedilne peči. Izključena konkurenca.1 Prvovrstna kleparska delavnica, D. Barca- j ricchio, Via Luciani 24, vogal Settefontane. i 1737' MLEKARNA Božič, via Giovanni Boccaccio št. 4, išče dnevno 400 litrov pasteriziranega mleka s 1. januarjem 1924. Proti pogodbi in ► kavciji. - 1733 ZIMSKE SUKNJE od L 160.— naprej sc dobijo pri šivilji Antoniji Mermolja Rieger, Via Commerciale 61. 3. Sprejemajo se naročila. m oblelt«. Zl. jour mi vsakem blagu in perilu. Rezanje blaga za šivilje. Delo točno \ in zajamčeno. Cene zmerne. 1684 i Nogavice iokavlce Pletenine pstrebižise Predmeti iz ifaiikega srebra "^s po razpredajnih cenah Koitahovine Ženski Iideikl Ž@9i$ke piirlSo Ženski klobuk! HIŠI!© Itcf itd. fifd. e a BABICA, avtoršfclra/.a, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajccst zajamčena. Slavec, via Giulia 29. 1677 C&7S9 mt. Hi. ste. 26 Tel. 18-88 cerso m E III. Ste. IS Tel. 24 24 □□□ooaoaaDmiDnDDDOEDODODDODDODanaDODDDoanDDDnDaaonnDDanDDDnD o D □ □ □ □ a □ o □ □ a □ □ □ g □ B □ □ □ □ □ D □ □ □ P □ □ □ □ Pri milu gre v prvi vrsti za zaupanje! m PERILO JE DRAGOCEN ZAKLAD in je bilo vedno ponos pridne gospodinje. Dandanes, ko so tkanine izdelane s posebno tenkostjo, je umestna največja pažnja pri vsakem kosu perila. KAKOVOST MILA, katero rabite za pranje, naj ne stoji v drugi vrsti. V prodaji dobite raznovrstna mila, ki so izdelana iz slabih surovin, ki niso zadostno milaste in — to je najhujše — ki vsebujejo kaolino, silikat i. t. d. samo da so cenejša. ZNANSTVENO JE DOKAZANO da se ustavijo take surovine, posebno pa silikat, v vlaknu tkanin, ga razjedo in rarzkosajo. S tem se kvari blago sistematično. KUPUJTE MILO ONIH ZNAMENITIH TOVAREN, ^ ki vam lahko jamčijo za ČISTOST svojega mila in samo tako bodete dobro kupili. Ime Fenderl je že jamsstvo □ □ □ O □ D a o a □ D □ □ D □ o D O □ O D □ □ □ □ □ □ O □ □ □aDaonrxoaDDoaaaDai^ ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od biizu in daleč, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba naše ljubljene, nepozabne mame, soproge, sestre, tete, tašče, stare mame, gospe MARIJE ŽAGAR izrekamo najtoplejšo zahvalo. Še posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, osobito gosp. Klobučarju dekanu iz Bovca za pretresljivi poslovilni govor, gg. pevcem iz Serpenice za ganljive žalostinke, gosp. učitelju Andreju Trebše za ureditev pogreba, vsem darovateljem krasnih vencev in šopkoy, ter vsem, ki so nas tolažili v tej žalosti. ŽAGA, dne 13. decembra 1923. esi Žalujota druilM iagar. PODLISTEK Paul Bourget: JE(A M (La Geole) Poslovenil F, P. Tedaj mu je bilo že nad 65 let. Največja nevarnost, ki jo predstavljajo tako zakasneli poslanci, &e tiči v onem prevzet ju nekompetentnosti. ki misli, da vse zna; zakaj kmalu zadene na stvarnost in se zdrobL Nevarnost je temveč v onem pretiranem nezaupanju, ki dovaja do zlorabe preudarnosti. Politični začetnik, ki ima nekaj samoljubja in razsodnosti, si določi na ta način pravila za svoje ravnanje, ki so v svojem bistvu bistroumna, ker so plod resnega opazovanja, čitanja zgodovinskih det modrih razgovorov. Naši parlamentarni novinci pa jih uporabljajo na preveč sistematičen način: vplivu malih sredstev ver-jamejo včasih premalo, včasih preveč. V isti »noti se je nahajal naš državnik, ki sc je pozneje po neuspehu v oktobru 1. 1877. umeknil v zasebno življenje v veliki meri ravno vsled drame, katere neobhodni predgovor jc ta anajiza. Takoj bomo razumeli, zakaj se ne more omeniti njegovo ime. Na podlagi ene£a izmed omenjenih pravil si je izbral za načelnika svoje pisarnice sina iz dobre dru-ftine, bogatega, elegantnega, kateri bi bil prav lahko veljal za diletanta, ki si želi dela ali ^a ničemernika, ki stiče za častmi. Kdo bi mogel spoznati potemtakem njegovo pravo vlogo, ki bi )i niti on sam ne mogel ugeniti njenega pravega bistva? On je morda verjel simpatijam ministra, toda ta poslednji ga je v resnici le hotel izrabljati« da bo krit v svojih najkočljivejših političnih in skoraj policijskih zvezah. In na stanovanju Vialisove družine, v pritličju stare hiše v ulici Saint Dominique, kjer je ta zaljubljeni par skrival svojo pošteno srečo, je imel svoje najvažnejše in naj-tajncjže sestanke. V oni dobi srditih borb, ko so vohunile stranke ena proti drugi z enakim Sovraštvom, se je shajal tu — in vedno pod izmišljenimi pretvezami — z agenti, ki bi ga po njegovem mnenju kompromitirali, ako bi jih sprejemal v ministrstvu ali celo v svojem zasebnem stanovanju. Evo še eno njegovo načelo: «Državnik nima nikoli zadosti dokazov o svoji nedolžnosti.» Gotova, posebna tajna pisma so mu prihajala v zavitkih tega mladega moža, ki pa je bil drugače popolnoma svoboden v svojih družabnih in prijateljskih odnošajih. Njegov gospodar se ni zadovoljeval samo s tem, da bi mu to svobodo le puščal, temveč mu jo je vsUjevaL In v tem je razlaga one nenavadnosti, ki sem jo omenil: salon tega miljenca bojevitega ministra, ki je bil odprt gostom vseh strank brez razlike. Nekdanji industrijalce, ki se je machiaveli-ziral — naj se mi oprosti ta nova beseda, ker je tu potrebna — je veroval predvsem — in to ponavljam — v mala sredstva, v tipanje javnega mnenja, v brezimne stike z nasprotniki. Mislil si je: ker sprejema Ivan Vialis predvsem tovariše svojih let, ki spadajo k drugim strankam, me bo znal na ta način najbolje obvestiti o ljudeh, ki sc sice* me dajo pretehtati«. Domišljal si je, da jc realist, kadar je izgovoril z zavestnim mrščenjem trepalnic ta izraz, ki je bil izposojen iz Bis-marekove frazeologije in s katerim bi se tudi skoraj dal določiti čas pričujoče povesti. Kaj nismo bili tedaj vsi nekako omamljeni p° prestižu zmagovalcev iz 1. 1870. in v prvi vrsti po prestižu železnega kancelarja su-mega? Še nekaj je treba dodati, da ne vzamemo temu izvrstnemu Francozu njegovega plcmeni-laškega značaja: da bi mogel bolje služiti svoji deželi, je hotel imeti podrepnika, ki bi bil' prepričan, da je poraz radikalizmu za to deželo vprašanje življenja ali smrti. In med vrlimi možmi, ki so sestavljali tedanjo vlado, ni on sam pretiraval važnosti takih malenkostnih zakulisnih računov. Sainte-Beuvc pa je dokazal nezadostnost takih zvijač, ki so^ tako priljubljene parlamentarcem naših dni, dni demokratske brutalnosti. Dokazal je to na sli-i kovit način, ko je primerjal g. Guizot-a in g. Thiers-a z dvema izbornima šahistom a, ki svoje figure učeno premikata Da hrbtu spe« čega kita. _ «Nori Rod*. V kratkem izide tretja številka tega izvrstnega mladinskega lista. Nc bomo več naglašali vrednosti, stokrat se je že pe-vdavja'o: V času, ko hočejo zatreti naš jezik v šoli in v času, ko se širi umazan tisk «po deželi, je Novi Rod<> boij kot kdaj prej potreben. Novi Rod je mladinski list, a ni rečeno, da ie samo za mladino, čitajo ga lahko z užitkom tudi odrasli, zakaj «Novi Rod* prinaša stvari naših najboljših pesnikov in pisateljev, ki so ilustrirane po naših najboljših ilustracijah. — Uredništvo se resno trudi, da vzdrži list na \išini kot ga ni dosegel še noben drugi naš mladinski list. Ne bi smelo tedaj biti slovenske družine, slovenske čitalnice, slovenske knjižnice brez -Novega Roda». — Prihodnja številka bo božična številka in izide s prilogo za naše najmlajše bravce in bo ilustrirana od raznih slovenskih umetnikov. Očetje! Matere! Želite napraviti svojim otrokom za praznike veselje? Naročite se na r252ko iZIMK sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19, ob nedeljah in praznikih od 10 do 12. ViALE XX SETTEN3RE 391 prej Ac^tietiolio) TRST - Telefon 23-8S - TRST ■DB« Dr. Leopold Mrafek in k>7 Dr. lan Linka zobozdravnika sprejemata od 9-1 in od 3-7« Trst, Cerso Vi«, in. IKf. »ew. 42. flolete prihraniti ? MM% (Ranglan) ođ L 99.— naprej Moške ohteSs . . „. „ 9S.— „ Obiske znBiladsiite „ „ 55.— „ Hlače iz flettelssaMnga „ 32.— „ 18 • 1 01 Ži Mi ■ IS - Sia Cardacci - 4fl Trosvsko-abrtna ztdraga v Trstu rsjjLstrocana, zadr. z aoornejeaim j»mstrom Vic Mer Luigl do Fatatrina i. pritUOe O&reslBls aavad&e Ma^te vlwe ps 5 po i 40 i SI mmssammmaos^mmmmesmssem \ b m————i j § j ordinira v Vipavi v prostorih dr. Katica W od 8 do 12 Večje vloge, vezane na odpoved dogovora. Sprejema tudi vloge na tekoči račun fT V DINARJIH ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem oivarja tekoče Čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 9-1 zj. oi v,4-7*6 pod. MM iiraniiaiEai raco it. ii i 1317 . TEL 16-64. io m ELIJA M u SO ^^»iip 26. 9 naznanja tem potom slav. občinstvo..da jc prejet zastopstvo najboljših in svetov. Jivalnih strojev . 9 — 2 * ^ S 3 ar B^s A" iSa aa5 > ^ s z* > j-iš -zt T « eLaC > -» N * " - - £e toplo priporoča ELIJA sodni izvedenec Piazza Cavour d. O i o PISARNE PISALNE MIZE* KMŽNICE, UALJASTE KNJIŽNICE, MNRHICE MIZE. SflRiil-TORE ZA Um POHIŠTVO ZA 08 AĐE PO IZREDNO NIZKIH CENAH AUSUlDBe Levi-HlIfZI Via Rettori 1 Via Malcanton 7-13 ;- Tvrdka obstoječa od L 1874 - i Kajvfi^fe cm« platojem za V Umetna gnojila: Tfwrr..?žera žlindra, Su- perfosiat, Kalijeva sol, Mešanice za grah« trte itd. Semena : Detelje, sočivja in cvetlice. : cep!je:ike in ^>ilfe. kakor tudi vsafco-vnlo£ sadike kraškega izvira. roljskS a^foji 3 plugi, slamoreznicc itd. cajboljše lit naJ^entjSe blago! »ETUSK8-Ttfi6¥9Ea D^TVS 0. Mm h [s Trst, Tis feffiHria 7 - TeL 36-75 Veliki dohodi imlm pohištva kun, zlatic, lisic, dihurjov, vider, lazbeceVfRiaflc, veveric, krtov, divjih ] i in domaflii zajcev. D. UfINDSPACH Trs«, Via Cesare BatlisH it. 1« II. nadut., vrata 16 36 Sprejemajo se po$iQatve po pošti. ___8 . — . ---- Hlf li—»IMB »WBBMIIIB-" 111 I1BIW—11—»fj ^ ! d n Podružnica v Trstu. vogal vis mmrn n attaUrs Izvršuje vsa bsm^e posSe« Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodajani kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje Si od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. R. Camponovo Trst — M XX settembre 33 tel. 793. m petu«] t^dk* M. Zeppar Maia lovama tellE ste! Ib m Sioseppe Florenz&Cs z zalogo Ia delavnico z« poprove u uia m. Caccla 6t telefon 13-54 Trst, Via H. R. Imiriani 10-12 (pni ?il J. Hoiam!) naznanja svojim cenj. odjemalcem, da Prodsja RKSJO- : so se dopustile vse tehtnice za tr-ui^L'is^-lu jgovske potrebe sistema„Florenz" IlCmn9Ker0mfC-]k mirosodni poskuSnjl glasom me- In rpntl>nt-!trfčnega pravilnika, ki bo stopil v veljavo iu T « s L ianuariem 1924. tudi v novih pojil PiOh. krajinah. M . Popravila se izvršujejo točno in po najnižje cefle»[zmernih cenah. ^ L___ mm immi e g on s ikk^s a s sas^ i si a sssi is S£S£§ sesl ]□□□□□□□□□ □□ D D D D □ DO D D □ □ □ □ 000 □_□ □ Q □ D □ □ D □□ □□ n ° □ □ □ □ ----- a i Vloge na tekoče račune po 4 V i0 Vezane vloge d^stuie nafu^ćtodi&e po dogovoru. Glavni sadež : LJU3LJA^IA. Podružnice : Brežice, Cefle, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split. Delniška glavnica Dinarjev 25,^00.000.-Rezerve: Dinarjev 20,000.C0^.— Tel. št. 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 121/, in od 14V, do 16. □ o| □ i I □ * n! i □ □ O °i a a a o! i D! ai °j ai a °t o □ □ □ □ Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Ut. f5.000.000-— popolnoma vplačana. Glavni sedel s Trst, VVa S. Nicold 9 (Laitna palača). Podružnici s ABBA2IA, 2ARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslaviio potom zaveznega zavoda Jadranska Banka v Beogradu LJubljani in Zagrebu In njenih podruJMc v glavnih mestih Jugoslavije. ®»J« *m nakup fel»9*» «ilM»tKijt m blapo. Inkaal «r«kto? In raCunov. Informacij«. Kupujo In prodaja tfhiarjo In druge valuta. Jamstvana plina in druga oparacfja po naJtagodnojSIh pogojlli. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. □ □ ! s □ > t D; □ j i □ ( « □ i □ □ □ □ □ □ □ □ a a. o. o op a a a o a a ao □ a o o a □ o o a a op JDi n n i a a oaaao □□aaaaaoaaaaaD