339
Politične stvari.
Kako celo Nemci presojajo sedanji naš stan. *)
Čedalje določnejše se kaže, da se bližamo notranjim političnim premembam.
Kakor se Belkrediju ni posrečila sprava z Nemci, prav tako brez vspeha je sedanje ministerstvo ozir sprave s Slovani. „Mi lahko čakamo" — to je Schmerlingu bilo geslo, a prav to mu je tudi pelo grobno pesem. Druzega pomočka tudi danes ne vedo ministri, ki sedaj drž6 za državno krmilo.
Sprava z Magjari je se ve da bistevno spremenila februarsko ustavo, — prav tako sprava s Slovani ni mogoča brez bistevne spremembe obstoječe ustave. Posebnost — se ve da ne najboljša — pri sedanjem ministerstvu je bila ta, da so vsi ministri razun Ber-gerja in Brestelna vzeti iz onih dežel, ki so po večini slovanske. Prvi ^sedanji ministri so voditelji bili nemški stranki na Ceskem in Moravskem. Zatega del so Slovanom jako nepriljubljeni. V zedinjenih amerikan-skih državah je politična navada ta, da se dva ministra nikdar ne volita iz iste države. Ta šega je prav modra politika, kajti ona brani, da predsodki, ki so lastni eni državi, ne dobe prevelikega vpliva pri splošni državni vladi.
Pri nas ni nobenega ministra iz istih kronovin, ki sjd na južni strani glavnega mesta. Nemški minister iz Stajarskega, Koroškega ali Gornje-Avstrijanskega bil bi brž ko ne sposobnejši za obravnave s Cehi, nego ministri, kteri so jih toliko časa držali v vojnem stanu. Z najvišega mesta so bile že v drugič slišati pomenljive besede, ki so bavarskemu kralju Maksu bile pridobile srca njegovih državljanov. Cesar hoče tudi „mir imeti s svojimi narodi". Avstrijski ministri imajo moč, ka-koršne še niso nikdar imeli v zgodovini te države; a bil jej je namen, da se ž njo mir ohrani med krono in narodi in med narodi samimi. Skušnja pa žalibog očitno kaže, da je v mešanih deželah še veča nesloga med Nemci in Slovani, nego je kedaj bila.
Čedalje bolj se spoznava važnost Češke dežele za Avstrijo, nevarni stan te mejne dežele in potreba, da se Cehom zadovolji in da ista pravica, kakor drugim narodom avstrijskim. Državni kancelar, ki se zdi, da v soglasji ravna z ministerskim predsednikom, je menda že večkrat poskusil, doseči isti cilj, od kterega se čedalje bolj oddaljuje cislajtansko ministerstvo. Posledek tega je menda ta, da nesloga raste med ministri samimi. Ze dolgo je znana skrivnost, da dr. Berger in dr. Giskra imata različna načela, zlasti pa različno mislita o tem, kaj bi bilo državi na korist. Žuganje, ki je bilo brati v časniku, kteri je z dr. Giskro v tesni zvezi, merilo je na dr. Bergerja. Ta razlika v namenih pa ni še le od včeraj, ampak je že stara, in neslogo, ki je med ministri, sta ministerski predsednik in državni kancelar že večkrat poravnavala, a poravnala je vendar nista nikdar.
Ni toraj neverjetno, da se ministerstvo, kar se je že večkrat napovedovalo, res razruši, in da nekteri izmed njih — in to najodliČnejši — ministerske sedeže zamenjajo s klopmi v državnem zboru, kjer bodo nasprotovali. Mi tega dogodka ne bomo obžalovali, zlasti če se najdejo možje, kteri bodo, ne oviraje svobodnega razvitka avstrijske države, nepristranski in spravljivi in pravični vsej državi. Politična nesreča, ktere se vendar
*) Iz „AVochenschrift" Warrens-a, kteremu pač ni živa duša očitati ne more, da ni Nemec z dušo in telesom. Ako taki veljavni Nemci tako pišejo, ne morejo ravno daleč biti važne politične pre-membe.                                                                                         Vred.
ne bojimo, bi bila, ako se možje iste politike, kakoršne je grof Klam, pokličejo v ministerstvo (oho!). Toda mož, kakoršen je baron Kelersperg, bil bi v sedanjih okoliščinah morda sreča za deželo. Vsi nepristranci so te misli, da je za državo naj veča nevarnost, ako se pusti, da nezadovoljnost avstrijskih Slovanov raste od dne do dne. Mnogo cislajtanskih dežel je, ki imajo kakor nemški tako slovanski značaj ; v teh se toraj ne pride do srečnega blagostana, dokler nista zadovoljna oba naroda.