Januš Golec: Guzaj 18 Kdor je imel kedaj priliko, da si je ogledal 'delo steklarjev ob razbeljeni peči s palico v roki ter v ustah, bo moral priznati, da je ta obrt presneto težavna za prsa, noge in sploh za celo telo že radi vročine. Dolgoletni steklarji so navadno izmozganih obrazov in vsled neprestanega stanja pošvajdranih nog. In te trpine, ko še ni bilo nikakih delavskih organizacij, so izrabljale tovanie. Bajtarja, kočarja in tudi malega posestnika z družino vred ni mogla prerediti majhna posest. Moral je v steklarno, da je zaslužil za živež ter obleko. Ker je glažar v vedni vročini, ga žeja, tudi rad pije in po nedeljah ter ob prastem času ne vode, ampak kaj boljšega. Sploh ljudje, ki imajo veliko opraviti pri ognju, so podvrženi luckanju, pa bodisi od te ali one stroke. Loški in olimski steklar sta bila tlačana že od doma, ki ju ni mogel prerediti, izrabljala je njih moč ter znanjc še tovarna, ali se smemo čuditi, da jib je Guzaj s svojimi nauki ter pridigarai kmalu zboljševiziral. Med njimi je imel tako zavedne ter trdne pristaše, da so bili pripravljeni storiti na njegov ukaz vsak zločin ter grozodejstvo. S temi je zahajal po največ na tolovajske pohode, izvrševal ro<pe ter delil z njimi po bratsko denarni, živinski ter razni drugi plen. Na te se je lahko zanesel, da ga ne bodo izdali, četudi bi jih kedo ščipal z žarečimi kleščami. Ob nedeljah ter praznikih jili je zbiral po raznih krčmah ter jim govoril o pomenu organizacije, kar jim je bilo do tedaj španska vas. Po Guzajevem poduku so se cutili kmalu močnejše ter smelejše, da so se že upali ponagajati delovodjem, nadzornikom in oskrbnikom ali direktorjem, kakor se je imenoval vrhovni vodja tovarniškega podjetja. O udeležbi delavstva na industrijskem premoženju ni imel Guzaj še niti pojma; pač pa je bil oskuben žepnega perja kje na samem kak prav strog delovodja ali nadzornik in to je bila tudi nekaka soudeležba pri premožnejši zasebni lastnini. Uradništvo po obch steklarnah je volialo, da brije nov duh med dolavstvom, a od kod in kedo ga zaganja v te skrite grabe, ni sumil dolgo časa nikdo. Na nemškutarskega gozdarja s torbo ob strani ter s puško preko rame ni nikdo niti mislil, saj je graščinski uslužbenec popival ter kvartal z njimi, da, zmerjal čez prokletc delavske gladovnjake, ki bi samo lenuharili, popivali, malo delali in še upali biti drzni, ako jih opozori predstojnik na dolžnost in poslušnost. Guzaj je pac znal voditi za nos nemškutarsko gospodo in ščuvati podložne, kar je že bilo lažje. T\Ied župnijama Olimje in Podčetrtek stoji na hribčeku prijazna cerkvica Devica Marija na Pesku, pod katero se razprostira pokopališče podčetertečke fare. Kmalu pod cerkvijo je bil in je še rudnik, iz katerega so dobivali že pred desetletji železno rudo. Lomili so rdečkasto rujavo kampmV, ca. valili iz rovov v erabo, kier so ga razbili na male komade. Gi'amoz so nakladali na vozove in vozili rudo s konji na fužine v Štore. Olimska železna vuda jc bila nekdaj fi- slana, vsebovala je procej čistega železa. V rudniku je bilo zaposlenih v rovu in pri drobljenju do 50 delavcov. Vozniki so bili iz bližnje tcr dal.jn.ie ok-olice. Bili so noč in dan na ce&ti med rudnikom ter Štorami. Danes je rudokop že davno zaspal, je preveč oddaljen od železnice in tudi fužine na Štorah počivajo. Iz opuščenega rudokopa še kopljejo v dandanašnjih ča-sih rdečkasto rujavo zemljo in kamenje za izdelovanje ba_v. Obratuje se le od časa do časa in sta zaposlenost delavstva in voznikov le prav malenkostna. Rudarji so dovzotni najbolj za besede o izžemanju od strani kapitala in o organizaciji, ki je edina v stanu, da omehča tu in tam sicer neizprosno silo kapitala k popustljivosti. Olim.ki steklarji in rudarji so si bili sicer najbližji sosedi, o kaki skupnosti pred Guzajcvim nastopom ni bilo niti govora. Glažarji so se smatrati za znatno zvišane nad rudokopi, ki so bili le najbolj priprosti razstrelači in ra_bijači zadnje stvari na tem ljubem svetu — kamenja! Steklarji in rudarji so se družili pri pretepih in še tedaj v sovražnem smislu, bilo je med njimi nepremostljivo brezno najnižjega ročnega in duševno višjega dela. Guzaj z naukom o skup- ni vladni moči graščinskega, tovarniškega tcr rudniškega kapitala, kateremu je deloma kos združitev vseh delavskih moči, ne oziraje se na zaposlenost pvi tem in onem podjetju, jih je zbližal in s časom pobratil. H Guzajevi protikapitalistični in protioblastni organizaciji zatiranih ter izrabljenih so spadali steklarji ter rudarji. Tukaj so se našli, spoznali, sklepali pobratimije na tolovajskih pohodih ter se objemali in rajali po razdelitvi tolikokrat bogatega in na lalilio ter hitro roko nagrabljenega plena. Iz na kratko povedanega je razvidno, da je bil Guzaj dobrih 50 let pred Leninom, Trockijem, Stalinom in drugimi židi ter Rusi pravi boljševik v besedi, dejanju in predvsem v nastopu napram vsemu, kar je bilo nad njim. Priznaval je le najbolj revne ter zatirane sloje, samo ti so smeli biti v njegovi organizaciji in so si lahko rezali sami v slučajih potrebe pravico in jemali s silo od preobilice Jbogatejših. Organlzacija je bila privlačna, vsakemu siromašnei.emu člaveku raz- umljiva ter dostopna in b.i bila postala za priznanje kapitala in oblasti skrajno opasna, če bi se bila razširila izven mej odljudenega Guzajevega — boljševističnega kraljestva. Kmalu po vgnezdenju omenjenih naukov so se pokazale koj najbolj žalostne pasledice v posuix)velosti mladine, v tolovajstvu odraslih Ln v splosni podivjanosti vseh tamošnjih proletarcev od pastirjev na paši do raož pri delu in žen pri skromnem gospodinjstvu. V. poglavje. , A Guzaj in duhovščina. V zadnjem poglavju smo obravnavali v glavnih ¦obrisih Guzajev boljševizem, ki je bil seve tudi proti naukom kr.čanske vere. Duhovščina po spodnjih. krajih, ki je živela med siromaSnim narodom, je kmalu spoznala, kako je podivjal od šolarja do moža. Dan na dan so se .irile iz najboij resnih ust govorice o vedno novih to!ovajstvih, ropih ter grozovitostih. Varstvena ob- last je bila očividno brez moči v očigled tolikerim in tako pogostim zločinom. Nič se ni prav zvedelo, kedo je pravi krivec, kako zgleda, kod. &e klati ter skriva. Jasno je bilo, da nastopaj. cele bande najbolj drznih zločincev, ki se pojavljajo ob istem času na več raznih mestih, a organizirano spretno in ni za njimi sledi. Gotovo je tudi bilo, da se porajajo načrti za tolovajske pohode v eni brihtni glavi, ki je duševna vrhovna moč cele organizacije. Priprosti ljudje so vedno stikali glave, šepetali med seboj, bili pa akrajn. nezaupljivi napram bogatejšim in celo lastne dušne pastirje so gledali p_ strani. Trgovci, krčmarji in bogatejši gruntarji so prosili duhovnike, naj začnejo za božjo voljo svariti narod. pred odobravanjem obc.stnih ropov, razbojništev in pobojev. Ako se bo razpasla splošna podivja« nost, bo trpela tudi duhovščina. Posvetna oblast ne stori svoje dolžnosti, da bi iztrebila te bande z oboroženo silo, ne smejo gledati vsaj duhovniki vse to zavezanega iezika. ..^:*if- (Dalje sledi.) Opuščeni rudnik pri Devici Mariji na Pesku pii Po^- četrtku.