Upravljanje gospodarstva v DR Nemčiji Ko je sprej&l teze prvega sekretarja CK Walterja Ulbrichta o »poenostavlje-mju državnega, apaTata in 6prememivi na-čina dela njegovih sod&lavcev«, je zadnji juKj«ki kongres CK Enotne eocialistične partije sprožil o tem vprašanru difikusdio, ¦ki se naj nadaljuje v partnjsikih organi-zaoijah, državuem aparafcu io p.redfitavni-škit organih. Iz dokumentov, .ki so bili doslej cbjaTjj^ni. ie mogoče &klepatiiL, da gre za mada.ljnje uikjepe deoetttradizaaie, kaferih &moter je — kakor ie reoeoo v Ulhrichtovem referatu — >da se opera-tiymo vodstro podjetij induetrije in kine-tijstva približa os.noii<. Po tezah naj bj se vlada in ministr&tva o&redjotočila aa reševanje osnoviMh vpra-šamj in aa kontrolo izvajanja odlokov. Planiranie v središču vnaj bi se osredoto-čiilo na ostnovoa vprašanja razvoia ffospo-daistva in ma zagotovitev pra-yilnih pro-porcev<. Državna iplanska ikomisi ja in šele nedavno ustanov]jeni gospodarski svet naj se združita v en orffan. Predlaga se mkdmtev sveta za gradbeništvo pri vladi, državnega sekretariata za lokalno eospo-darstvo i:n mi.ndstr6'tva za delo. y Najzarnamiveiša predlagana sprememba t oefntralnem aparatu ie vsekakor Uikiini-ter ^lavndh aprav pri ministrstvih. Jd so doslei vodiile p.odtetja. Po tezah jih ie treba spremeuiti v samoetojna operativna •vodstva, .ki bi imela sedanjim izdružpnjem d'ržaTnih podjetij podoben značaj. Ti or-pa:ni Tiaj hi po -tezah ibdli finansiraini iz dobjokov ns+r«2'ne imdiustirij&ke veie. V oikTrim take^a zdmženja »dela vsako pod-jetje samostojno. na temeliu jrospodarsike- Sa računa — ima samastojno bilanco do-bička in izgiibe«. Lz tez ni rajvridno po-drobneje, kakšen naj bi bil odnos med podjetjeni in združenjem, ti mu bo pri-padja.lo. Podjetja so že doslei imela lastno bilanco in so poslovala po načelm gospo-darskeffa računa. Pristojnosti lokalnih orga^nov naj bi se razširile že z nekaterimi pooblastili. Do-ločeno število diržavndh kmeti.iskih in po-zdars-kih posesiev naj bi .prešlo iz pri-stojnosti okrožja v pristojnast okraja. V nekaterih okrajih nai bi se strojno trak-tor.tke pos^taje |>osikTisno podrcdale okraju. VeleblaKovnice in hoteli, ki so iih doslej vodili \z centra, se bodo podredili okrož-jem. vendair jih bodo z nekaterimi pred-meti še naprei osikrbovali cemtralm OTsrani. Kar se tiče podjetij, tiai bi se njihova frospoda.rsko operativna samostojnost kre-pila, vendar tcze ne TsebTiiejo podTobntv s*i o tcm. Veliika podjetja bazične indu-strije, kd imajo zinačai kombinata, nai bi ostala še napref neposredno podrejena ministrstvom. V tezah je re^eno. nai bi delavcd »tes.ne.ie sod«lovaJi pri pripTav-•ljan.JTi im izTa.janju plana«; delav&ki od-ix>ri t podietjih, o katerih usta^novitTi ie centralni 'komitp konfc lanske^a_ leta prav tako dbjavil teze, niso omenjeui. Teze ¦vsebujeio tudi dtjjločene splošne po*;tavke o tem, kak?en nij bo slog dela sodelavcev držaTneffa anarata in v njili je rečeno. naj bi ushižbenci od časa do časa sami sodelovali v proiz^odnji v p