OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE
Slavko Kremenšek
OB ZADNJI KNJIGI IZ PROJEKTA ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ETNIČNEGA OZEMLJA1
SpoStovuni gostje, druge kolegic e in kolegi, dovolile mi, da pred predstavitvijo dela kolegice Inge Miklavčič Brezigar Občina Tolmin predstavim okvir, v katerega knjiga sodi. Delo je namreč 18. zvezek dolgoročne raziskovalne naloge Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 2<> stoletje Naša tovrstna topografska prizadevanja pa štejemo v prav tako dolgoročni raziskovalni program z naslovom Način življenja Slovencev v 20 stoletju, ki je bil spočet na koncu sedemdesetih let. leda j smo namreč ve imeli za seboj vrsto Živahnih razprav, ki so se nanašale na potrebo po določeni prenovi slovenske etnološke vede. Te razprave so med drugim tekle v okvirih neformalne raziskovalne skupnosn slovenskih etnologov, ki je v letih 1975-1978 objavila 12 zvezkov vprašal nit' prav tako pod naslovom Etnološka topograjija slovenskega etničnega ozemlja. Vprašalnice, ki obsegajo okrog 1400 strani, so pomenile in še pomenijo potnemben melodični priročnik, s kalerim smo utrdili spoznanje, da ni etnološko zanimivo samo podeželje, ampak s<> enako pomembna tudi mesta, da niso predmet naše obravnave le kulturni pojavi, ampak tudi ljudje, producenti in konzumenli lakih ali drugačnih kulturnih sestavin, l'ri tem snio imeli še posebej v mislili razmerje pripadnikov posameznih socialnih, profesionalnih oziroma etničnih skupin do njihovega kulturnega In naravnega okolja, se pravi njihov način življenja.
Čeprav nas načelno zanimajo vsa obdobja v razvoju posameznih etičnih skupnosti, smo se pri oblikovanju projekta Način življenja Slovencev v 2() stoletju iz razlogov bolj praktične narave omejili na obdobje približno zadnjih slo let. ¿načinom življenja najrazličnejših socialnih in profesionalnih skupin v različnih delih slovenskega etničnega prostora v omenjenem času smo se nameravati čim bolje seznaniti skozi monografske obravnave posameznih krajev, vasi, trgov, mest m mestnih četrti ali tudi posameznih profesionalnih oziroma socialnih skupnosti. Da bi bil izbor krajev za preučitev čim ''dj strokoven, smo se lotili tako imenovane rajonizacijc po občinah, kakršne smo poznali do konca leta 199'i. Vendar so 11 rtjonizacijski elaborati zaradi prizadevnosti izvajalcev načrta prerasli v prave regionalne topografske študije, kakršna je pred nami tudi za bivšo občino Tolmin. Seveda se je s tem delo bistveno Upočasnilo, prvotni elan je iz več razlogov, pojasnjenih v knjižici Poročila, izdani Iela 1992, posiopoma usihal.
lako je topografska akcija glede na prvotno zamisel, tla bi pokrili ves slovenski etnični prostor, ostala torzo Njeno nadaljevanje je tudi zavoljo spremembe upravnopolitičnih okvirov postalo nemogoče. Z zvezkom za občino Tolmin, torej predvidoma zadnjim po vrsti, je opravljena približno četrtina načrtovanih študij. Kljub temu dela v nobenem pogledu na kaže podcenjevati. Kolegi, ki svojega dela niso us-
ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ETNIČNEGA OZEMLJA - 20. STOLETJE
Občina
TOLMIN
peli dokončati, bodo zbrano gradivo še kako koristno uporabili v drugih zvezali; o tem smo lahko prepričani
Na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete je bilo delo na topografiji vrsto let najne posredne je povezano s pedagoškim procesom. Tako je nastalo več slo nalog topografskega značaja in je bilo zbrano bogato fotografsko gradivo za posamezne topografske teme, ki ga hranimo v oddelčni dokumentaciji Posameznikom med študenti je celo uspelo svoje delo natisniti. Sicer pa vsebuje nadroben pregled omenjenih študentskih nalog in drugega gradiva, povezanega s topografsko akcijo, prej omenjeno 1'oroČilo. Iz te knjižice je razvidno, da je na voljo bistveno več zbranega gradiva, kot ga vsebujejo objavljena dela, in to za ves slovenski etnični prostor.
Del, kakršno je sedaj izšlo za bivšo občino Tolmin, je bilo natisnjenih, kot rečeno, skupaj s tolminskim zvezkom osemnajst. Leta 1981 sta izšla topografska pregleda za občini
1 Uivxhw tmede na predstavitvi knjige Inge Miklavčič Btvzigar Etnološka ¡tipografija sloivnskega etničnega ozemlja - 20. stoletje- Občina Tolmin 16. maja 1996 v Kulturno Uf/onruKfjskem centru Križanke v Ljubljani.
GiASNlKSED 36/1996, št. 2-3
57
OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE
Ljutomer in Kočevje, 19^2 za Gornjo Radgono, 1984 za Slovensko Porabje in Škofjo Loko, 19N5 za Črnomelj, Minsko Sohoio in Rož. [9HH za Lendavo, 19&9 za Sevnico in Domžale, 1990 Cerknico, 1991 za Šmarje pri Jelšah in občino Ljub-Ijana-Bežigrad. 1992 za Ravne na Koroškem in leta 1994 za občini Izola in Metlika. Avtorji teli del pa so Fanči Sari {štiri krat). Zmago Šini tek, Marija Kozlu Mu kič, Meta Slerle. Andrej Dular, Majda Fister, Mojca Terčelj. Marjanca Klobčar. Ralf Čcplak. Jasna Sok. Breda Pajsar, Nena Židov, Karla Oder, Bogdana Tome Marinac. Marjerka Balkovecin sedaj Inga Mik-lavčič Brezigar.
Vsa navedena dela so pisana po enotnem, utirjenem programu; to pač zaradi primerljivosti posameznih obravnav anih območij med seboj. Druga oblika topografskega dela, ki smo ga s počel i, pa so krajevne monografije. V okviru raziskoval nega programa Način življenja Slovencev v 20 stoletju so nastala in bila izdana tri taka dela: leta I9H1 knjiga Mojce Ravnik daljevica, leta 19N7 delo Kruh in politiku s podnaslovom Poglavja iz etnologije Vitanja, ki sta ga it redila in v glavnem tlldi napisala Duša Krnel Tinck in Zmago Smitek. ter leta I9SH dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku izdano delo Marije Kožar Mukič (tbrnjiSenik,
Kot je znano, so krajevne monografije Še vedno zelo upoštevana oblika etnološkega raziskovalnega dela. Nasta jajo pa zunaj omenjenega okvira, čeprav najbrž ne povsem brez pobud, ki izvirajo iz programa, o katerem govorimo. To velja seveda še zlasti za šludenlovske naloge, med katerimi uspe posameznim avtorjem oziroma avtoricam priti celo do knjižne objave.
Dolgoročna naloga Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja 20 stoletje, ki ji s posebnim ozirom na Občino Tolmin namenjamo današnjo predstaviiev, ostaja glede i iS prvotno zamisel resda nedokončana. Razlogov za to je kol rečeno, več Med drugim se ji- pri nekaterih kolegih ukoreninilo prepričanje, do so "z raznimi obširnimi projekti, ki naj bi kar se da celovito zajeli celotno slovensko ozemlje, povezane tudi premnoge pasti, ki takšne podvige v osnovi onemogočajo" Vendar je bila v uvodu v omenjeno Poročilo na tako stališče zapisana replika, da Sino lahko prepričani, da bomo prej ali slej spet imeli generacije, ki bodo imele smisel za večje, celovitejše in skupnosinc naloge in jih "premnoge pasti' niti dejansko nin prividno ne bodo plašile.
Sicer pa lahko ugotovimo, da smo ob koncu sedemdesetih let. ko smo načrtovali delo na topografiji, na krajevnih Studi jah. govorili tlldi o drugih oblikah raziskav, ki bi se nanašale na ves slovenski etnični prostor in so za celovito etnološko podobo Slovencev nujno potrebne. Tako je bil med drugim govor o etnološkem slovarju, za katerega se je začelo delo šele v zadnjih lelili in je, lahko rečemo, v polnem zagonu Kolegica Marija Kožar Mukič oddaja te dni v tiskarno etnološki slovar za Slovensko Porabje in ji' zalo danes ni med nami. Pred meseci je bil Ministrstvu za znanost in tehnologijo posredovan predlog projekta Etnološke raziskave Slovencev. ki med drugim vsebuje delo na etnološki regionaltzaciji slovenskega etničnega ozemlja, pač na nečem podobnem, kar smo imeli v mislili na začetku topografske akcije, V pripravi je retrospektivna slovenska etnološka bibliografija.
Delo za celovito etnološko podobo Slovencev torej kljub vsemu napreduje. Etnološka topografija je sestavina tega dela. ki jo bodo sicer nadomestile (in jo. kot rečeno že nadomeščajo) druge oblike, ki pa bodo \ vsakem primeru mogle in morale računali z njenimi rezultati
Na koncu mi še dovolite, da se kot koordinator dela na topografiji zahvalim vsem, ki so se vključili v io dolgotrajno in zahtevno raziskovalno prizadevanje, tudi če so ga morda v tej ali drugi obliki le bolj ali manj aktivno Spremljali Posebna zahvala pa seveda velja vsem tistim kolegicam in ki>legom, ki so s svojo vztrajnostjo uspeli prevzelo nalogo pripeljati do uspešnega konca, se pravi do natisa dela - kolegica Šarfov a. ki ji je to uspelo kar štirikrat, nam je lahko in nam je tudi bila pri leni v resnici vzor. Toplo bi se rad zahvalil prizadevnim članom uredniškega odbora topografskih izdaj, kolegicam in kolegom janežu Bogataju, Mihaeli Hudelja, Milanu Natku. Nives Sulič Dular, Ingrid Slavec Gradišnik in Fanči Sati Prav tako izrekam zahvalo Znanstvenemu inštituti: filozofske fakultete, prek katerega smo imeli nalogo prijavljeno pri nekI danji Raziskovalni skupnosti Slovenije oziroma kasneje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo s hvaležnostjo naj se spomnim kulturnih in drugih skupnosti nekdanjih in iudi se-danjill skupščin posameznih občin, ki so nam < nnogoi ile natise za tisk pristavljanih del. In seveda številnih posameznikov. posebej informatorjev, tudi ustanov, ki so našim kolegom - sodelavcem tako ali drugače pomagali k uspešnemu zaključku dela.
KlC Križanke, 16. i 1996. Od leve:Jadranka Šumi, Slavko Kremenšek, Inga M i Mavčič Brezigar, Janez Bogataj.
Foto: Mihaela Hudelja.
58
GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3