PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir	Leto XXIX. Št. 267 (8669)	TRST, sreda, 14. novembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskanti «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Na daljši rok ugodne posledice?
Petrolejska kriza, ki je zajela Evropo po znanih sklepih a-rabskih dežel proizvajalk «črnega zlata», utegne imeti — na daljši rok — ugodne posledice za Italijo. Trenutno bo morala seveda država premostiti številne težave, kar velja seveda za vse uvoznike petroleja: predvsem za Japonsko, industrijsko razvito Evropo in ZDA, na daljši rok pa bo morala I-talija preusmeriti svojo energetsko politiko, kar bo lahko ugodno vplivalo na notranje tržišče ter na gospodarski in družbeni razvoj države.
Trenutni položaj pa povzroča velike preglavice ne le Italiji, temveč tudi drugim evropskim deželam: deveterica, ki naj bi se sčasoma spremenila v enotno gospodarsko tržišče in nato še v enotno politično-socialno področje, je glede e-nergetsk.e politike še povsem razdrobljen skupek različnih interesov. Skupno stališče, ki so ga članice EGS te dni sprejele do arabsko - izraelskega vprašanja, je rezultat le trenutnega stičišča teh različnih interesov. Enoten glas iz Bruslja skriva najbrž prav toliko mentalnih rezerv, kolikor je članic Evropskega skupnega tržišča.
Koliko časa bo trajal arabski «embargo?» Tega seveda trenutno nihče ne ve. Za Arabce je najbrž važnejši trenuten uspeh kakor dolgoročna blokada. Predvsem so ob tej pri-likii pokazali svojo enotnost in pritegnili nase pozornost vsega sveta. Poleg tega so si lahko privoščili tudi zadovoljstvo, da so spravili v zadrego celo ladje VI. ameriške flote, ki je trenutno ostalo na Sredozemlju brez goriva, tako da mu dovažajo potrebno nafto neposredno iz ZDA.
Petrolej pa predstavlja za A-rabce nekakšno «monokulturo», od katere je na daljši rok odvisen gospodarski in družbeni razvoj njihovih dežel. Trenutno povpraševanje po črnem zlatu — ki poganja dobršen del svetovne ekonomije — tolikšno, da morajo proizvajalci dejansko diktirati prodajno ceno. Vprašanje pa je, koliko časa bo ta konjunktura lahko trajala. V teoriji se za svetovno gospodarstvo odpirajo tudi druge možnosti: postopen prestop na jedrsko in sončno e-nergijo, rehabilitacija premoga in izkoriščanje potencialnih e-nergetskih virov, ki so jih rar ziskovalci ugotovili v morju. Če bo cena petroleja ohranila sedanjo višino (ali celo narast-la) tudi v prihodnje, bodo nadalje posamezne države ponovno začele črpati gorivo iz nahajališč, katerih izkoriščanje je bilo doslej nerentabilno.
Po drugi strani Arabci potrebujejo pomoč in so vezani na sodelovanje industrijsko razvitih držav, od koder prejemajo zlasti tehnološke naprave (na primer tudi naprave za črpanje nafte) in kjer so nabavili tudi elektronske možgane, s katerimi sedaj kontrolirajo dno vsakega soda surovega petroleja, ki zapušča njihove luke.
Spor se bo torej prej ali slej nujno zgladil. Ostane seveda odprto vprašanje, po kakšni ceni bodo morale industrijsko razvite dežele plačevati nafto v prihodnje. Odprto ostane tudi vprašanje, v kakšni meri bodo tuje valute, ki jih bodo dobavitelji prejemali za svoje črno zlato, dejansko prispevale h gospodarskemu in družbenemu razvoju posameznih dežel in v kakšni meri bodo nasprotno še naprej polnile le maloštevilne in že danes težke žepe. Po drugi strani pa se mora tudi zahodni svet vprašati, ali ni morda ves ta čas delno živel na račun arabske nerazvitosti.
V Italiji pa utegne sedanja petrolejska kriza povzročati zdrav preobrat v notranji e-nergetskd politiki. Kriza v Italiji ni nastala šele po sestanku arabskih poglavarjev v Kuvajtu, ampak že davno prej. Da se omejimo na petrolejsko področje: predvsem je Italija pretežno predelovalna država ki uvaža surovo nafto, jo predeluje v številnih čistilnicah in nato izvaža derivate celo v daljno Ameriko. Petrolejska industrija pa je znana po tem, da zaposluje razmeroma malo ljudi in da povzroča veliko e-kodoško škodo. Poleg tega so italijanske čistilnice pretežno v rokah tujega kapitala («sedmih sestra»), tako da poleg derivatov odhajajo v tujino tudi nrlijardm dobički petrolejske industrije.
Državna družba za izkoriščanje petrolejskih vrelcev (ENI)
je pred leti skušala nastopiti svojo neodvisno pot na petrolejskem tržišču in s tem izzvala jezo mednarodnih družb. Po nenadni (in nepojasnjeni) smrti njenega predsednika Mat-teija pri Bescapeju v Lombardiji pa je družbi pošel prvotni elan, tako da vodijo današnjo petrolejsko politiko v I-taliji velike mednarodne družbe in nekateri domači mogotci, ki sicer ne razpolagajo s tolikšnimi kapitali kakor «petrolejske sestre», imajo pa v rokah nekaj vodilnih dnevnikov, s pomočjo katerih kontrolirajo del javnega mnenja v državi.
Tak je položaj v trenutku, ko nastopa sedanja energetska kriza. Ko je vlada konec septembra dvignila ceno petrolejskim derivatom v prodaji na drobno, je hkrati sprejela obveznost, da bo v doglednem času preuredila domače energetsko tržišče. Za to preureditev naj bi Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE pripravil obsežen načrt: zanj je bil postavljen rok 31. januarja prihodnjega leta. Med tem časom je nastopila arabska kriza, ki nalaga vladi nalogo, da sprejme vrsto u-krepov na krajši rok (omejitve v prodaji goriva, v dobavi električnega toka, ponovno zvišanje cene bencinu, prepoved vožnje z avtomobili ob nedeljah itd. Vsi ti ukrepi bodo seveda predhodnega značaja, načrt CIPE pa naj bi postavil temelje za dolgoročno energetsko politiko državi.
Kakšen načrt bodo pripravili strokovnjaki pri CIPE bomo zvedeli konec januarja prihodnjega leta. Načelno se doslej nihče nd izrekel proti nar povedanemu načrtovanju energetske politike, znano pa je, da je zveza sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL že sestavila in izročila pristojnim oblastem svoj osnutek in da pripravljajo vzporedno osnutke tudi vlada, ENI in zasebni petrolejski industrijci. Mednarodne petrolejske družbe se zaenkrat omejujejo na «opazovanje»: morda se čutijo premočne, da bi jim lahko kakršnokoli načrtovanje spodkopalo italijanska tla, morda pa je postalo italijansko tržišče res premalo rentabilno zanje, kakor večkrat zatrjujejo. Nekateri opazovalci na,povečujejo, da se bodo «petrolejske sestre» umaknile iz Italije, če bo načrt CIPE preveč «drzen» v odnosu do njihovih interesov. Za Italijo bi bil takšen razvoj dobrodošel, saj bi bil s tem odpravljen vsaj eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na notranje italijanske razmere na podlagi sklepov, ki se sprejemajo v zunanjem svetu in na podlagi interesov, ki niso nujno v skladu z italijanskimi potrebami.
E. FORNAZARIČ
DANES PONOVEN SESTANEK NA CESTI KAIRO-SUEZ
Izraelci bojkotirajo izvajanje sporazuma
Teiavivski vojaki prepovedali prehod tovornjakom RK Kritičen položaj ranjencev v bolnišnici v Suezu - 28. novembra v Alžiru konferenca glavarjev arabskih držav
KAIRO, 13. — Nepopustljivost Izraelcev pri izvajanju sporazuma, ki so ga pravkar podpisali povzroča čedalje večjo napetost. Izraelski obrambni minister Moše Dajan in poveljnik mirovnih sil OZN finski general Siilasvuo sta se danes sestala v Jeruzalemu, da bi razpravljala o incidentu, ki se je pripetil včeraj med izraelskimi četami in četami OZN na cesti Kairo — Suez, na zahodnem bregu Sueškega prekopa. Pogovor med obema je trajal samo pol ure. Ob koncu je general Siilavsuo izjavil novinarjem, da ni bilo nesporazumov. Takoj po sestanku z Dajanom je poveljnik mirovnih sil odpotoval v Kairo. Zjutraj sta Dajan in Siilasvuo pregledala nadzorne postaje OZN in izraelskih čet.
Izraelska ministrska predsednica Golda Meir je odprla politično razpravo v parlamentu in izjavila, da je oskrbovanje tretje egiptovske armade tesno povezano z dokončno izmenjavo vojnih ujetnikov. Izrael vztraja pri takojšnji uresničitvi vseh šestih točk sporazuma, medtem ko zahtevajo Egipčani naj Izraelci prej izročijo nadzorne postaje na cesti Kairo — Suez mirovnim silam OZN. Spor okrog te točke sporazuma je povzročil vrsto težav tudi na včerajšnjem sestanku med izraelskimi in egiptovskimi častniki. Da bi ga razčistili so sklicali ponoven sestanek predstavnikov obeh vojsk za jutri.
Izraelci so medtem močno utrdili svoje položaje na zahodnem bregu prekopa, še zlasti cesto Kairo — Suez, ki so jo tudi na nekaterih mestih minirali.
Kot poroča dopisnik ameriškega tednika «Newsweek» so Izraelci včeraj ponoči ustavili kolono petih tovornjakov Rdečega križa, ki so skušali prepeljati 2000 odej, 2000 rjuh, 2000 ponočnih srajc za ranjence, 20.000 injekcijskih brizgalk, 500 steklenic krvi ter vodo, živež in zdravila za sueško bolnišnico. Izraelci so namreč ukinili dobavo vode bolnišnici, ki razpolaga s 500 posteljami, kar pa ni dovolj za vse ranjence, tako da ti ležijo tudi po hodnikih. Že dva dni beležijo v bolnišnici izredno visoko umrljivost med ranjenci zaradi pomanjkanja zdravil in vode. Potem ko so Izraelci ustavili kolono, razlili vodo v pesek, iztovorili zdravila ter dovolili prehod samo enemu tovornjaku s krvjo in z brizgalkami.
Egiptovska vlada je pozvala 130 tujih novinarjev, naj obiščejo mesto Suez, ki so ga Izraelci obkolili. Dovoljenje je dal tudi poveljnik mirovnih sil OZN Siilasvuo. Novinarji so prispeli do kilometra 101 na cesti Kairo — Suez, kjer je nadzorna postaja OZN, samo 50 met-ov v smeri proti Suezu pa nadzorna postaja izraelskih oboroženih sil. Novinarje so najprej | ustavili vojaki OZN, ki so se ne-
kaj časa z njimi pogajali, nakar so jih pustili, da gredo naprej. Časnikarji so nato prehodili 50 metrov do izraelskega bloka, kjer so zahtevali od poveljnika, naj jim omogoči prehod ter nadalje vanje poti v Suez. Izraelski kapetan, poveljnik tamkajšnjega vojaškega oddelka je zahtevo zavrnil. Na vprašanje, ali bodo Izraelci streljali na novinarje, če bodo skušali kljub temu iti skozi blok je častnik odgovoril samo:	«Bi
radi poskusili?» Časnikarji, ki so zastopali 45 držav, so počakali še približno eno uro, nakar so se vrnili v Kairo.
Egiptovski funkcionarji so obtožili Izrael, da zavira izvajanje sporazuma za okrepitev premirja, ki so ga podpisali v nedeljo ter so omenili resne težave, ki so nastale med včerajšnjim izraelsko - egiptovskim sester,kom. Poudarjajo, da so sporazum izdelale ZDA v skladu z resolucijami varnostnega sveta OZN. Gre torej samo za spor med Izraelom ter varnostnim svetom in ZDA.
Kairski dnevnik «Al Abram» zatrjuje v svoji današnji številki, da bo 28. novembra v Alžiru konferenca arabskih državnih glavarjev. Pred to konferenco pa bo 24. novembra na
pobudo arabske zveze v Kairu seja zunanjih ministrov arabskih držav. Iz Libanona poročajo, da skuša jordanr ski kralj Husein imenovati svojo u-pravo za Cisjordanijo, ker naj bi predvideval umik Izraelcev s tega področja. Med svojim zadnjim obiskom v Jordaniji naj bi ameriški zunanji minister Kissinger zagotovil Huseinu vrnitev Cisjordanije pod jordansko suverenost. Kissinger pa naj bi obravnaval vprašanje vzhodnega dela Jeruzalema zelo površno in megleno.
Generalni tajnik OZN Waldheim je vprašal kenijsko vlado, ah bi bila pripravljena poslati skupino svojih vojakov za okrepitev mednarodnih sil OZN na Bližnjem vzhodu. Kenijska vlada za sedaj ni sprejela nobene odločitve v tem smislu.
Sisco v Bonnu
BONN, 13. — Ameriški podtajnik za zunanje zadeve Joseph Sisco je dopotoval sinoči v Zahodno Nemčijo. Danes se je sestal z zahodno-nemškim zunanjim ministrom Schee-lom, kateremu naj bi orisal potek pogajanj, ki jih je imel ameriški državni tajnik Kissinger na Bližnjem vzhodu. Po sestanku s Schee-lom je Sisco odpotoval v Belgijo.
Zaključen Kissingerjev obisk v Pekingu
PEKING, 13. — Popoldne so se nadaljevali političm pogovori med a-meriškim zunanjim ministrom Kissin-gerjem in kitajskim ministrskim predsednikom čuenlajem. Govor je bil o srečanju, ki ga je Kissinger imel včeraj s kitajskim predsednikom Mao-cetungom. Po kosilu, ki so ga tokrat priredili Američani, so se kitajsko -
ameriški pogovori nadaljevali.
Med kosilom je Kissinger dvakrat ponovil, da razvoj kitajsko - ameriških odnosov ni povezan z ameriškimi notranjepolitičnimi dogodki, pri čemer je očitno mislil na nadaljnji potek škandala v zvezi z afero Wa-tergate in z možnostjo odstopa predsednika Nixona. Po nekaterih vesteh
naj bi Kissinger zagotovil skorajšnji umik dela ameriških oboroženih sil s Tajvana.
Ameriški zunanji tajnik Kissinger bo odpotoval jutri zjutraj v Japonsko.
(Na sliki: Kissinger med obiskom znamenitosti Pekinga v spremstvu kitajskega stalnega predstavnika pri OZN Čao Huan-hua).
niiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimtiiimiiiiMimimijiiuiuxiimiiHiiiiimiHimiiiHiiiiii
iiiiiimiiiiiiimiiiHimmiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiimH
JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK V KIJEVU
Dvostranski odnosi in Bližnji vzhod
v središču pogovorov Tito-Brežnjev o petrolejskih proizvodih
Izmenjava zdravic med predsednikom SFRJ in generalnim tajnikom KP SZ
KIJEV, 13. — V Kijevu so se danes nadaljevali jugoslovansko-so-vjetski razgovori med predsednikom Titom in generalnim tajnikom CK KP Sovjetske zveze Brežnjevom in njunimi sodelavci. Pred razgovori je predsednik Tito s člani jugoslovanske delegacije in v spremstvu člana politbiroja CK KP Sovjetske zveze in prevega tajnika ukrajinske KP ščerbickega in tajnika CK KP Sovjetske zveze Katuševa položil venec pred spomenik neznanega junaka in šopek cvetja na grob narodnega heroja Jugoslavije in narodnega heroja Sovjetske zveze, generalnega polkovnika Andreja Nikifo-roviča - Vitruka, ki je med narodnoosvobodilno vojno pilotiral letalo, s katerim je Tito leta 1944 iz obkroženega Drvarja odletel na otok Vis. Zatem si je predsednik Tito ogledal kulturne ukrajinske spomenike Kijeva.
Prvi tajnik KP Sovjetske zveze Brežnjev je sinoči po razgovorih
priredil v čast predsednika Tita Bližnjem vzhodu, je, po mišljenju
Izraelska nadzorna postaja ob km 101 na cesti Kairo — Suez
■MiuiiiiiiiiiiiiimiiinniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
zr*vajo, da bodo ti ukrepi nala-^..ii vsem državljanom določene
Egiptovska vlada je obtožila Izrael, da bojkotira izvajanje sporazuma 'o premirju, ki so ga izraelski in egiptovski predstavniki podpisali v nedeljo. Izraelci zavračajo zahtevo po izročitvi nadzornih postaj na cesti Kairo — S|Uez mirovnim silam OZN, dokler ne pride do izmenjave vojnih ujetnikov. V Jeruzalemu sta se sestala Dajan in poveljnik nrrov-nih sil OZN Siilasvuo, da bi razpravljali o incidentih, ki so nastali med izraelskimi četami in vojaki
' v.:	j
DANES |
Združenih narodov.
Med javnim mnenjem vlada vedno večje zanimanje za ukrepe, ki jih bo vlada po vsej verjetnosti v najkrajšem času sprožila za omejitev uporabe bencina in drugih petrolejskih proizvodov. V vladnih krogih pri-
žrtve, vendar ničesar ne povedo o vsebini ukrepov. Po časopisnih vesteh pa bo vlada odredila zaprtje bencinskih črpalk ob sobotah in nedeljah, prepoved zasebnega avtomobilskega prometa ob praznikih, omejitev oskrbovanja s plinskim oljem za ogrevanje, razen za šole in bolnišnice, odpravo svetlobne reklame
in omejitev trgovin.
razsvetljave izložb
slovesno večerjo, na kateri so bili člani obeh delegacij, zastopniki najvišjih republiških vodstev Ukrajine in druge ugledne osebnosti ukrajinske sovjetske republike. Brežnjev je v zdravici na večerji med drugim poudaril, da je bilo vsako srečanje s Titom važen korak v razvoju odnosov med obema partijama in državama in v krepitvi sovjetsko - jugoslovanskega prijateljstva ter izrazil prepričanje, da bo tudi sedanje srečanje nadaljevanje dosedanje lepe tradicije. Beograjska in moskovska deklaracija iz 1955. in 1956. leta, sovjetsko - jugoslovanska izjava iz leta 1971 in skupno sporočilo iz leta 1972 so važne etape, s katerimi je obeležen postopni razvoj naših odnosov, je poudaril Brežnjev in ugotovil, da se sovjetsko -jugoslovanski odnosi uspešno razvijajo in da obstajajo dobre perspektive za nadaljnjo poglobitev sodelovanja bratskih narodov Sovjetske zveze in Jugoslavije. Glavni tajnik CK KP Sovjetske zveze je poudaril, da je sodelovanje vsebinsko vedno bolj bogato, ne le na področju dvostranskih odnosov, temveč tudi na področju zunanje politike: v borbi za trajen mir in varnost narodov. Sovjetska zveza ceni solidarnost Jugoslavije, katere miroljubna politika daje pozitiven prispevek ozdravitvi mednarodnega ozračja. Brežnjev je poudaril važnost vloge Jugoslavije v gibanju neuvrščenih, kateremu Sovjetska zveza v borbi proti imperialističnemu diktatu, daje svojo podporo. Brežnjev je poudaril potrebo po združitvi vseh naprednih in proti-imperialističnih sil. Tesno sodelovanje socialističnih držav, ki je prišlo do izraza tudi v razvoju zadnjih dogodkov na Bližnjem vzhodu, igra vedno večjo vlogo v evropskih zadevah. Tu je naša prvorazredna naloga, je poudaril Brežnjev, da brez odlašanja končamo drugo etapo evropske konference, da uspešno izvedemo njeno končno fazo na najvišji stopnji: to bo ustvarilo dobre pogoje za praktične korake k vojaškemu popuščanju, za spremembo Evrope v celino, na kateri bodo trajno vladali mednarodni odnosi razumevanja, enakopravnosti in miroljubnega poslovnega sodelovanja.
Tito je v odgovoru na zdravico izrazil zadovoljstvo zaradi uspešnega razvoja jugoslovansko . sovjetskega sodelovanja, ki temelji na spoštovanju skupno sprejetih načel enakopravnosti, neodvisnosti in nevmešavanja in upoštevanja posebnosti notranjega razvoja in mednarodnega položaja vsake države. Glede mednarodnega položaja je Tito opozoril na stanje v Vietnamu, kjer saigonski režim ne spoštuje pariških sporazumov:	na položaj
v Kambodži, kjer še vedno ni miru; na stanje v Afriki, kjer Portugalska vodi kolonialno vojno; na politiko apartheida v Južni Afriki; na stanje v Čilu in na Bližnjem vzhodu, ki obremenjuje mednarodne odnose. Premirje, ki je bilo doseženo na
Tita, zelo nestabilno in obremenjeno z raznimi i.evarnostmi, kajti še vedno niso odstranjeni vzroki, ki so povzročili krizo Neobhodno je, je poudaril Tito, da se čimprej izpolnijo sklepi svetovne organizacije in da se Izrael umakne z vseh zasedenih ozemelj. Tito je poudaril, da Jugoslavija visoko ceni pomoč in podporo, ki jo Sovjetska zveza daje arabskim državam v njihovi pravični borbi. Skupno z neuvrščenimi. socialističnimi državami in drugimi miroljubnimi državami tudi Jugoslavija daje pomo podporo osvobodilni borbi arabskih narodov. Dogodki na Bližnjem vzhodu so ponovno pokazali, da sta mir in varnost neločljiva, da nista stvar samo določenega števila držav, temveč vseh držav, ki so dolžne in imajo pravico, da enakopravno sodelujejo pri urejevanju mednarodnih odnosov. Na kraju svoje zdravice je Tito poudaril, da Jugoslavija visoko ceni prispevek Sovjet ske zveze pri popuščanju napetosti na svetu in osebno zavzemanje Brežnjeva, da se odprta vprašanja rešijo na miren način. Tito je izrazil prepričanje, da bosta v tem pogledu Jugoslavija in Sovjetska zveza tudi v bodoče uspešno sodelovali in prispevali k ohranitvi miru, napredka in enakopravnega mednarodnega sodelovanja ter da bodo sedanji razgovori prispevali h krepitvi vsestranskega prijateljskega sodelovanja med obema državama in partijama
VLADA PRIPRAVLJA UKREPE ZA OMEJITEV POTROŠNJE
Sestanek Rumor-De Mita
Polemične izjave tajni'ka PSDI Orlandija
RIM, 13. — Kdaj bodo stopili v veljavo vladni predpisi za omejitev potrošnje petrolejskih proizvodov? Kakšna bo vsebina teh ukrepov? Ali bomo lahko še vozili avtomobil ob nedeljah? Se bo cena bencina zvišala? To je samo majhen del vprašanj, ki si jih v teh dneh postavlja javno mnenje. V skoraj vseh evropskih državah so že uvedli stroge ukrepe za omejitev uporabe bencina in petrolejskih proizvodov, v Italiji pa niso še ničesar storili. Vlada še vedno molči, vendar pa tudi iz vladnih vrst prihajajo vedno bolj pogoste izjave, ki dajejo razumeti. da bodo novi strogi ukrepi stopili v veljavo v najkrajšem času, po vsej verjetnosti že prihodnji teden, tik po upravnih volitvah, ki bodo v nedeljo v številnih krajih Italije.
O vsebini ukrepov, glede katerih krožijo vsak dan nove in nekontrolirane govorice, sta danes razpravljala ministrski predsednik Rumor in minister za industrijo De Mita. Slednji je po sestanku v razgovoru s časnikarji dejal, da «gre za zapleten problem, mogoče bolj zapleten pri nas kot drugje, o katerem razpravlja tehnična komisija, ki bo pripravila predloge, katere bo treba skrbno proučiti na politični ravni. Očitno je namreč — je nadaljeval minister — da je treba vsak predlog proučiti, preden bi o njem sklepali, v splošnem okviru, upoštevajoč njegove svetle in temne strani.» De Mita je tudi omeni! ukrepe, ki so jih že sprejeli v drugih
ZA OMEJITEV PORABE PETROLEJSKIH PROIZVODOV
Skoraj vse evropske vlade pripravljajo stroge ukrepe
Podražitev bencina v Avstriji • niji • V Veliki Britaniji uvedli
Omejitve v emergenčno
Romu-
stanje
DUNAJ, 13. — Iz vseh evropskih držav nenehno prihajajo vesti o strogih ukrepih za varčevanje z bencinom in drugimi petrolejskimi proizvodi. Nekatere vlade, ki so že uvedle korenite omejitve, pa pripravljajo nove ukrepe za reševanje najhujše krize na tem področju po drugi svetovni vojni.
Avstrijska komisija za cene je sklenila zvišati ceno bencina: «super» bo odslej stal 5,60 šilinga (prej 4,50), normalni bencin pa 4,90 (doslej 3,60). Avstrija je zvišala tudi ceno plinskega in gorilnega olja.
Tudi v Romuniji so uvedli prve J ukrepe za varčevanje z bencinom. Ukrepi zadevajo med drugim prepoved potovanja praznih tovornjakov, omejitev hitrosti za avtomo-
bile in kamione ter «racionalizacijo» potrošnje bencina. Ni še znano, kako bodo izvedli «racionalizacijo», kaže pa, da bo šlo za zvišanje cene bencina, za omejitev prodaje in za prepoved avtomobilskega prometa v nekaterih dtieh.
Zelo huda je kriza v Veliki Britaniji. kjer se je skrčenju dobave petroleja z Bližnjega vzhoda pridružila še stavka rudarjev premogovnikov in delavcev električne industrije. Vlada je danes sklenila uvesti emergenčno stanje, ki ji omogoča, da brez odobritve parlamenta sproži nekatere nujne ukrepe, kot So omejitev oskrbovanja z bencinom, zaplemba prevoznih sredstev in uvedba strogih kazni za kršilce izrednih ukrepov.
državah, kar po njegovem priča o resnosti problema, za rešitev katerega bo potrebno sodelovanje celotne nacionalne skupnosti. Kot vidimo, gre za meglene izjave, iz katerih pa je moč domnevati, da bodo ukrepi strogi in da bodo naložili vsem znatne žrtve.
O «žrtvah» je govoril tudi predsednik komisije za industrijo poslanske zbornice demokristjan Mi-sasi, ki ni izključil, da bi ukrepi dejansko prizadeli tista področja, o katerih je govoril tisk: izrecno je omenil skrčenje umikov gledaliških in filmskih predstav, omejitev javne razsvetljave, omejitev avtomobilskega prometa «v primernih oblikah» itd. Toda to bo tudi priložnost, je dejal Misasi. za uveljavitev politike, kj bi hotela dejansko spremeniti tradicionalni mehanizem in model razvoja države. Nemogoče bi bilo namreč zahtevati od državne skupnosti, od zainteresiranih organov, od sindikatov, naj prenesejo tako huda bremena, ne da bj jim nud'li v zameno jamstev za uresničitev zdravstvene in stanovanjske reforme, za izpolnjevanje obvez za Jug, skratka novo perspektivo razvoja, ki naj daje tudi dejansko moč politiki programiranja.
O vprašanju bencina je danes govoril tudi tajnik PSDI Orlandi, ki je bil izredno oster do vlade, čeprav je njegova stranka sestavni del vladne koalicije. Orlandi je dejal, da vlada očitno goji neupravičeno nezaupanje v čut odgovornosti državljanov ,če namerava reševati probleme oskrbovanja s petrolejskimi proizvodi ne na osnovi nujnosti in resnosti vprašanja, pač pa v zvezi z bližnjimi volilnimi roki. Z drugimi besedami je Orlandi ponovil obtožbo, da vlada noče še sprožiti ukrepov, ki bodo nujno povzročili negodovanje, da si ne bi zapravila simpatij prav tik pred volitvami, na katerih bo glasovalo okrog dva milijona ljudi. Vlada pa je v preteklih dneh poluradno demantirala obtožbe v tej zvezi, češ da ni še sprožila ukrepov, ker da se zunanje ministrstvo pogaja s Saudovo Arabijo za povečanje dobave petroleja.
Kljub hudi represiji vojaške junte
Odpor v Čilu še vedno živ
SANTIAGO, 13. — Iz raznih krajev čila prihajajo vse bolj pogoste vesti o oboroženih nastopih čilskih rodoljubov proti vojaškim enotam la-šističnih pučističnih generalov kot potrdilo, da množične represalije fašističnih generalov niso strle upornega in svobodoljubnega duha Čilencev. Po zadnjih vesteh je večja skupina oboroženih rodoljubov napadla vojašnico v kraju Temuco južno od Santiaga. V srditem boju so u-porniki imeli nekaj mrtvih in ranjenih, izgube med vojaki pa niso znane.
mm
M ■
V HOTELU ENALC V SESUANU
za
Jutri se prične pripravljalni sestanek «Mednarodno konferenco o manjšinah»
Na pripravljalnem sestanku bo prisotnih štirideset evropskih znanstvenikov in trinajst članov pripravljalnega odbora - Uvodna poročila slovenskih predstavnikov Šiškoviča, Lokarja, Štoke in Volka
V	četrtek ob 15. uri se bo v hotelu ENALC v Sesljanu pričel pripravljalni sestanek za «Mednarodno konferenco o manjšinah», na katerem bodo določili teme in način razprave na konferenci, ki bo v Trstu od 27. do 31. maja prihodnjega leta. Na pripravljalnem sestanku bo prisotnih okrog štirideset znanstvenikov iz evropskih držav in eden iz ZDA, poleg njih pa tudi trinajst članov pripravljalnega odbora, ki jih je imenoval tržaški pokrajinski svet, katerim načeljuje predsednik pokrajine Zanetti.
Pripravljalni sestanek bo trajal tri dni. Pričel se bo v četrtek z uvodnim pozdravom predsednika Zanettija, nato pa bodo imeli u-vodna poročila v italijanščini načelnik podkomisije za manjšine pri OZN prof. Francesco Capotorti, prof. Arduino Agnelli in prof. Strassoldo.
V	uvodnem delu pripravljalnega sestanka bodo v četrtek predstavili slovensko manjšino, ki živi v Italiji, štirje slovenski predstavniki člani priora vitalnega odbora in to: dr. Karel Siškovič, ki bo govoril o zgodovinsko-pravnih vprašanjih in o štetjih, dr. Aleš Lokar, ki bo obravnaval družbene in gospodarske informacije o manjšini; dr. D"ago Stoka, ki bo govoril o kulturi in šolstvu ter Luciian Volk, ki bo orisal etnično ozemlje v sedanjem času.
Celoten petek bo posvečen razpravi, v katero bodo posegli razni člani znanstvenega odbora in med njimi prav gotovo tudi številni u-gledni jugoslovanski znanstveniki, vidni strokovnjaki za manjšinska vprašanja V soboto dopoldne se bodo dogovorili za teme in za znanstvene skupine, ki bodo raziskale posamezna vprašanja, popoldne pa bo ob 16. uri na sedežu pokrajinskega sveta tiskovna konferenca, na katero so povabljeni predstavniki tiska iz vse Italije.
Iz vabila, ki so ga prejeli udeleženci konference in ki je bilo poslano tudi tisku, izhaja, da so nekoliko popravili usmeritev konference v primerjavi s stališčem, ki ga je odražalo tiskovno sporočilo, katerega smo v našem dnevniku stvarno kritizirali. V tiskovnem poročilu smo bili namreč Slovenci samo obrobno omenjeni, v vabilu na konferenco, oziroma na pripravljalni sestanek, pa se uvodoma jasno pove, da gre za sklep pokrajinskega sveta, da se priredi konferenco o vprašanjih slovenske manjšine. Tudi v nadaljevanju je besedilo tako sestavljeno, da očitno odraža razprave, ki so se vršile v pripravljalnem odboru, v katerem so prisotni tudi štirje vidni slovenski predstavniki. V bistvu gre torej za določeno izboljšavo, do katere je prišlo v primerjavi z dvema uradnima besediloma:	ti-
skovnim sporočilom o konferenci in vabilom na pripravljalni sestanek.
V zvezi s pripravami za četrtkov sestanek je tržaška pokrajina sinoči izdala novo tiskovno poročilo, v katerem navaja imena znanstvenikov, ki so že potrdili udeležbo na pripravljalnem sestanku. V tem uradnem poročilu je rečeno, da bodo za Italijo med drugimi prisotni: sociolog Achille Ar-digò, psihiater Franco Basaglia, jezikoslovec Tullio De Mauro, zgodovinar Ettore Passerin d’Entreves, pravnik Alessandro Pizzorusso, prof. Manlio Udina, prof. Giorgio Valussi in Arduino Agnelli. Iz ZDA bosta prispela sociologa Erving Goffman in prof. Toussaint Hočevar.
Jugoslovansko delegacijo bo vodil dr. Jeri, član Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, v njej pa bodo znanstveniki in raziskovalci iz vseh jugoslovanskih republik ter slovenske, hrvaške, srbske, madžarske, albanske, makedonske in italijanske narodnosti.
Iz Avstrije bo prispel prof. Felix Ermacora, ki je v avstrijski delegaciji vodil priprave za sestavo «paketa» za južno-tirolsko manjšino, kjer je vodil italijansko delegacijo prof. Capotorti.
Iz Velike Britanije bo prispel predsednik evropske komisije za človečanske pravice James Fawcett iz Švice predstavnik ekumenskega sveta cerkev iz Ženeve, iz Belgije Lue Huyse. Številna bo francoska delegacija, v kateri bodo Pierre Bessaignet, ravnatelj Inštituta za medetnična in kulturna vprašanja iz Nice, Jean Marie Domenach, ravnatelj revije Esprit, Paul Jean Franceschini de Le Monde, strokovnjak za mednarodno politiko in sociolog Philippe Meyer.
Amadi. Danes bo nastopilo še zad- I del dr. Nicolini, ki še ni njih 13 strokovnjakov, nakar se bo I sodnim oblastem izsledkov,
tridnevno posvetovanje zaključilo.
V DEŽELNI KOMISIJI
Jiilri začetek razprave o proračunu za leto 1974
Prva posvetovalna komisija deželnega sveta, ki bi se morala sestati v petek, se bo sestala jutri popoldne, kakor smo že omenili v našem listu, b0 komisija — ki jo vodi predsednik Ribezzi (KD) — začela obravnavo deželnega proračuna za poslovno leto 1974 in obračuna za leto 1972. S tem prehajata oba dokumenta (in ustrezna zakona) v območje deželnega sveta, medtem ko ju je deželni odbor že odobril. Deželni svet naj bi začel razpravo o proračunu za leto 1974 še pred koncem tega meseca.
predloži! za katere so potrebne še nadaljnje analize. Po prvih vesteh kaže, da je Baje umrl od gladu in mraza. Udarci in rane, ki jih je utrpel pri padcu od železniške proge po grapi skoro 40 metrov globoko, niso bili smrtni. Glad in mraz sta ga povsem izčrpala, da je omahnil in obležal med skalovjem. Komaj z dokončnimi rezultati obdukcije bodo lahko ugotovili datum smrti Baja.
9 Drevi ob 19. url bo na sedežu italijansko - ameriškega združenja v
Zanimivo predavanje v Slov. klubu
Kmečki upori v slovenskem pesništvu
V okviru torkovih večerov, ki jih prireja Slovenski klub v Gregorčičevi dvorani, je sinoči imel zelo zanimivo in izčrpno predavanje o kmečkih uporih v slovenskem pesništvu ugledni slavist, redni profesor na univerzi v Ljubljani prof. dr. Boris Paternu. S svojim predavanjem, ki je pritegnilo pozornost zbranega občinstva, je Paternu zajel vse obdobje od leta 1515 do NOB, ko se je puntarska pesem osamosvojila in prišla do svojega pravega izraza v novih pesnitvah, v partizanski pesmi in nato še v dramskih delih. V uvodu je predavatelj pripomnil, da je leto 1973 spominsko leto enega izmed najbolj pomembnih poglavij slovenske zgodovine, nato pa prikazal kakšno mesto imajo kmečki punti v slovenski književnosti, zlasti v slovenski poeziji. Podrobneje bomo še poročali.
V tržaški občini so v prejšnjem tednu zabeležili 12 primerov noric (1 izven občine), 5 primerov srbečice (3 izven občine), 3 primere škrlatinke, 3 primere nalezljivega
PRED GOSTOVANJEM ZAGREBŠKE OPERE V VERDIJU
Predstavitev Smetanove opere «Prodana nevesta»
O skladatelju in njegovem opusu je številne-mu občinstvu govoril časnikar Mario Nordio
V petek zvečer bo v gledališču Verdi prva predstava Smetanove opere «Prodana nevesta» v izvedbi Opere Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba. Kot je v Trstu že običaj so včeraj v Časnikarskem krožku predstavili delo in njegovega avtorja Bedriha Smetano. Predstavitev je bila poverjena znanemu in uglednemu časnikarju Mariu Nordiju, katerega je najprej pozdravil ravnatelj gledališča Verdi prof. De Ferra, nato pa z nekaj besedami predstavil glasbeni kritik C. Gori.
Nordio je svojo nalogo opravil ne le z globokim poznavanjem dela in značilnosti Smetanovega glasbenega opusa, temveč z odnosom, ki razkriva v Nordiu človeka vsega predanega glasbi in njenim neminljivim lepotam, pa naj že gre
Lf Roma 15/11 Donald W. Reckner | vnetja jeter, od katerih eden 'smrt-
predaval o temi «V začetku je bila j ni, 2 primera ošpic in en primer | za italijanski belcanto, za klasiko
in romantiko, za verizem ali pa
V	Trstu «center» sovjetskega lesa?
V	Trstu se v zadnjem času širijo vesti, da nameravata Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče in neka večja firma iz Neaplja ustanoviti v notran josti tržaške luke posebno «središče za les sovjetskega izvora». Luška ustanova naj bi v ta namen aala na razpolago 5.000 k v. metrov pokritega in 20.000 kv. m odprtega skladiščnega prostora. Center naj bi vodilo neapeljsko podjetje.
zemlja». Predavanje bo v angleščini. 1 vnetja priušesne mrene.
.......................... uni ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimji^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Industrijska proizvodnja v Trstu letos znatno ugodnejša od lanske
Le v železarni Italsider je dejavnost popustila - V septembru neugodne vremenske razmere za kmetijstvo
V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Danes zaključek srečanja o vzdrževanju tehničnih naprav
D. S. Baje umrl od gladu in mraza
V mrtvašnici v Ul. Pietà so včeraj dopoldne obducirali truplo 25-letne-ga Djibja Somajla Baja, nesrečnega črnca, ki je pred skoro mesecem dni umrl v Glinščici nekaj metrov od državne meje. Obdukcijo je izve-
Statistična služba trgovinske zbornice je izdala običajno mesečno poročilo o razvoju gospodarskih dejavnosti na Tržaškem v preteklem septembru. V poglavju o kmetijstvu poročilo naglaša. da je bilo vreme na našem področju v prvi polovici meseca prav poletno, medtem ko je bilo v drugi polovici nenavadno mnogo dežja (190 mm). Suša je zadržala rast posevkov, deževno vreme v drugi polovici septembra pa so spremljali drugi neugodni pogoji kot so toča, veter in nizka temperatura. Zaradi tega je bilo delo na poljih občutno v zamudi. Zdravstveno stanje živine je bilo ugodno, primanjkovalo pa je krme.
Tudi v septembru se je število turistov na našem področju povečalo v primeri s septembrom lan-
limiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiliimiiiiiiitiiiiiiiiiiiimumimmiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiimitii
VČERAJ OPOLDNE NA POBUDO DELAVSKEGA SVETA
Stavka v arzenalu «Sv. Marka» za dozidavo ladijskega doka
Kljub vladnim zagotovilom se zakladni minister še upira Kaj je sklenila pristojna komisija na včerajšnji seji?
V mali dvorani gledališča Rossetti se je včeraj nadaljevalo VI. mednarodno strokovno srečanje o vzdrževanju tehničnih naprav, ki ga kakor znano prirejajo združenje A. I. Man., tržaška univerza, družba Trieste - Consult in pokrajinsko središče za produktivnost.
Včeraj je nastopilo 14 italijanskih in tujih strokovnjakov, ki so podali vrsto poročil z različno tematiko.
Dopoldanskemu delu zasedanja je predsedoval ravnatelj strojnega oddelka inženirske fakultete na tržaški univerzi prof. I. Tessari, popol-danskega pa je vodil predstavnik opozorilo vladi, milanske družbe «Amadi» inž. R. lostritve računa
Prejšnji petek, na seji občinskega sveta, je tržaški župan Spac-cini poročal o peripetijah v zvezi s finančnimi sredstvi, ki so potrebna za dograditev zidanega doka v arzenalu Sv. Marka. Dela so namreč že tri leta ustavljena, kar povzroča tržaškemu luškemu in ladjedelniškemu gospodarstvu resno škodo. Pomislimo samo, koliko naftnih tankerjev mora drugam za popravila, ker nimamo v Trstu ustreznih struktur.
Spaccini je poročal o skupni akciji treh prizadetih županov (Genove, Livorna in Trsta) pri predsedniku vlade in ministrih. Pri tem je še posebej pohvalil prizadevanje in posredovanje republikanskega prvaka, dr. Gargana, ki se je v tem primeru uprl zahtevam republikanskega ministra za zaklad, poslanca Uga La Malfe.
V	repliki na županova izvajanja je komunist Rossetti opozoril na nevarnost, da kljub danim zagotovilom, stvar ne bo ugodno rešena v pravem času. Iz Rima prihajajo namreč govorice. da se ^ ministri strinjajo z zahtevami treh županov, da pa skušajo vnesti seme razdora med mesta po načelu «divide et impera» in s tem vso zadevo še bolj zavleči. Minister za zaklad La Malfa pa se, baje, še nadalje krčevito upira izplačilu «viška», ki je potreben za dokončno ureditev teh pomembnih gospodarskih struktur.
V	Genovi so prav te dni stavkali, v Trstu pa je župan Spaccini napovedal, da ne bo nihče «slepo verjel» danim zagotovilom, saj je zidani dok v «paketu» prvega načrta CIPE iz leta 1966 in teh obvez še do danes niso izpolnili. budnost tržaške javnosti, je zaključil, se ne sme poleči.
Prvi odmev na zaskrbljujoče vesti iz Rima je prišel, v opoldanskih urah včeraj, iz ladjedelnice in arzenala «Sv. Marka». Sestal se je delavski svet in. po predhodnem posvetovanju s sindikalno federacijo, oklical protestno stavko od 12.30 do 14. ure.
V	govorih na skupščini, ki je bila med stavko v veliki delavnici za popravilo ladijskih cevi, v arzenalu, so člani delavskega sveta poudarili, da kljub zagotovilom pristojne parlamentarne komisije še niso odobrile izdatka za dozidavo dokov v Trstu, Livornu in Genovi.
Prav včeraj bi se v Rimu morala sestati komisija za zaklad in finance, na dnevnem redu je imela tudi vprašanje dokov. Sindikati menijo, da je tudi taka stavka lahko uspešen pritisk in obenem da v primeru za-
stavke. Govorilo se je celo o možnosti splošne stavke v mestu.
Poleg teh vprašanj so na delavski skupščini obravnavali tudi no-t-anje zadeve. Delavski delegati so še posebej napadli upravo arzenala, ki se z rastočo vnemo poslužuje nadur in ukazov o izrednem delu, tudi ob praznikih, pri tem pa kliče na delo tudi večje število delavcev zasebnega sektorja. Delavski svet je mnenja, da bi morala uprava vzeti te delavce v službo.
Kot je popoldne sporočila agencija ANSA, je parlamentarna komisija za finance in zaklad sicer odobrila zakonski osnutek za kreditiranje investicij v mornariškem in ladjedelskem sektorju, vendar je navedena vsota smešno nizka (16 milijard), in česar sklepamo, da se vprašanja zidanih dokov v Trstu, Livornu in Genovi niso še lotili na temeljit način, saj je predvideni strošek samo za ta javna dela dosegel 38 milijard lir. Podrobnejših vesti trenutno nimamo.
skega leta, toda medtem ko se je število gostov iz notranjosti države znatno povečalo, je nasprotno število turistov iz tujine ponovno nazadovalo. Podatki za celotno obdobje prvih devet mesecev leta kažejo, da so italijanski turisti vrgli 386 169 nočitev (podatki veljajo samo za hotele), medtem ko je znašala ustrezna postavka za lansko leto 352.242 nočitev. Tuji turisti pa so dali skupno 226.380 nočitev, medtem ko je znašalo ustrezno gibanje lani 233 tisoč 860 nočitev.
V	tržaški trgovini na drobno je september potekel v znaku poslovne umerjenosti. Zaradi omejitev v mednarodnem prometu, ki jih je Jugoslavija uvedla ob izbruhu kolere na italijanskem jugu, je promet v trgovinah močno upadel. Največji zastoj so zabeležili v trgovinah z oblačili in obutvijo, z nadomestnimi deli za osebna vozila, z zlatnino, z radijskimi in televizijskimi sprejemniki itd. Nekoliko bolj živahno je bilo le v knjigarnah in papirnicah, in sicer zaradi skorajšnjega začetka novega šolskega leta.
V	poglavju, ki govori o gibanju cen pri blagu široke potrošnje se v poročilu naglaša, da so ostale cene pri «zamrznjenih» vrstah blaga nespremenjene, medtem ko so «svobodne» cene zabeležile rahla nihanja.
Poročilo o industrijski proizvodnji naglaša, da se je stanje v železarni Italsider pod Skednjem letos znatno poslabšalo v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta: proizvodnja surovega železa je namreč dosegla 411.397 ton, medtem ko je znašala lani 434.418 ton, proizvodnja kokil pa je dosegla 133.689 ton, medtem ko je znašala leto poprej 140.122 ton.
Proizvodnja petrolejskih derivatov v žaveljski čistilnici Aquila pa se je nasprotno letos povečala za 10,9 odst. : od januarja do septembra so namreč v tem obratu predelali 1,573.574 ton surovega petroleja, medtem ko je znašala lani predelana količina 1,418.546 ton. Še večji
Sergiju Lipovcu je žena Vlasta povila prvorojenko, brhko deklico
TAMARO
Staršem iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Pridružuje se uredništvo Primorskega dnevnika.
za narodno opero, ki je prav slovanskem svetu prišla do najvišje umetniške veljave (Glinka, Mu-sorgski, Rimski - Korsakov pri Rusih, Smetana, Dvoržak, Janaček pri Čehoslovakih, Gotovac, Hristič pri Jugoslovanih itd.). Mario Nordio pa se ni zadržal samo pri Smetani in pri «Prodani nevesti», temveč je posegel tudi v sam narodnostni preporod češkega in slovaškega naroda, ki je spodbudil tudi glasbeno ustvarjanje na temeljih narodne melodike in ritma. Ko je govoril o Smetani je razčlenil celotni njegov glasbeni opus od oper do orkestralnih, simfoničnih in komornih skladb, skladb za klavir in za glas in prikazal tudi njegovo življenje od čudežnega otroka glasbe do njegovih narodnostna bojev, pa vse do tragičnega življenjskega zaključka v gluhoti in umski omračenosti.
Temeljita je bila njegova vsebinska in glasbena razčlemba same o-pere «Prodana nevesta» in ob njenih nespornih skladateljskih kvalitetah, njeni čudoviti melodiki in ritmu, njeni ljudskosti, ki jo je primerjal z dobrim domačim vinom iz kmečke kleti, umestna tudi kritična ugotovitev, da je ta Smetanova opera, sicer poznana v vseh evropskih glasbenih središčih, prav v Italiji po krivici zapostavljena in skoraj nepoznana. V Trstu so jo doslej predvajali v Verdiju samo enkrat v letu 1949, že prej pa je bila na sporedu v gledališču Rossetti v izvedbi ljubljanske in zagrebške Opere ob bežnih — kot je pravilno ugotovil Mario Nordio — pojavih kulturnih izmenjav z vzhodnim slovanskim sosedom.
Govornikova izvajanja je nazorno dopolnilo magnetofonsko predvajanje uverture iz «Prodane neveste».
Za to predstavitev je vladalo med tržaškim glasbenim občinstvom izredno zanimanje, saj je bila dvorana Časnikarskega krožka natrpana do poslednjega kotička. To je lahko le še en dokaz več, kako prav je storilo vodstvo gledališča Verdi, da se je odločilo za vključitev te opere v svoj letošnji repertoar in da je za njeno izvedbo v okviru kulturnih izmenjav povabilo v goste zagreb ško Opero, ki bo gotovo znala posredovati to delo tržaškemu občinstvu z avtentičnim tolmačenjem češkega ljudskega in glasbenega izročila.	j. k.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
Včeraj so govorili predstavniki prizadete družine Mora
Verjetno danes razsodba o zločinu v Skednju
Sodni zdravnik NicoKni pojasnil, da je Fabbro z nožem razpolovil srce Camilla More
razmah so zabeležili v tovarni cementa v žaveljski industrijski coni: od lanskih 179.190 ton je proizvodnja narastla (do konca septembra letos) na 228.470 ton, kar predstavlja napredek za 27,5 odst. Končno beleži poročilo napredek v proizvodnji tiskarskega in pisarniškega papirja: ustrezni podatki kažejo, da je ta proizvodnja narastla z lanskih 85.180 na 89,132 ton (ali za 4,6 odst.).
SPDT Opčine čestita Lučki in Brunu Križmanu ob rojstvu prvorojenčka
DIMITRIJA
Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Srečanje z izvajalci opere «Macbeth»
Jutri, 15. nov. ob 19. uri se bodo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 ponovno začela srečanja z gostujočimi skupinami v okviru operne sezone gledališča Verdi. Prvo tako srečanje, za katera je dalo pobudo Tržaško združenje prijateljev operne glasbe skupno s Krožkom za kulturo in umetnost, bo z izvajalci Verdijeve opere Macbeth. Razgovora se bod0 udleležili dirigent Giacomo Zani, sopranistka Angeles Gulin, baritonist Mario Zanaša, basist Luigi Roni ter tenorista Ruggero Bendino in Franco Ghittd. Srečanje bo potekalo v o-bliki kratkih intervjujev, med katerimi bodo umetniki osvetlili svoje izvajalke lastnosti. Med srečanjem bodo udeležencem razdelili enkratno številko «Amici della rica», ki jo je ob zaključku svoje dveletne dejavnosti izdalo Združenje prijateljev operne glasbe.
Smrtne posledice padca priletne ženske
Prejšnji večer je malo pred polnočjo v ortopedskem oddelku glavne bolnišnice umrla 79-letna Vittoria Urabez por. Paulin iz Ul. Zo rutti 2. Priletna ženska si je pred skoro mesecem dni zlomila levo no go v stegnu, ko je padla v kuhinji svojega stanovanja. V bolnišnico so jo sprejeli s prognozo treh mese-cev, vendar pa so nastale komplikacije in predsinočnjim je izdihnila
Včeraj opoldne se je v Drevore du XX. septembra ponesrečil 13-letni dijak Paolo Altadonna iz Ul. Barzilai 10. S sošolci se je igral na pločniku pred lekarno INAM, ko ga je neki Roberto porinil, da je izgubil ravnotežje in se zvrnil prav na izložbeno steklo lekarne. Steklo se je seveda razbilo in drobec steklovine je malega Paola ra nil v hrbet med lopaticami. V bolnišnici so mu rane razkužili in ga odslovili. Ozdravel bo v desetih dneh.
Gledališča
Pred porotnim sodiščem se nadaljuje sodna razprava o «pustnem zločinu», ko je Diego Fabbro, mlad pretepač, z nožem zabodel Camilla Moro, očeta dveh otrok.
Včeraj so bile na vrsti zadnje priče, zatem pa sta spregovorila predstavnika Morove družine: odvetnika dr. Morgera in dr. Gefther Wondrich jr.
«Udarec je bil odločen, nenaden in strokovno učinkovit. Nož je Fabbro zabodel z zamahom od spodaj navzgor, od trebuha proti srcu. Konica se je zapičila v Moro štirinajst centimetrov globoko, ostra, na-brušena konica mu je razrezala srce .. .»
S temi, surovo znanstvenimi, a tudi preprostimi besedami, je sodni zdravnik dr. Nicolini dodal težak kamen na kup dokazov in pričevanj, ki so že pribili Diega Fab-bra na stol obtožencev, zaradi česar pravični kazni ne more uiti tako zlepa.
Odprto ostaja namreč samo vpra-
nilliiillllllilllniiiiilliililiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiimu,ninnili,    inniinl
Pomanjkanje bencina v Trstu
Petrolejska kriza je resno zaje-1 namreč zmanjkalo tudi navadnega la tudi naše mesto. Včeraj smo | bencina, medtem ko je bil super bili ponovno priče dolgim vrstam ’	”
pri vseh bencinskih črpalkah, ki
so imele na razpolago še manjše količine goriva. Kdor pa je pričakoval, da bo lahko napolnil tank, se je motil, kajti prodajalci bencina so racionirali gorivo in vsak voznik je, po dolgem, včasih celo polurnem čakanju, dobil le za dva alj največ tri tisoč lir goriva. Stanje se je v večernih urah še po-
na še močnejše I slabšalo; pri mnogih črpalkah je
bencin prava redkost.
Zanimivo je, da so razpolagale z gorivom predvsem črpalke italijanske dtružbe AGIP, medtem ko so bile druge večinoma zaprte. To dejstvo je treba pripisati izbiri tujih družb, k» raje izvažajo bencin iz italijanskih čistilnic, ker imajo pri izvozu več zaslužka kot prj prodaji domačim črpalkam. Tako se je tudi včeraj iz čistil-
nice Total v Žavljah vila dolga vrsta avstrijskih cistern, medtem ko je bilo italijanskih cistern manj kot običajno.
Kar se tiče obmejnega pasu pa je treba poudariti, da so jugoslovanske oblasti zagotovile, da ne bo imela podražitev goriva v sosednji republiki nobenih posledic in da je v Jugoslaviji zagotovljena dobava za več mesecev. Tržačani bodo lahko torej še vedno polnili tanke onstran meje, če bo pri nas zmanjkalo goriva.
šanje nekaterih okoliščin, od tega pa je odvisno, ali bodo porotniki mladega morilca spoznali za duševno ne povsem uravnovešenega, oziroma, če mu bodo priznali, da je Camilla Moro ubil nenamerno.
Udarec z nožem, za katerega sam Fabbro trdi, da ni bil nameren, oziroma, da se je sam Moara vrgel nanj in se pri tem nabodel, po pripovedi sodnega zdravnika postaja zelo važen dokaz. Zamah od spodaj navzgor dokazuje, da je Fab bro vedel kaj hoče (to sta še posebej poudarjala odvetnika prizadete stranke) in kaj se lahko zgodi.
Pobijala sta tudi trditve o Morovi krivdi, češ da je z roko smuknil pod plašč mlade, šestnajstletne, zato pa ne manj izzivalno privlačne Fabbrove žene Patrizie. «Ne pozabimo, da je bil pust in da so bili vsi nekoliko vinjeni, vendar se je v začetku govorilo o nedolžnem poljubu na lice, nihče, niti Patrizia Sivini, ni takoj po zločinu omenila tega Morovega dejanja. V resnici je to le plod Fabbrove fantazije ...». Kakorkoli že, pričevanja dokazujejo, da je Camillo Mora šel s Fabbrom iz gostilne «Da Lino» na cesto, da bi se z njim pobotal. Tedaj ga je Fabbro porinil, da se je s hrbtom naslonil na avto, sunkoma izvlekel nož iz žepa (pri tem se je ranil v nogo), zamahnil in ubil.
Odvetnik Gefther Wondrich jr. je porotnikom pokazal nož. Fabbro ga je bil kupil, nato pa ga sam priostril z brusilnim kamnom.
Odvetnik Morgera je porotnike o-pozoril, čeprav na meglen način, da je Fabbro nasilen skrajnež in da mu pretepanje ni bilo tuje. Zavrgel je trditve, češ da je bil Fabbro izzvan in, nasprotno, zahteval, naj se mu naložijo še obtežilne o-kolnosti, za kar predvideva kazenski zakonik najvišje kazni. To pa zato, ker je Fabbro — po mnenju odvetnika Morgere — ubil človeka iz «smešno malenkostnega razloga».
Morgera je sodnemu zboru označil tudi Fabbrovo druščino, ko je povedal, da se izven sodne dvorane slišijo grožnje odvetnikom in časnikarjem. S tem ne bo Fabbro, ali njegovi prijatelji, dosegel ničesar. Prej bo škodoval sebi. Fabbro, ki je ves čas sodne obravnave sedel mirno, kot da se vsa stvar njega ne tiče, je med govorom odvetnika Morgere prosil karabinjer-je, naj ga odpeljejo iz sodne dvorane. Verjetno na kosilo.
Proces se nadaljuje danes zjutraj Kot včeraj bo tudi danes precej občinstva, kar dokazuje, kako je «pustni zločin» v Skednju razburil javno mnenje. Danes bo spregovoril javni tožilec dr. Tavella, nakar bo I porota izrekla svojo razsodbo.
GLASBENA MATICA-Trst oonmajska sezona 1973-74
Jutri, uri v
15. novembra ob Kulturnem domu v
21.
Trstu
ORKESTER
GLASBENE
MATKE
Dirigent	OSKAR KJUDER
Solisti: DINA SLAMA — klavir ELENA DE MARTIN — mezzosopran
VOJKO CESAR - fagot
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Predavanja
Kulturno združenje Most vabi na predavanje Zbliževanje Vzhod — Za-pad», ki ga bo imel časnikar Frane Barbieri iz Beograda danes, 14. novembra ob 19. uri v Ul. S. Ni colò 5.
Danes ob 20.3Ò bo v sejni dvorani novega dijaškega doma tržaške univerze predaval Raniero la Valle o temi «Kakšen mir za Bližnji vzhod in za nas».
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 14. novembra BORISLAVA
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob ifc.36 — Dolžina dneva 9.33 — Luna vzide ob 20.27 in zatone ob 11.06. Jutri, ČETRTEK, 15. novembra LEOPOLD
Vreme včeraj: najvišja temperatura lu stopinj, najnižja 6,8, ob 19. uri U.8 stopinje, zračni pritisk 1008,7 mb stanoviten, veter 8 km na uro sevemozahodni, vlaga 82-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,5 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. novembra 1973 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 79-letni Carlo Coseri, «7-Ietm Giuseppe Biziak, 78-letaa Letizia Rosetti vd. De Ambrosi, /1-ietna Ermmia Bravini vd. Cade], 44-letni Dmo Millo, 86-letna Palma Asaro vd. Sceusa, 86-letna Maria Lavrenčič vd Hrovatin, 79-letna Vittoria Urabez vd Pauhn.
KULTURNI DOM
Jutri, v četrtek, ob 21. uri koncert orkestra Glasbene matice.
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI»
Operna sezona 1973-74
Danes ob 20.30 ponovitev za red C za vse prostore. Verdijeve opere «Macbeth» — Dirigent Gianandrea Gavazzeni.
V petek ob 20.30 bo v Verdiju gostovalo zagrebško gledališče s Smetanovo opero «Prodana nevesta». Dirigent Nikša Bareza, režija Petar šar-čevič. Orkester, zbor in balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago vstopnice tudi za petkovo predstavo.
POLITEAMA ROSSETTI
Do 18. novembra (ob delavnikih ob 21. uri, ob praznikih ob 15.30) i-gralska skupina Tina Buazzellija s komedijo Itala Sveva «Pomladitev» (La rigenerazione). Abonmajska predstava.
Od 20. do 25. novembra izvenabon-majska predstava dela Maurizia Costanza «E tu che fai qui?» Režija Vita Molinarija, v glavnih vlogah Lauretta Masiero in Renzo Monta-gnani.
AVDITORIJ
Od petka do nedelje bo Vittorio Gassman predstavil v okviru revije «Teatro oggi» skupno s Claudio Gian-notti in Francom Giacobinijem «Il trasloco».
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372, 38547) so na razpolago abonmaji za 10 predstav «Teatro oggi», medtem ko bodo od petka dalje na razpolago abonmaji za 5 predstav po lastni izbiri.
Kino
«La Cappella Underground» predvaja ob 19. in 21, uri «La tecnica e il rito». Režija Miklos Janecso Italijan-sko-madžarski film v barvah. (1972).
Nazionale 16.00 «UFO. Distruggete base luna». Ed Bishop, Suzanne Neve. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Il giorno dello sciacallo». Edward Fox, Alan Badel. Barvni film.
Grattacielo 15.30 «Paolo il caldo». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla. A. Asti. Barvni film.
Fenice 15.00 «Rugantino fa l’amore con Rosetta». Barvni film z Adrianom Celentanom in Claudio Mori.
Eden 16.00 «Storia di ima monaca di clausura». Catherine Spaak, Suzy Rendali in Eleonora Giorgi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno.
Aurora 16.30 «Anastasia mio fratello». Barvni film. V glavni vlogi Alberto Sordi.
Capito! 16.00 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segai.
Cristallo 16.30 ... e tutto in biglietti da piccolo taglio». Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Il grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem.
Filodrammatico 16.30 «Sogni proibiti di don Galeazzo, curato di campagna». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Pippo, Pluto, Paperino super show». Barvna risanka.
\ittorio Veneto 16.00 «L’uomo che uccideva a sangue freddo». Alain Delon in Annie Girardot.
Ideale 16.00 «Uccidi Diango... uccidi per primo». Giacomo Rossi Stuard in Christa Neil. Barvni film.
Astra 16.30 «Vedo nudo», Silva Ko-scina in Nino Manfredi. Barvni film.
Radio 16.00 «Quattro mosche di velluto grigio». Bud Spencer, Nancy Far-nier. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ariston 16.30 «L’amante del prete». Francis Huster in Gillian Hills. Prepovedano mladini pod 14. letom
Ariston Rezervirano za kult. krožek «U. Barbaro». Jutri: «Una lucertola con la pelle di donna». Fiorinda Bolkan, Stanley Baker in Jean Sorci. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «X.Y. e Zi.», Elizabeth Taylor, Michael Caine in Su-sannah York. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Razstave
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg. S. Giovanni 5; Miz-zan, Trg Venezia 2.
nočna SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-to. UL Bo^mea 93; Godina, Alla IGEA, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi Ul Felluga 46 (Sv. Alojzij).
MEŠ
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST . UL. P. FILZI 10 r«l 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar
Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
624.—
1.500,—
198,—
139,25
240,20
32.50
37.50 37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Galerija «Tommaseo», Ul. Canal piccolo 2: do 21. t.m. razstavlja Vito Timnel.
V	Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20: do 30. t.m. razstavlja olja Pavle Zamar iz Pirana.
V	Galeriji Loža v Kopru, Titov trg
4:	do 30. t.m. razstavlja Štefan
Planinc.
V	galeriji «La Lanterna», Ul. sv. Nikolaja 6: razstava grafike Salvadorja Dalija.
Šolske vesti
Združenje staršev otrok osnovne šole in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu vabi na občni zbor, ki bo danes, 14. novembra ob 20. uri v šoli v Ul. Caravaggio 4.
Obveščamo starše otrok I. a in I. b razredov srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah, starše otrok 5. razreda osnovnih šol Opčine, Veliki Repen, Trebče in Gropada, Društvo staršev srednje in osnovne šol* na Opčinah in vse tiste, ki se s šolstvom ukvarjajo, da pripravljamo razgovor danes, 14. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno prosimo, da se razgovora udeležite.
Razna obvestila
Vsi pevci TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA naj srn zanesljivo udeležijo zadnjih pevskih vaj pred nastopom v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Vaje bodo 16., 20., 22. in 23. novembra.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
Končno rešeno vprašanje nove učilnice v Slivnem
Z metanovodom bi v kraških občinah prihranili 40 milijonov lir letno
STAVKA IN SPREVOD 4.000 ŠTUDENTOV V GORICI
Dijaki vseh višjih srednjih šol zahtevajo menzo in javne prevoze
Občina in pokrajina naj vprašanji rešita z javnim denarjem dežele in proste cone
USPEH RAZSTAVE DEL BENEŠKIH MOJSTROV
Sedem tisoč obiskovalcev doslej v palači Attems
Slovenska prosvetna zveza vabi na današnji ogled razstave
Vaški praznik in lepo vreme ob sv. Martinu sta v nedeljo privabila na Prosek mnogo gostov iz sosednih vasi in Trsta ter toliko avtomobilov, kot kaže gornja slika, da je bil problem najti prostor za parkiranje. Odprti sta bili dve osmdci, š.d. Primorje pa je imelo svoj sank na dvorišču So-ščeve hiše, kjer so prodajali vino in klobase. Gostilne so bile nabito polne, po dolgih letih pa je domača godba na nihala, kot je bila stara navada, dopoldne igrala po vasi, nato pa še na dvorišču društvene gostilne. Prodajali so tudi pujske in odrasle prašičke, po katerih pa ni bilo tako veliko povpraševanje kot pred leti.
• Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo vabi. jutri zvečer, ob 18. uri, na večer posvečen sovjetskemu znanstvenemu filmu. Predvajali bodo dokumentarec o vrhunskem sovjetskem zavodu za zdravljenje bolezni oči, ki, je bil poimenovan po okulistu Filatovu. Film bodo predvajali v knjižnici združenja «Italija-ZSSR», v Ul. Torrebianca 13.
Jesenski pohod in ekologija
Z ogromno propagando je v nedeljo dopoldne prepeljal vlak s staro lokomotivo na parni pogon kakih 1.500 Tržačanov iz Trsta v Vižovlje, kjer so se udeležili «jesenskega pohoda». Pohod je organizirala tržaška sekcija italijanskega planinskega društva Escai XXX ottobre.
Na prvi pogled je šlo za lepo pobudo, ki naj bi prepeljala Tržačane v naravo, kjer bi se lahko naužili čistega zraka. Pot jih je vodila na Grmado in nato nazaj čez Mavhinje in Slivno.
Ni potrebno, da posebej poudarjamo, koliko škode so naredili nedeljski izletniki. Ob poti ležijo raznovrstni odpadki; nekaj je tudi razbitih steklenic, da o polomljenih vejah ne govorimo. Nekdo je celo porušil zid. da bo lažje prišel čez.
Na zadnji seji devinsko - nabrežin-skega občinskega sveta, o kateri smo že poročali, so svetovalci odobrili celo vrsto upravnih sklepov, v prvem delu seje pa so župan in odborniki odgovarjali na vprašanja svetovalcev. Na zadevno vprašanje občinskega svetovalca Rogelje (KPI) je podžupan Colomban odgovoril, da je za potrebe osnovne šole v Slivnem nameravala občina urediti še eno učilnico, toda nastale so težave, ker ni sosed dovolil, da se na njegovi strani odpre novo okno. Zaradi tega so poiskali in dobili drugi prostor v hišni štev. 8, kjer se je začel pouk predvčerajšnjim.
Na vprašanje svetovalca Albina Škerka (KPI) je podžupan odgovoril, da bo občinska uprava poskrbela za zadostno količino goriva za ogrevanje šol, odbornik Zandomeni pa je odgovoril na vprašanje svetovalca Caharije (KPI), da bo v proračun za leto 1974 vključena tudi postavka za nakup novega mrtvaškega voza, ker je dosedanji že dotrajan.
Občinski svetovalec Srečko Colja, ki je predsednik konzorcija za kra-ški vodovod, je opozoril občinski svet in upravo na vprašanje dobave vode na sesljanskem področju v poletni sezoni in na koristnost podaljšanja metanovoda v nabrežin-sko in repentàbrskò občino. Anketa, ki so jo napravili za devinsko - na-brežinsko, zgoniško in repentabrsko občino, je pokazala, da bi v teh treh občinah prihranili z metanovodom 40 milijonov lir letno. Župan je odgovoril, da je zadeva zelo zanimiva, obenem pa tudi zamotana, zaradi česar jo bo treba čimprej temeljito preučiti.
I bril podaljšanje koncesije podjetju I La Carsica do 31. decembra 1973, prošnjo za deželni prispevek (15 mil. lir) za razširitev športnega igrišča, naročilo arh. Jagodicu, da izdela načrt za novi otroški vrtec v Devinu itd. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 18. uri.
Delovanje nadzorne higienske službe
Mesca oktobra je nadzorna služba občinskega komisariata za higieno pregledala 2.891 proizvajalo, skladišč in prodajaln prehrambenih izdelkov in vzela 167 vzorcev blaga. Od teh jih je poslala 113 na analizo v kemični oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno, 53 jih je poslala na zdravstveno-mi-krografski oddelek istega laboratorija, enega pa je poslala državnemu inštitutu za riž.
Pri pregledih so uslužbenci nadzorne službe posebno pazljivo pregledali živila in pijače, ki se hitreje skvarijo.
Istega mesca so izvedli 361 pre-kledov okolja in 15 pregledov stanovanj, ki so v slabih higienskih pogojih.
Sodnim ftilaStem so prijavili št£ ri primere vselitve v stanovanja brez dovoljenja občine in tri primere prekrškov zakonika o uskla-diščenju prehrambenih proizvodov. Sodnim oblastem so prijavili tudi šest primerov potvarjanja kakovosti hrambenih izdelkov in sicer po en primer za olje in testenine in no dva primera za vino in kruh. Končno so še dodelili 15 glob zaradi prekrškov krajevnega zakonika o higieni.
Občinska služba je tudi nadaljevala s stalnim nadzorstvom nad morsko vodo, da bi ugotovila mero onesnaženja vode.
NA SESTANKU Z DE MITO
Stopper o vprašanjih drželnrga rudarstva
Minister za industrijo, trgovino in obrt De Mita je te dni sklical poseben sestanek predstavnikov deželnih uprav, da bi se z njimi posvetoval o vprašanjih trgovinske raz-pečevalne mreže v državi in o smernicah za sestavo dveletnega državnega načrta za razvoj rudarstva. Sestanka, ki je bil v Rimu, se je za Furlanijo - Julijsko krajino udeležil odbornik za industrijo in trgovino Stopper.
Kar zadeva distribucijsko mrežo, so predstavniki dežel poudarili nujnost, naj bi vlada čim prej poskrbela za izdajo izvršnih norm za sestavo občinskih razvojnih načrtov, ki jih predvideva državni zakon o preureditvi trgovske mreže (št. 426 iz junija 1971). Pri tem je odbornik Stopper orisal specifična vprašanja trgovske mreže v Furlaniji-Julijski krajini.
Glede rudarstva pa so na sestanku obravnavali zlasti določbe državnega zakona št. 79 z dne 7. marca 1973, ki se nanaša na poslovanje Neodvisne ustanove za vodenje rudarskih in železarskih obratov EG AM. Odbornik Stopper je ministru De Miti obrazložil načrt, ki ga je deželna uprava pripravila za razvoj rudarskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini ter priporočil predstavniku vlade, naj bi ta upoštevala deželne smernice pri splošnem načrtovanju rudarskih dejavnosti v državi. Minister je zatrdil, da bo upošteval načrt deželne u-prave in načrte, ki jih bodo pripravile še druge dežele, tako da bo «državni rudarski načrt», ki naj bi bil pripravljen do konca marca prihodnjega leta, dejansko ustrezal potrebam posameznih krajevnih u-prav. Največji rudarski obrat v naši deželi je Rabeljski rudnik, ki zaposluje približno 500 ljudi.
Na Senenem trgu se je kmalu po poldnevu ranila 51-letna Marcella Millo por. Tempone iz Ul. Forti 52. Stala je v a\Aobusu Acegata 1 proge štev. 21, ki je čakal ob po I stajališču z odprtimi vrati, ko je | izgubila ravnotežje in padla na ploč-1 nik. Potolkla se je in odrgnila po ] kolenih, zaradi česar se je zatelda, v bolnišnico po pomoč. Ozdravela bo v tednu dni.	1
Včeraj zjutraj ob 8.30 so dijaki vseh goriških višjih šol, italijanskih in slovenskih, oklicali stavko in se podali v sprevodu po mestnih ulicah. Študentje so s to stavko opozorili na izredno pomembni vprašanji, ki jih neposredno zadevata, se pravi na prevoz in na menzo. Okoli
4.000	dijakov, kot jih v Gorici menda še ni bilo hkrati zbranih na neki stavki, se je izpred zavodov usmerilo po Korzu pred deželno palačo županstva in pokrajinskega sedeža. V sprevodu so nosili transparente, s katerimi so opozarjali na slabe prevoze, ki jih opravljajo zasebne družbe. Študentje so razdeljevali dva letaka, na katerih so bili razloženi vzroki za njihovo odločitev. Enega so sestavili študentje, drugega pa šolski sindikat CGIL. O težavah s prevozi smo v našem listu večkrat poročali, zadnjič v nedeljo, ob stavki dijakov slovenske trgovske šole.
Študentje obsojajo špekulacije lastnikov zasebnih prevozov, ki prejemajo stotine milijonov lir iz javnih skladov in ne zagotavljajo dostojnih in varnih prevozov, medtem ko so javni prevozi po cestah in po železnicah nezadostni za tolikšno množico učeče se mladine.
S tem v zvezi navajajo dejstvo, da samo prevozno podjetje RIBI prejema od dežele in dijakov mesečno po 35 milijonov lir in ni, kljub povečanju števila potnikov, v zadnjih petih letih spopolnilo svojega voznega parka niti z enim novim avtobusom.
Pripominjajo nadalje, da sploh ne obstaja nikakršno javno nadzorstvo nad javnimi stroški za odpravo drugih pomanjkljivosti kot so prehrambena središča in prostori za znanstveno - kulturne dejavnosti.
Medtem ko navajajo študentje te svoje zahteve, pa v celoti podpirajo boj šoferjev, ki nočejo sprejemati večjega števila potnikov v avtobusih, kot je po zakonu določeno, boj, ki ima svojo globoko sindikalno utemelienost.
Šolski sindikat CGIL vidi vzroke za naraščajoče študentovsko gibanje v vedno večjih nevšečnostih pri prevozih in v pomanjkanju primernega središča, kjer bi dijaki, ki imajo tudi popoldanski pouk, zaužili topel obrok hrane in se jim ne bi bilo treba potikati po klopeh v parkih ali v barih.
CGIL ugotavlja, da se boj šoferjev avtobusov za obnovo pogodbe sklada s težnjami dijakov za boljšo storilnost prevozov, da bodo potniki imeli na voljo varnejša in prostornejša vozila.
Prevozna podjetja prejmejo od dežele in od goriške občine (preko proste cone) izdatne prispevke in olajšave, v zameno za katere nudijo slabe prevoze. Ker je deželni denar, imajo državljani pravico izvedeti za vsoto, ki jo dežela nameni zasebnim avtoprevoznikom.
Šolski sindikat CGIL zagovarja stališče, da se prevozi odvzamejo zasebnikom in se jih zaupa v u-pravo konzorcijem javnih ustanov. Sindikat obžaluje, da niso goriške krajevne ustanove doslej nič storile v tej smeri.
Glede opoldanskega obroka hrane je sindikat mnenja, da ni toliko važna vsota, ki jo bodo šolske blagajne dale za bone ali za delovanje menze v zavodu ITI, kolikor je važna odločitev, da občina ali pokrajina odpreta svojo menzo, v katero bodo lahko zahajali študentje, profesorji, delavci, ki se iz okolice vozijo v šolo ali na delo v Gorico.
Drugo važno vprašanje se nanaša na prostore, kjer naj dijaki prebijejo opoldanski čas, dokler se ne prične popoldanski pouk. Javne u-stanove do tega vprašanja niso i-mele celovitega pogleda in ga sploh niso upoštevale pri šolskih gradnjah. Izredno povečanje števila dijakov rešujejo z najemanjem zasebnih ali cerkvenih zgradb ter za te zgradbe, ki so neprimerne, trošijo javni denar.
«Vsedržavni šolski sindikat CGIL vidi v prevozu in menzi za dijake in delavce važno zahtevo v boju za reforme in pravico do učenja ter v celoti corinira stavkovno gibanje šo-
ferjev in agitacijo študentov,» ugotavlja sindikat.
Delegacija dijakov slovenskih višjih šol v Gorici nam je včeraj prinesla izjavo, iz katere izhaja, da naši dijaki skupno z ostalimi dijaki višjih šol na Goriškem zahtevajo takojšnjo rešitev perečih vprašanj kot sta menza in avtobusni prevozi. V sprevodu so slovenski dijaki nosili slovenski transparent z zahtevami, za katere so stavkali.
Na sedežu mestnih redarjev imajo shranjene sledeče predmete: dva mopeda, štiri kolesa, dve vsoti denarja, moška jopa z dokumenti, za-
V približno štiridesetih sekcijah krščanskodemokratske stranke na Goriškem so prejšnjo soboto zaključili predkongresne sestanke, na katerih so izvolili delegate, ki bodo sodelovali na pokrajinskem kongresu, ki bo v Gorici 24. in 25. novembra.
Predkongresne skupščine so potekale v umirjenem tonu, za razliko od onih letošnjo pomlad, ko so volili delegate za vsedržavni kongres, ki je potem odločil padec Andreot-tijeve vlade. Tudi politični zaključki sedanjih skupščin so precej različni, saj je spomladi ojačena desnica sedaj nekoliko nazadovala.
Volilni sistem v KD je večinski. V vsaki sekciji mora kandidate predložiti najmanj pet članov, lista, ki dobi relativno večino glasov, dobi absolutno večino delegatov. Zaradi tega sestava delegatov ne upošteva dejansko oddanih glasov posameznim listam, daje pa možnost mirnejšega in solidnejšega vodenja stranke.
Sodeč po delegatih imajo moro-tejci 42 odst. glasov, bazisti 31 odst., dorotejci 15,5 odst., forzano-visti pa komaj 10 odst. Peta lista, «convergenza», je dobila komaj 1,5 Odst., ni pa dobila delegata.
Na prejšnjem kongresu pred dvema letoma, ko so Pasquala De Simona izvolili za tajnika, so imeli morotejci rahlo absolutno večino glasov, bazisti nekaj več kot sedaj, forzanovisti enako kot sedaj. Niso bili tedaj prisotni dorotejci, ki so v glavnem volili za morotejce. Na kongresu, ki je bil letos spomladi, so imeli dorotejci celih sedem odst. več kot sedaj, forzanovisti pa štiri odst. več. V primerjavi s spomladanskim kongivsom so morotejci pridobili okrog deset odst. glasov
Včeraj zjutraj se je v stanovanju družine Polito v Ul. Ristori 31 pripetila huda nesreča, ki za las ni terjala človeških žrtev: počil je plin, ki je bil našičil kuhinjo in uničil vso opremo ter poškodoval zidove. V stanovanju, ki je last Giancarla Polita, ni bilo celo jutro nikogar, ker je bil sam na delu, mlada žena pa po opravkih v mestu. Ko se je le-ta vrnila domov, je prižgala štedilnik na plin, ne da bi opazila, da je med njeno odsotnostjo metan, ki je verjetno uhajal iz gumaste cevi, že
pestna ura, dragocena zapestnica, tri torbice z denarjem.
Kdor lahko dokaže, da je eden od navedenih predmetov njegova last, ga lahko dvigne na tem uradu.
• Finančna intendanta v Gorici javlja, da je iz okrožnice ministrstva za finance razvidno, da lahko v luksuznih hotelih dodajo računu za porabo pijač in hrane samo šestodstotno mero za davek na dodatno vrednost (IVA).
(Italijanski ženski center GIF je na svojem sedežu na Trgu sv. Antona 2 odprl družinsko posvetovalnico. Odprta je ob torkih in sobotah zjutraj, ter ob četrtkih popoldne.
in znova potrdili svojo relativno večino v goriški krščanskodemo-kratski stranki.
Rezultat nam pove, da se bo sedanje vodenje stranke s strani mo-rotejcev in bazistov skoro gotovo utrdilo, čeprav bodo, kot je običaj, poklicali v skupno vodstvo tudi zastopnike ostalih dveh struj, ki pa ne bosta določali strankine politike.
Morotejci bodo spet imeli političnega tajnika. Ta ne bo več Pasquale De Simone, ki je že spomladi dal na svoje mesto ostavko (ker je župan ne more biti istočasno tajnik stranke). Iz vrst Krščanske demokracije prihajajo vesti, da bodo tajnika izbirali med
Mladinski federaciji KPI in PSI ter mladinska skupina v AGLI prirejajo drevi ob 20.30 na sedežu federacije KPI v Ul. Locchi 2, večer solidarnosti s čilskim ljudstvom.
Na tem večeru bodo govorili Paolo Polli za komunistično mladino, Susy Giacometti za socialistično mladino in Giorgio Nogheretto za AGLI. Po govorih bodo predvajali dokumentarni film o državnem u-daru v Čilu. Prireditelji si nadejajo, da bo njihova akcija vzbudila solidarnost in zanimanje vse demokratične mladine.
skoro povsem nasičil kuhinjo.
Komaj je prižgala vžigalico, je švignil ognjen zubelj, tako da je prestrašena gospodinja umo stekla na hodnik. Ravno temu se ima zahvaliti, če ni sama postala žrtev eksplozije, saj je nekaj trenutkov zatem plin eksplodiral. V kratkem so prihiteli na kraj gasilci, ki so hitro pogasili plamene. Kljub temu pa je bilo uničeno pohištvo, zavese, luči in šipe. Poleg tega je eksplozija poškodovala tudi stene in zlasti strop. Kaže. da škoda presega milijon lir.
Nad sedem tisoč ljudi si je v dveh tednih ogledalo razstavo beneških mojstrov osemnajstega stoletja, ki je v palači Attems na Kor-nu. Tolikšnega števila ljubiteljev umetnosti v Gorici ne pomnijo in brez dvoma si bo razstavo do prvih dni prihodnjega januarja ogledalo še kakih deset-dvajset tisoč ljudi. Za goriški muzej bo to velik uspeh, prav tako bo to uspeh za Gorico in za prireditelje te razstave.
O njej smo obširno pisali v nedeljo, o njej pišejo precej tudi osrednji italijanski časopisi. Prireditelji so se zavedeli, da je treba tudi umetnost reklamizirati, zaradi tega so razposlali vabila na razne šole in ustanove v vsej naši deželi, na številne javne in umetniške ustanove v Slovenijo in v Avstrijo.
nekdanjim poslancem Martino, dr. Leardijem ali geom. Longom iz Tržiča. Največ možnosti ima najbrž dr. Leardi, deželni funkcionar. Njegovo kandidaturo podpira baje sam deželni odbornik Tripani.
Kongres goriške Krščanske demokracije bo vsekakor zanimiv za celoten politični razvoj v naši pokrajini. Iz poročil in govorov na kongresu bo moč ugotoviti kakšne namene ima vodstvo KD za morebitno nadaljnje sodelovanje s strankami leve sredine v krajevnih u-pravah na Goriškem in tudi kakšne namene ima glede reševanja vprašanj, ki zanimajo slovensko narodnostno manjšino.
Solidarnost PSI z dijaki zavoda «Fermi»
V zvezi s prepovedjo predvajanja filma o zločinu Matteotti dijakom italijanskega tehničnega zavoda «Fermi», o čemer smo pisali že včeraj, je občinski svetovalec PSI odv. Peter Sanzin poslal goriškemu županu interpelacijo, v kateri meni, da morajo občinski zastopniki stopiti v stik s šolsko oblastjo in protestirati zaradi omenjene prepovedi. S tem protestom bi občinska uprava zastopala demokratično mnenje mesta, občinskega sveta in občinskega odbora. Dijakom tehničnega zavoda «Fermi» pa gre solidarnost goriške občine.
V	Tržiču razprava o trgovskih centrih
V	predavalnici Palazzetta Veneta v Tržiču bo drevi ob 20. uri razprava o vprašanju občinskih trgovskih centrov. V nekaterih večjih mestih so namreč, upoštevajoč državni zakon štev. 426/1971, sestavili podrobne načrte za trgovinsko delavnost v posameznih mestnih četrtih. kjer nai bi delovale tako občinske kot zadružne in zasebne trgovine, upoštevajoč število prebivalcev.
Na nocojšnji konferenci bosta govorila občinski odbornik iz Bologne Giuseppe Mazzetti in arhitekt Feli-cia Bottino. Konferenco prireja pokrajinska zveza za krajevne avtonomije.
Itujslva. umrli in poroke
ROJSTVA : Alessandro Renr.er. Maira Nigris, Massimiliano Deola, Sandro Piluto, Daniela Bertagnolli, Marianna Della Ricca. Giovanni Crasnich, Simonetta Visintin, Lorenzo Montanari, Luisa Sfiligoj, Valentina Conduttore, Cristiana Scotti.
SMRTI: gospodinja 90-letna Marija Franceschi vd. Pacor, upokojenka 81-letna Marija Kralj vd. Carli, gospodinja 86-letna Maria Perinotto, vd. Bin, upokojenec 60-letni Eraldo Simonetti.
OKLICI: uradnica Marilena Man-tesso in profesor Franco Zorzut, prodajalka Caterina Marassi in delavec Giuseppe Picamus, profesorica Oliva Zuliani in profesor Mario Zanolla, delavka Fernanda De Paoli in uradnik Bruno Zuzzi, uradnica Barbara Selva in prodajalec Livio Cecotti, gospodinja Giuseppina Kosovel in u-pokojenec Franc Podberšček.
POROKE: delavka Italia Bolčina in delavec Livio Forchiassin. prodajalka Luciana Bressan in uradnik Luigi Gaimo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna it,,arna Centrale, Piazza Republika, tel. 72341.
Med obiskovalci razstave smo doslej imeli veliko število dijakov iz Gorice ter tudi iz sosednega Vidma. Umetnine so si ogledale tudi številne skupine iz Slovenije in iz Avstrije. Danes ob 17. uri si bodo razstavo, pod strokovnim vodstvom prof. Milka Renerja, ogledali tudi naši rojaki. Na ogled jih vabi Slovenska prosvetna zveza. Tudi dijaki slovenskih šol v Gorici so si razstavo ogledali in se tako seznanili z znanimi beneškimi mojstri.
Palača Attems je za publiko odprta vsak dan tako v predpoldan-skih kot v popoldanskih urah. Veliko obiskovalcev so imeli doslej ob nedeljah.
Pojjreb Antona Gravncrja
Na pokopališču v Pevmi so včeraj popoldne pokopali enega med najstarejšimi prebivalci Oslavja, 81-letnega Antona Gravnerja z Borja-ča. Kot smo že včeraj poročali, je pokojni Gravner umrl v ponedeljek zjutraj na svojem domu. Pogreba se je udeležilo veliko domačinov, saj je bil pokojnik obče znan in priljubljen.
Šolske vesti
Ravnateljstvo gimnazije - liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo v nedeljo, 18. novembra 1973 RODITELJSKI SESTANEK. Sestanek bo v risalnici učiteljišča, Ulica Croce 3 ob 10. uri.
Starši dijakov in njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Predavanja
V sodelovanju s SPZ bo v priredbi
prosvetnega društva «Oton Žunančič» iz štandreža jutri, 15. novembra v društvenih prostorih s pričetkom ob
20.20	zanimivo predavanje o užitnih in strupenih gobah. Predaval bo dr. Hafner, zobozdravnik v Tolminu in profesor na Delavski univerzi v Novi Gorici. Predavanje bo spremljal s filmi in diapozitivi. Zaradi zanimivega in privlačnega predavanja vabi društvo, ds se člani in prijatelji polnoštevilno udeležijo.
Razna obvestila
Slovenska prosvetna zveza vabi ljubitelje umetnosti, da si ogledajo razstavo del mojstrov beneškega slikarstva v prostorih Attemsove palače na Komu v Gorici.
Danes bo skupinski ogled razstave p.d strokovnim vodstvom profesorja Milka Renerja. Zbirališče v vezi Attemsove palače ob 17. uri.
Slovensko planinsko društvo v Gorici
obvešča vse mlade člane, da se je že pričelo vpisovanje za smučarski tečaj na Laznah. Vpisovanje ou vsak delavnik od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30 na sedežu SRD, Ulica Malta 2 do 21. decembra. Istočasno bodo na sedežu vpisovali v FISI za leto 1974.
V	soboto, 17. novembra bo na sedežu SPD od 15.30 do 17. ure sejem rabljene smučarske opreme Smu-čarj: naj torej tega dne prinesejo s seboj opremo, ki oi jo rudi predah a'i zamenjali.
V	Ulici Malta imajo na razpolago društvene smučarsue znacue.
Kino ______
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Gli ultimi 6 minuti». S. Kendah in P. Newman. Barvni film.
KORZO 17.15—22.00 «Sepolta viva». A. Belli in M. Bongulia. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Il terrore corre sul filo». Buri Lancaster. Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 «Violenze sadiche per dieci vergini». R. Haya-ma in Y. Okazaki. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «Gli sposi dell'anno secondo». Barvni film. Z. De Mauro in Laura Antonelli.
IriiA
AZZURRO 17.30-22.00 «La penagli« cinese». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Serafino». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Harlem detec-tives». Barvni film.
A«i*> Gorica
SOČA «Tolpa Colla Jougerja», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00
SVOBODA «Idealna dojilja», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Policijski komisar Pepe», italijanski barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL «Zdravniki in njihove žene», ameriški barvni film ob 20.00.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Anto-na Gravnerja z Oslavja daruje Elda Nanut 5.000 lir za Podporno društvo.
Nobenega dvoma ni, da so se Tržačani imeli dobro. Istega ne moremo trditi o kraških kmetih, ki niso tako «uživali» nedeljskega pohoda.
Na žalost vse prepogosto ugotavljamo, da mehčani onesnažujejo Kras. Res je, da je tokrat velika skupina ljudi povzročila so raz-merno majhno škodo, vendar pa je ta prevelika, če pomislimo, da je pohod pripravila organizacija, ki običajno skrbi za čistočo Krasa in je v zadnjem letu postavila celo vrsto napisov ekološke vsebine.
Med drugim je občinski svet odo-
Kči
V petek, 16. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma na sporedu celovečerni KOMIČNI FILM ZA PAMETNE LJUDI Jacques Tati: «PLAYTIME» Vstop prost.	Vabljeni!
MIA ENCIKLOPEDIJA
SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE
Tri knjige velikega formata |e napisalo 200 jugoslovanskih strokovnjakov, posebno skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja; skupno preko 40 000 gesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS. naročniška cena 28.000 lir.
Izid prve knjige: prve dni novembra 1973.
Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST
Goriški dijaki so včeraj množično demonstrirali po goriških ulicah
IZGUBLJENO — NAJDENO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIU1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIII
NA PREDKONGRESNIH SKUPŠČINAH KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Morotejci so še vedno najmočnejša struja v goriški KD
Pokrajinski kongres KD bo v Gorici 24. in 25. novembra
llllltlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIItllllfllllllllllllliiii tii||||||||||||||||||||||||||l|l|l|,„|,(imi,ininn gju'j ||||||||||||
ŽE DflU ČflSfl JE PLIN UHAJAL IZ CEVI
Eksplozija metana v kuhinji: škoda presega milijon lir
Gospodinja, ki je prižgala kuhalnik, se je rešila brez poškodb
HiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiitiiiiniiimiiiiiHiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimi
DREVI NA POBUDO MLADINSKIH SEKCII KPI, PSI IN AGLI
VEČER SOLIDARNOSTI S ČILSKIM LJUDSTVOM
Po govorih bodo predvajali tudi dokumentarni film
14. novembra 1973
Pogled na del Osapske doline
NOVOST NA KNJIŽNI POLIO
Arthur Hailey: KOLESA
Pogled na Osapsko dolino, ki bi jo radi spremenili v industrijsko področje, v eno samo veliko čistilnico nafte.
V ospredju reguliran Osapski potok
Slovenska založba Lipa v Kopru, ki je izdala slovenski prevod romana ameriškega pisatelja Arthurja Haileya KOLESA je v opozorilo bralcem na ščitnem ovitku dodala dodatni napis, da gre za avtorja svetovno znanega romana Letališče. Roman Letališče, ki *mo ga od iste založbe dobili pred dvema letoma, je bil v resnici imeniten tekst. Tisti, ki so videli film, narejen po romanu, lahko potrdijo, da so ob romanu morda še bolj uživali kot ob sicer imenitnem filmskem spektaklu. Če bi v slovenščini prej dobili roman Kolesa, pa najbrž ne bi ob izidu Letališča poudarjali, da gre za istega avtorja, čeprav je pripovedna tehnika tudi pri Kolesih i-sta kot pri Letališču (avtor ljubi podobne teme, saj obstoji tudi njegov roman 6 Bolnišnici), čeprav gre za izredno široko razpredeno pripoved o avtomobilski industriji, o dirkačih, o prodajalcih avtomobilov in o vsem tistem, kar je v zvezi z avtomobili, pa lahko na začetku tega poročila o novi knjigi na slovenskem knjižnem trgu ugotovimo, da Kolesa zaostajajo za Letališčem. Morda celo
«..im.........................................................................n..........................................................m..,....................„„„............................................................................
Neposredno pričevanje
Mučenja na stadionu v Santiagu
Sovjetska nogometna zveza, torej, ne bo sodelovala pri nadaljnjem tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo 1374. Odklonila je, da bi nastopila kjerkoli v Čilu in ne samo na stadionu v Santiagu, ki je do včeraj služil za koncentracijsko taborišče, zapor in mučilnico. FIFA je tako rekoč izključila Sovjete, ker niso hoteli sprejeti «kompromisa». Vsak komentar bi bil odveč, in vendar bomo prav v zvezi s tem zabeležili to, kar je zapisal neki francoski tednik, ki je objavil dopis svojega dopisnika iz Čila. List piše takole:
«Neki profesor državne tehnične fakultete v Santiagu, katerega i-mena iz razumljivih razlogcv tu ne moremo navesti, je bil deset dni zaprt najprej na stadionu «Cile», nato pa na stadionu «National» v Sr itiagu. Njegova pričanja se nanašajo na to, kar je sam videl in doživel.
«Zelo popularni in hkrati pobočno angažirani čilski pevec Victor Hara, ki je hkrati tudi član centralnega komiteja čilske komunistične mladine, je bil že povsem negiben, ko so ga pokazali osemdesetim aretiranim profesorjem. In kljub temu, da je bil ze v nezavesti, so ga pripadniki čilske letalske vojske z brcami in puškinimi kopiti še vedno tolkli. (Pevca, o katerem je govor, so "''•meje ustrelili, op. ur.).
«Videl sem jetnike, ki so jih vodili z zasliševanja. Bili so po nogah opečeni z vročim železom ali pa so imeli prste ovite v žeone robčke, iz katerih je curljala kri. Prej so jim bili namreč potrgali s prstov nohte. Videl sem ljudi z zmečkanimi ali s n-ilorrMeoimi členki na rokah, ki so jim jih strli z dvema železnima drogovoma v o! 'd klešč.
«Videl sem jetnika, ki so ga položili na trebuh, roke in noge ia so mu zavezali nad «lavo. Okoli njega je b'lo neko' «homa negras», torej «črnih kap», ki so mu z majhnimi kleščami trgali nohte z ro'- in nog.
«Neko človeško bitje, katerega obraza nismo mogli preooznati, kajti toliko je bil od mučenja deformiran, smo slišali, ko je vojakom vzklikal «Ubijteme vendar». In res, takoj so ga ustrelili.
«14-letni deček, ki so ga prav tako zaprli na stadionu, jr. imel v roki še torbico s komaj kupljenim kruhom. Skočil je na nekega vojaka in mu skušal vzeci brzostrelko. Ta mu je takoj vsul rafal v prsi. Nato pa pokleknil poleg njega in se razjokal.
«Nekega moškega je vojaška patrulja pripeljala na stadion pod izgovorom, da je dal kri za ranjence. Nato so mu vzeli dokumente in ga enostavno zadržali.
«Neki jetnik je na drugi ploščadi stadiona vzkliknil «Smrt fašizmu — živela svoboda» in se pognal v globino. Verjetno je bil že ob padcu mrtev, toda črne kape» so ga kljub temu pokončale z rafalom.
«Na stadionu «National» prinašajo jetnike iz prostora za zasliševanje na nosilih. Mnogim polomijo roke. Tudi noge.
«Nikoli ne bom pozabil krika mučenih jetnikov na stadionu «Cile». Prva dva dni smo morali ležati na blatni zemlji z rokami, prekrižanimi nad glavo. Polnih 48 ur se nismo smeli niti premakniti, kaj šele da bi prosilili za vodo ali hrano. Mnogi so že po dvajsetih urah padli v nezavest. Eni od lakote in žeje, drugi od udarcev, tretji pa tudi zaradi rafalov, ki so jih streljali tik nad našimi glavami».
Profesor, ki je vse to doživljal, je tudi povedal, da so bili še najhuje mučeni delavci ter aktivisti Fronte narodne osvoboditve. Rekel je tudi, da je povedal le to, kar je morda manj emotivno, dodal pa je, da se odpor v Čilu krepi in da zadobiva ponekod že obliko revolucije.
OB LETOŠNJIH BEOGRAJSKIH GLASBENIH SVEČANOSTIH
Izredno bogat spored z odličnimi izvajalci
Poleg najboljših domačih poustvarjalnih umetnikov cela vrsta tujih virtuozov in odličnih ansamblov - Poskus z izrednim občinstvom
Letošnje V. beograjske glasbene svečanosti, ki so bile od 7. do 19. oktobra, so potekale na visokem reproduktivnem kvalitativnem poprečju, ki je temeljilo na odličnih inozemskih in tudi nekaterih jugoslovanskih umetnikih in ansamblih. Izreden vtis je zapustila pri publiki in pri kritiki Leningrajska filharmonija, ki je pod vodstvom dirigenta Genadija Roždestvenskega ob sodelovanju izvrstne pianistke Viktorije Postni-kove — interpretirala je S. Prokofjeva II. koncert za klavir in orkester, op. 16 — z nenavadno oblikovalno poglobljenostjo poustvarila dela Sergeja Prokofjeva, poleg navedenega koncerta še V. simfonijo, op. 100 in Skitsko suito. Italijansko pianistko Marijo Tipo je beograjska kritika okarakte-rizirala kot predstavnico novih, svežih pogledov v. interpretaciji, ki vnaša veliko svojstvenega iz intenzivnega doživljanja in ustvarja prodoren učinek. Izvajala je z Beograjsko filharmonijo IV. klavirski koncert L. V. Beethovna.
I virtuosi di Roma so potrdili sloves svoje muzikalne prefinjenosti in dognane igre pri ostvar-janju oratorija Juditha triumphans Antonija Vivaldija pod vodstvom Renata Fasana in solistov altist-ke Oralie DomingUez iz Mehike, mezzosopranistke, Carmen Gonza-lez iz Italije, Ekaterine Količeve iz Bolgarije in Julijane Anasta-sijevič iz Jugoslavije ter sopranistke Cecilije Fusco iz Italije.
Večere komorne glasbe so izpolnili: izvrstno uigran in zvočno izenačen Trio Lorenz iz Ljubljane, ki je poleg del Haydna in Mozarta izvedel še tri sklad’ie slovenskih avtorjev in sicer je prvič predstavil Trio Štuhca in Trio Škerla ter zaključil z Ekspresijami za klavirski trio Lojzeta Lebiča.
Navdušila je mlada izraelska violinistka sugestivnega izražanja
niiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiitiiiii j
Carlo Sgorlon prejme priznanje deželne uprave
Furlanski pisatelj Carlo Sgorlon, ki je nedavno tega prejel knjižno nagrado Campiello 1973 za delo z naslovom «Leseni prestol» bo prejel tudi posebno priznanje deželne uprave. Na slovesnosti, ki bo danes ob 18.30 v dvorani občinskega sveta v Vidmu, bo predsednik deželnega odbora Camelli izročil Sgorlonu zlato kolajno, izdelek kiparja S. Mozzale.
Sgorlon je prvi pisatelj iz Furlanije - Julijske krajine, ki se lahko ponaša z nagrado Campiello: pisatelj se je rodil leta 1930 v Cassaccu v videmski pokrajini. Prvo knjigo je napisal leta 1968: tedaj je namreč izšel pri Mondadoriju njegov prvenec «La Poltrona». Pozneje je izšel njegov prvi roman z naslovom «II vento del vigneto». Sgorlon je napisal tudi knjigo v furlanščini («Prima di Sera»), ki jo je izdala Furlanska filološka družba, več del pa je pisatelj prevedel iz nemščine.
RIM, 13. — Od januarja do julija se je v Italiji rodilo 523.665 otrok, kar je za 390 rojstev manj kot v istem obdobju lani. V istem času je v Italiji umrlo 329.454 o seb, kar je za 21.837 smrti več kot v istem razdobju lani. Iz tega izhaja, da znaša prirodni prirastek v prvih sedmih mesecih !e-letošnjega leta 194.211, kar je za 24.227 manj kot v istem obdobju lanskega leta. Lani je kvocient rojstev na tisoč prebivalcev znašal 16,7, letos pa 16,5. Kar zadeva smrti pa znaša kvocient letos 10,4. lani pa je znašal 9,7, to se pravi, da je prirodni prirastek manjši.
Miriam Fried, ki je ob sodelovanju francoskega pianista Pascala Ro-gèja izvedla spored sonat Mozarta, Schumanna in Brahmsa. Visoko umetnost na kitari je potrdil Andres Segovia, ki kljub svojim 80 letom igra in interpretira s svežim zanosom, vzbujajoč občudovanje nad virtuozno tehniko in dognano poglobitvijo v oblikovanju. Vidno mesto je zavzel recital beograjskega pianista Dušana Trbojeviča v izvajanju Bachovih, Debussyjevih in Lisztovih del ter skladb Vasilija Mokranj-ca. Publiko in kritiko je navdušila fascinirajoča igra ruskega pianista Vladimira Krajnjeva, interpreta močnih čustvenih impulzov, ki pa včasih v svoji nekoliko pretirani zanesenosti zavajajo v muzikalno manj prepričljivo bleščečo virtuoznost. Presenečenje je pripravil ..zelo mlad violončelist Miloš Mlajnik iz Ljubljane z zanimivim sporedom Boccherinija, Debussyja, Bartoka in Pendereckega; v vseh njegovih interpretacijah se je odražala iztanjšana muzikalna kultura in dovršena tehnična pripravljenost, ki se je pokazala v lahkotnem obvladanju težkih mest in celih skladb, v preciznosti, lepem izenačenem tonu, v jasni intonančno čisti igri, kar je še posebej prišlo do izraza v tehnično komplicirano zasnovani, a obenem muzikalno zelo zahtevni skladbi za violončelo solo Pendereckega Capriccio per Siegfried Palm — posvečeno torej znamenitemu mojstru na tem instrumentu, ki je bil tudi Mlejnikov učitelj. V vseh ostalih debh je sodelovala pianistka Vlasta Dole-žal - Rus.
Učinkujoča doživetja je nudil rer.omirani Zagrebški kvartet; poleg del Milana Cipra in Bele Bartoka je uvrstil v spored še Klavirski kvintet Johannesa Brahmsa, pri katerem se je odlična beograjska pianistka Mirjana Vukdra-govič vključila v enakovredno nazorno muziciranje s kvalitetnim ansamblom.
Pomemben delež Beograjskim glasbenim svečanostim je bil nastop Moskovskega tria, ki je v dognani, plastični igri izvedel dela Beethovna, Brahmsa in Ba-badžaniana. Poudariti moramo izreden uspeh, mladega, nadarjenega beograjskega violinista Jovana Kolundžija v Vivaldijevih štirih letnih časih v sodelovanju z beograjskim ansamblom Pro musica pod vodstvom dirigenta Dju-re Jakšiča in pa v vskočeni nadomestitvi Izaka Šterna, ki je v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo v izvajanju Brahmsovega Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 77 s simfoničnim orkestrom RTV Beograd.
Gostovanje baleta ljubljanske Opere je poleg priznanja za dobro izvedbo Posvetitve pomladi Igorja Stravinskega in Hirošime Willia-ma Bokovyja vzbudilo polemična razmišljanja glede nove koncepcije prve in pripombe h koreografskemu pristopu druge. Različna mnenja o scenski postavitvi in o zborovski izvedbi so pobudila Carmina burana Karla Orffa v beograjski Operi, kjer so istega večera uprizorili tudi delo Bele Bartoka Modrobradčev dvorec.
Nepozabno bo ostalo srečanje z baletno skupino iz Tokia. Bila je izredno precizna in enovita v izvedbi Pepelke Sergeja Prokofjeva; skladno uravnoteženo razmerje solistične in skupinske igre je vodilo k logično in obenem spontano se razvijajoči plesno oblikovalni celotnosti, odeti v pristno pravljično vzdušje; prisotna je bila visoka kultura plesne umetnosti.
Omeniti moramo tudi učinkujočo poustvarjalno prodornost Ansambla za staro glasbo Romunske radio-
televizije, ki je zasnoval svoj spored na Bachovi Umetnosti fuge. Uspelemu večeru beograjskega ansambla Pro musica je poleg že omenjenega violinista Jovana Ko-ludžije dala svoj akcent tudi francoska klavičembalistka Michèle Delfosse; simfonični orkester RTV Beograd pod vodstvom Mladena Jagušta je poleg že omenjenega Brahmsovega Violinskega koncerta izvedel še Muziko za orkester 1936 Josipa Slavenskega in Bruck-nerjevo V. simfonijo v B-duru.
Kakor je Beograjska filharmonija pod vodstvom Živojina Zdrav-koviča odprla Beograjske glasbene svečanosti, tako jih je tudi zaključila in sicer z Beethovnovo IX. simfonijo, ki Jo je izvajal mogočen ansambel okoli 250 izbranih pevcev iz najboljših beograjskih zborov (Branko Krsmanovič, zbo-la JLA in RTV Beograd, Collegium Musicum) in filharmonični orkester, pomnožen s člani orkestra Doma JLA. Koncert je bil v o-gromni dvorani «Pionir» s 6000 sedeži, ki je bila popolnoma zasedena. To je bil prvi koncertni poskus v tej dvorani, ki je seveda sprožil vrsto vprašanj. V ospredju je seveda problem akustičnosti, nosilnosti tona, stopnje slišnosti. Poraja se vprašanje o umestnosti koncertiranja pred ogromno maso, katere samo en del z na videz rahlim šepetom lahko povzroči šum, ki v zamolklem odzivanju kaj hitro utopi vse pianissime in sploh dinamiko v nižjih stopnjah. Precejšnja razlika nastane tudi v višjih dinamičnih stopnjah med godali in z večjo prodornostjo v prostor izstopajočimi pihali in zlasti trobili, kar slabi zvočno ravnovesje orkestra in s tem homogenost. Ob sicer zelo dobri zamisli popularizacije visokovred-nih umetniških del med mladino, bi kazalo le-to predhodno seznaniti vsaj z osnovnimi značilnostmi simfoničnih del.
IVAN SILIČ
lahko napišemo, da bodo bralci malce razočarani, ker bodo pač ob napovedi pričakovali prav tako osupljivo razgiban in privlačen tekst kot je bil Letališče, bodo pa brali precej manj zanimivo pripoved o življenju v zakulisju a-meriške avtomobilske industrije, v Detroitu, kjer se roman dogajcL Kajti če bralec prebere dobrih dvesto strani knjige (celoten roman jih šteje malo manj kot 500) pa spozna, da vse te strani predstavljajo šele ekspozicijo, da v vsem tem delu pripovedi še ni nobenega zapleta, ne posebej privlačne zgodbe, temveč da se vrste predvsem opisi, da torej pisatelj bolj opisuje kot pa zajema iz polnega življenja, potem najbrž to ni posebna vzpodbuda za branje tega sicer dokaj razvlečenega teksta, ki terja dokaj energije, da se mu posvetimo.
Roman Kolesa še dogaja torej v središču ameriške avtomobilske industrije, pravzaprav v eni izmed tovarn, kjer pripravljajo novi mo-. del avtomobila Orion. Glede na nekatere avtorjeve priprave, ko pripoveduje o strogo zastraženih oblikovalnih in projektantskih delavnicah, bi bralec pričakoval, da se bo zgodba odvijala v smeri uničujoče medsebojne konkurence kapitalističnih gospodarjev. Toda pisatelj nam podrobno slika proizvodne procese, predstavlja delo na tekočem traku, konflikte med delavci, sindikati in podjetniki, slika prodajo avtomobilov, predvsem pa svojo pripoved posveča vodilnemu osebju velike tovarne. In tako v romanu spoznavamo predvsem nekaj direktorjev, vodilne oblikovalce, šefa prodaje, proizvodnje, personale, spoznavamo njihovo skrb za uspeh tovarne, za uspeh novega modela, spoznavamo njihovo izredno delavnost, pa tudi njihove zabave, ljubezensko življenje in udejstvovanje v družbi.
In morda je prav tej plati njihovega življenja posvečenih največ strani. Tako dodobra spoznamo na eni strani enega od predstavnikov delavstva, ki mu tovarna nudi možnost, da potem, ko je enkrat že zabredel v kriminal, znova uspe in ki svojo možnost že skoraj izkoristi. Potem pa vendar spet zabrede v kriminal, pade v roke mafiji in tudi tragično konča. Toda vse več zvemo o personalnem šefu Wingatu, ki je sicer črnec, kot posebej predstavljeni delavec, o pomočniku direktorja Mattu Zaleskemu in hčerki Barbari, ki se udejstvuje v propagandi, o nekdanjem pilotu Adamu Trentonu in njegovi ženi E-rici, ki si v osamljenosti išče uteho pri drugih moških, medtem ko se Aram žene za svojo tovarno in za svojo sestro in njen delež pri prodaji avtomobilov. Ti vodilni ljudje neke avtomobilske industrije so torej predvsem predstavljeni v romanu, o njih in njihovih usodah zvemo vse, obrobno pa spremljamo tudi proces nastajanja avtomobilov, delo ročnih delavcev, pa tudi prodajo vozil in vse tisto, kar je s tem v zvezi.
Roman je sestavljen iz številnih drobnih mozaičnih slik, vsakodnevnih podob iz življenja ljudi v tovarni, ki vse skupaj dajejo široko panoramo avtomobilske industrije. Žal pa roman izzveni bolj kot podoba kakor pa kot prikaz življenja. Podoba je bolj statična in le malokdaj nas pripoved zagrabi tako, da bi se počutili sredi življenja, ki nam ga pisatelj predstavlja izredno podrobno in široko. Manjka torej zapletov in razpletov, manjka trdne notranje gradnje in kompozicije, manjka vznemirljivih usod in spopadov. In tako nas roman, ki nam ga založba Lipa predstavlja pod naslovom Kolesa, ne navduši tako kot smo glede na temo in avtorjev sloves pričakovali.
In še to. Skrbno je obširno delo prevedel Mirko Napast, za opremo pa je poskrbel Branislav Fajon.
Sl. itu.
.J ^
Stati*, i
IZ U^TNGSTKM GALERIJ
SOCIJALIZEM — časopis saveza komunista Jugoslavije — Letnik XVI., štev. 10. Iz vsebine: Naj-dan Pašič: «Država u Načrtu novog ustava»; Milivoje Jeličič: «Ekonomske funkcije republike; Milovan Mičovič: «Socijalne pro-tivrečnosti — izvor nacionalizma»; Zdravko Muničič: «Marksistična filozofija u delu Luja Altisera» itd.
LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Izdaja Informativna služba pred-sedništva ministrskega sveta. Mesečna revija, štev. 280 - 281, Jesen v ljudskem vrtu	letnik XXV, za junij - julij 1973.
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
zato boste marsikaj slabo opravili. Problem družinskega značaja bo razčiščen.
Pavle Z amar v Irzaski knjigarni
Med slikarji iz obalnih mest Slovenskega primorja je bil Apollonio menda prvi, ki je razstavljal v Trstu. Bilo je to že pred davnim časom, ko je razstavljal v nekdanji galeriji Alcione. Bil pa je to hkrati tudi začetek likovnih izmenjav med umetniki, ki ustvarjajo v obmejnem pasu na tej in oni strani meje. Pozneje so se posamezniki po večkrat pojavili v raznih tržaških razstaviščih. Prvič pa se nam sedaj predstavlja v Tržaški knjigarni slikar Pavle Zamar - Zapa, ki živi med Porto-rožom in Piranom in ki je bil nekaj časa tudi vodja piranske mestne galerije.
Njegova sedanja razstava v Tržaški knjigarni nam odkriva, da je povsem opustil nekdanjo nadvižno zasnovano grajenje mnogosnovnih podob in da se je povrnil k tradicionalni tehniki slikanja gladkih oljnatih slik, vendar pa ni prešel niti v tako imenovano novo stvarnost, ki je zajela večino slikarjev doma in po svetu nasploh. Okrepil je sicer dinamičnost z bolj živahno razgibanostjo črt in ploskev slogovno pa se je premaknil v smer raziskovanja stranskih tokov nekakšne mešanice med fu-turo-kubizmom in fantastičnostjo, kar odlično pristaja njegovi nebrzdani domišljiji.
Pri tem ima človek vtis, kot da se slikar odreka prirodnim izhodiščem predstav, ki naj jih upodobi na sliki. To pa ni točno. Zamar sicer sproti razkraja elemente žive prirode a le za to, da bi jih nato simbolično poustvarjal v drugačnem zaporedju in da bi jih ponovno združeval v nov likovni red, ki more duhovno globlje učinkovati na nas.
S tem Pavle Zamar dosega po-gostoma domiselno poglobljene oznake razmerij med resnico in domišljijo, ko na primer v podobi «Večni konflikt» s pomočjo fantastične morske favne v likovni prispodobi nakazuje kruto dejstvo narave, kjer se močnejši uveljavlja na račun šibkejšega.
Prihaja pa umetnik tudi do še bolj poraznih zaključkov, posebno v olju, v katerem so kompozicijsko zanimivo nanizani drobni detajli anatomskega videza, ki naj bi nas prepričali, da je toliko opevano čustvo materinstva konec koncev le nujnostni biološki proces življenja. Stvarnejša je podoba «Svarilo», ki nas opominja na grozeže uničenje naravnega ravnovesja, vtem ko je delo «Magični elementi» že bolj abstraktno dojeto. Najbolj slikovito pa se nam zdi olje z naslovom «Perzijski ščit».
Pavle Zamar rad povezuje duhovne in likovne sestavine. Menimo pa, da je razumska analiza teh slik odveč, ker je njihov končni cilj vendarle slikarski učinek, ki je vedno na prijetno visoki ravni v zapletenosti oblik in skladnosti barv. MILKO BAMBIČ
NA FILMSKIH PLATNIH
Filippo Ottoni:
«La grande scrofa nera»
Videli smo le zdaj ta film novega italijanskega režiserja Fi-lippa Ottonija, čeprav je film iz lanskega poljetja. «La grande scrofa nera» je prikaz sicilijanske družine (naslov je prav njena definicija), v kateri čustva protagonistov trčijo ob tradicionalizem. Film ima v namenih nekaj zanimivega, nekakšno čudno vzdušje. Režiserju pa manjka sposobnosti da bi te namene prevedel v filmski razvoj. Sicilijanski milje, kakršen izhaja iz filma, je popolnoma abstrakten, neopredeljen.
Tudi izbor igralcev vseh mogočih narodnosti pripomore k splošni zmedenosti: poleg Marca Fre-chetta, Alaina Cunyja, Claudia Volontèja, Francisca kabala. Flore Robson in Marcelle Michelangeli nastopa v glavni vlogi Tržačanka Rada Rassimov. Fotografijo je posnel Pasqualino De San-tis. Glasba Luisa Enriqueza Bacalava temelji na precej cenenih efektih.	S. G.
Prejeli smo
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan bo dober, vendar se ne boste navdušili nad njim. Prijetno presenečenje z nepričakovane strani.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojo dinamičnostjo boste prebrodili vse težave. Večer posvetite sebi in svojcem.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dopoldanske ure posvetite delu, popoldanske pa sebi in svojcem. Večer boste prebili v prijetni družbi.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Preveč ste zavzeti, da bi prevzeli nove naloge, ki se vam ponujajo.
Ljubosumni boste.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vse se bo tako razvijalo, da boste komaj dohitevali dogodke. Ne razkrivajte svojih čustvenih nagnjenj.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dan, ki se bo razvijal zelo intenzivno, bo tudi zelo uspešen. V čustvenih zadevah naj se vam ne mudi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preden se za kaj odločite, premislite. Prijetno razpoloženje, ki bi g-, bilo škoda pokvariti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Obremenili ste se z delom,
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Veliko bo praktičnih poslov, bolj malo pa zadoščenja. Zelo živčna diskusija.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekoliko ste zanemarili svoje naloge in to vas bo veliko stalo. Ne boste najbolje razpoloženi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pripravljali boste načrte za bližnjo bodočnost. Pomembno srečanje v popoldanskih urah.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) špekulacije so zelo nevarne, zato se jim izogibajte. Razumevanje v družini.
SREDA, 14. NOVEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30, 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost:
Nacionalizem v Evropi
13.00	Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK
14.00	Vzgojni problemi
15.00	- 17.00 Šola
17.00	Program za najmlajše
17.15	Tolovaj Runčtrum
17.30	DNEVNIK
17.45	PROGRAM ZA MLADINO Medved Napo
Pustimo jih živeti
18.45	Portret avtorja
Mojstri italijanske umetnosti
19.15	Narodna pesem in družbene spremembe
19.45	Športne vesti
Kroriike, V parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
20.45	NOGOMETNA TEKMA ANGLIJA ITALIJA Prenos iz Londona
22.35 Srečanje s pevcem TONY CUCCHIARA
Popularni pevec se bo nocoj predstavil z vrsto pesmi, ki jih ljubitelji lahke glasbe že dobro poznajo. Na vrsti je vrsta pesmi, ko je Cucchiara pel le tekšne ponevke, pozneje pa se je «specializiral» za nekakšno folk glasbo, bolje povedano za nekakšno odrsko prireditev p-odvajanje glasbe in veznega teksta
DRUGI KANAL
21.00 DNEVNIK
21.20 MLADENIČ, MLADENKA
Film v režiji Sergeja Korberja
Francois je mladenič, ki pomiva okenska stekla. Je torej preprost delavec, ki mu ni dano dvigniti se nad določeno raven. In vendar si s pomočjo sanj pomaga, da se potegne, da se dvigne iz sivine vsakdanjega življenja. Med delom pa opazi dekle, ki jo videva že v snu. Seveda je sedaj noce zapustiti, izgubiti. In ji zato sledi tudi tedaj, ko dekle — Marija — odpotuje na počitnice, v čudovit grad v Bre-tagni. Ker se ne mare predstaviti za to, kar v resnici je se n predstavi kot znan pisatelj. In tudi Marija noče povedati, da je preprosta natakarica, hčerka grajskega čuvaja m laže svojemu kavalirju. Na dan ko se vrača v Pariz pa dekle vendarle v pismu odkrile svojemu fantu vso resmeo m čeprav se boji, da jo bo «slavni pisatelj» odslovil, je mladenič presenečen, ker odslej mu ne bo treba, da bi se lagal
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.20 in 11.00 ŠOLA
16.15	Rokomet:
PARTIZAN — CRVENA ZVIJEZDA
17.50	Otroci naše šole serijska oddaja
18.05 Risanka
18.15	Obzornik
18.30 švortna oddaja
18.50	MARKSIZEM 19.20 Kaj hočemo
Ob ustavnih in kongresnih razpravah 19.45 Kozmetično ogledalo 20.00 DNEVNIK 20.35 LETA ZORENJA
Hanna Wolska in Tomasz Fiener
Film brez lažne sramežljivosti začenja problem spolne vzgoje pri mladini. Režiser, ki je sicer tudi filmski in gledališki igralec je doslej posnel dva filma za televizijo .*> V ospredju sta Anni in Tomek, dva 17-letna srednješolca, ki živita sama, daleč od staršev v nekem mestu ob morju. Ami živi pri bolehni gospodinji, Tomek pa v internatu. Med njima se vname nenadna ljubezen. Sprva se upirata zbli-žanju, toda nekaj kozarčkov vina in primerno okolje ju «zavede». Nato se začne pravo hlastanje za užitkom. Logično, da ostalo zanemarjata. Nista še zrela za primemo spolno življenje. Srečujeta se v hotelih in motelih skrivaj, predstavljata se kot brat in sestra, prebirata razne priročnike o spolni vzgnii in si nabirata vsestranskih izkušenj. Idila pa ne traja dolgo, kajti ljubosumna sošolka ju izda in pride do škandala. Dekle mora v internat pod nadzorstvo strogih vzaontelnc. Mladenič in dekle se zatečeta po pomoč k staršem. Tnmekon oče, ki se sam ločuje noče ničesar sl:šoti. Amini starši na celo nremečuieio ' srečamo med njima. Anni poskusi celo samomor in najde razumevamo le pri teti, ki povabi, mladi par k sebi. Anm nato doživi _ še odvraten dogodek in vse ubere negativno pot Film ,7e torej psihološka študija o moblemih fizične
oo ,z, POROčTtIa °	^	mSPl°h
23.00 Glasgow:
NOGOMETNA TEKMA ŠKOTSKA — ZRN
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanka 20.15 POROČILA
20.30 Zabavno - glasbena oddaja
21.00	NOGOMETNA TEKMA ŠKOTSKA — ZAHODNA NEMČUA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje;
19.20	Zbor in foklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 20.50 Nove knjige; 22.10 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Glasbeno - govorni spored; 16.00 Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.10 Dva orkestra;
10.10	Otroški kotiček; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravni sistem;
14.10	Plošče; 15.00 Mala enciklopedija; 15.15 Simf. glasba; 15.45 Plošče; 16.40 Vrstijo se pevci;
17.00	Mladi izvajalci; 17.20 Ansambel štirje kovači; 17.40 Položaj narodnostnih skupnosti v luči nove ustave; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Ritmi za godala; 21.00 «V kakor Vietnam», napisal A. Gatti; 21.15 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Posebni program z Bon-giornom; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Pisan popoldanski spored; 17.55 Nadaljevanka «Vlak za Istanbul»; 18.40 Program za mladino; 19.10 Kronike juga; 20.20 Spet na programu
z Mino; 21.15 M. Fazio in N. Pa-lumbo: «Il giornale»; 22.30 Operni koncert.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama ;	9.50 Nadaljevanka
«Vlak za Istanbul»; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telef. pogovori; 20.40 Nogometna tekma Anglija — Italija.
III PROGRAM
9.30	Umetnost Pabla Casalsa;
10.00	Koncert ;	11.00 Haydnovi
kvarteti; 11.40 Dve sopranistki;
12.20	Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 15.15 Haydno-ve simfonije; 17.20 Glasbeni album ; 18.00 Haendlovi koncerti ; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Kitajska in zahodna filozofija; 21.30 Bachove skladbe.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Otroške i-gre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi;
13.30	Priporočajo vam..,; 14.10 Iz Verdijeve «Traviate» 15.40 Odskočna deska; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Zbor «Temelko Nen-kov»; 17.45 Jezikovni pogovori;
18.00	Aktualnosti; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simf. orkester; 21.35 Lepe melodije; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Drevi v London u A nglija-Italija
V seznam «azzurrov» vključen še Castellini, pri Angležih pa bosta igrala tudi Moore m Osgood
LONDON, 13. — Italijanska nogometna reprezentanca bo jutri odigrala v Londonu prijateljsko nogometno tekmo z Anglijo, proti kateri ni v 40 letih še zmagala na njenih tleh. Tekma, ki bi morala imeti prijateljski značaj, se je po izključitvi Angležev s svetovnega prvenstva spremenila v pravo «bojno» srečanje, kjer bo skušal sir Alf Ramsey vsaj delno popraviti slab vtis, ki ga je zapustil po zadnjih tekmah svojih varovancev.
Italijanski reprezentanti so odpotovali v London danes zjutraj. V britansko prestolnico so prispeli s precejšnjo zamudo, tako da niso mogli opraviti zadnjih treningov. Vseeno pa je vzdušje pri italijanskih nogometaših dobro in se v miru pripravljajo za jutrišnje srečanje.
Trener Valcareggi je pred odhodom v London objavil tudi imena igralcev, ki bodo stopili na igrišče v prvem polčasu. To so:
Zoff, Spinosi, Pacchetti, Benetti, Bel-lugi, Burgnich, Causio, Capello, Chi-naglia. Rivera in Riva.
Rezerve pa so Castellini 12, Saba dini 13, Zecchini 14, Furino 15, Re Cecconi 16, Bigon 18, Boninsegna 19, in Pulici 20.
Novost predstavlja vratar Castellini, ki je v zadnjem trenutku nadomestil ponesrečenega Albertosija. Kot je znano, ne nastopa Mazzola, ki se je poškodoval med prvenstvom A lige.
Postavo angleške reprezentance je objavil sam sir Ramsey, ki je povedal le imena prve postave, medtem ko bodo rezerve znane jutri zjutraj. Angieži bodo nastopili v naslednji postavi:
Shilton, Madeley, Hughes, Bell, Me-farland. Moore, Currie, Channon. Osgood, Clarke, Peters.
V primerjavi s postavo, ki je remizirala na Wembleyu 17. oktobra
Italijanska televizija bo neposredno prenašala nogometno tekmo med Italijo in Anglijo po prvem sporedu s pričetkom ob 20.45.
Radio pa bo zvečer pričel prenos ob 20.40 in ga zaključil ob 22.40. Med dnevnikom ob 14. uri pa bodo prenašali iz Londona kratek komentar pred tekmo.
proti Poljski in si zapravila vstop v fina'e SP, predstavljata novost Moore, kj je nadomestil poškodova nega Hunterja in je zopet prevzel mesto kapetana ekipe. Druga novost pa je Osgood (namesto Chiver-sa, ki 1'e tudi poškodovan).
Po drugi strani pa bo Osgood, ki nastopa v londonski Chelse, prav gotovo pripomogel k razprodaji vseh razpoložljivih vstopnic (85 tisoč).
NOGOMET
HONGKONG, 13. - Avstralska nogometna reprezentanca je deseti finalist svetovnega nogometnega prvenstva. Danes je namreč v dodatni tekmi premagala z 1:0 ekipo Južne Koreje.
* * »
RIM, 13. — V sredo 28. novembra bo v Rimu, s pričetkom ob 15.30, srečanje med Juventusom in Indi-pendientejem za medcelinski nogometni pokal. Juventus je nadomestil ekipo nizozemskega Ajaxa, ki ni hotela nastopiti.
• • •
ZUERICH, 13. — Potem ko je švedska nogometna reprezentanca le s težavo premagala Malto z 2:1 v kvalifikacijski tekmi za nastop na SP, je sedaj potrebna dodatna odločilna tekma med Avstrijo in Švedsko. Tekma bo na sporedu 27. novembra v Gelsenkirchnu v Zah. Nemčiji. D0 sporazuma je prišlo po daljših razpravah, saj sta hoteli obe strani igrati čim bliže domu. Avstrija in Švedska sta imeli na končni lestvici enako število točko in enako razliko v golih, zaradi česar je bila potrebna dodatna tekma. Avstrijska reprezentanca, ki je bila že prepričana, da je izločena iz finala svetovnega pr-
venstva, bo sedaj morala spremeniti koledar svojih mednarodnih nastopov v Nizozemski, Braziliji in Italiji, saj pravilnik prepoveduje, da bi se v zadnjih dveh mesecih pred začetkom svetovnega prvenstva uvrščena moštva srečala med seboj.
TELOVADBA
Štukelj 75-letnik
MARIBOR, 13. — Prvi slovenski in jugoslovanski olimpijski zmagovalec Leon Štukelj je včeraj proslavljal 75-letnico rojstva. Štukelj je osvojil v telovadbi na olimpijskih igrah 1924, 1928 in 1936 skupno 3 zlate, 1 srebrno in 2 bronasti kolajni. S tem je bil in je še najuspešnejši jugoslovanski olimpijec.
Naraščajniška košarkarska tekma Inter 1904 — Bor
NQfiQME-Te-1»' r ,..
NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Le en remi izkupiček zadnjega kola
Dosegel ga je Breg (med mladinci) v tekmi s Costalungo
MLADINCI Breg — Costalunga
1:1
BREG: Ota, Zobec, Slavec, Strnad, Košuta, Sovič, Bržan, Lovriha P.. Stranj (Ferluga), Lovriha M., Jez.
STRELCA: v p.p. Grimalda (C), v d.p. Lovriha M. (iz enajstmetrovke).
Bregovi mladinci so zaigrali na domačih tleh s Costalungo s katero zasedajo tretje mesto na lestvici. Tekma je bila zelo važna za obe postavi, če bi tista, ki bi zmagala, imela še nekaj možnosti prehiteti CGS, ki je drugi. Tekma je bila zelo borbena, zato je včasih prišlo do grobosti, predvsem na strani gostov.
Že v drugi minuti prvega polčasa Je Costalunga povedla s prostim strelom izven kazenskega prostora, ki ga je izvedel prosti branilec gostov Grimalda. Po tej hladni prhi so si «plavi» kmalu opomogli in so prevzeli vajeti igre v svoje roke. «Zeleni» so odgovarjali s hitrimi protinapadi in so sredi polčasa za las zgrešili podvojitev (zaradi nesporazuma v Bregovi obrambi). Kmalu na-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiuiuiiiiutiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
KOŠARKA
V PRVENSTVU «POMLAD»
Polet uspel kljub okrnjeni ekipi Bor preveč popustil v 2. polčasu
Pri naraščajnikih poraz obeh naših postav - Na Libertasovem turnirju Bor četrti
PRVENSTVO «POMLAD»
p0|et — Ricreatori 54:51
(28:26)
POLET: Danev, Ivan Sosič, Tau-čer 22, Škabar 15, Kalin 15, Ferluga, Valter Sosič 2, Andolšek.
PROSTI METI: 10:20.
Kljub odsotnosti kapetana Marka Sosiča, so poletovci prepričljivo premagali ekipo Ricreatorijev in so povsem zadovoljili s prikazano igro. Bila je to daleč najlepša tekma naših košarkarjev v tem prvenstvu. Vodili so od vsega začetka, za koše pa so poskrbeli dobro razpoloženi Taučer, Kalin in Škabar. Sicer pa je celotno moštvo botrovalo k tej pomembni zmagi.
Medtem ko so bili poletovci v prvem polčasu boljša ekipa na igrišču, pa so se jim nasprotniki v drugem delu igre nevarno približali. Ko pa so košarkarji Ricreatorijev skupno, dosegli 10. osebnih napak in so začeli poletovci s prostimi streli, so bili ti pri tem hladnokrvni. Dosegli so šest košev iz šestih prostih metov. To pa je bilo odločilno v tem lepem srečanju, ki je prineslo poletovcem drugo prvenstveno zmago.
Italsider — Bor 73:69 (38:39)
BOR: Žerjal 34, Volk 4, Paro-vel 5, Renato Furlan, Mazzucca 8, Bruno Furlan 7, Perko 2, Ražem 9, Simčič.
PROSTI METI: 11:20.
V lepi in tehnično veljavni tekmi so višji košarkarji Italsidra za štiri točke premagali požrtvovalne borovce, med katerimi je v odličnem slogu zaigral Peter Žerjal, ki je med drugim dosegel kar 34 točk.
Borovci so tudi v tem srečanju dosegli skoraj 70 pik, kar kaže. da je moštvo v napadu še posebno u-činkovito. žal, pa še niso dovolj uigrani v obambi. Če upoštevamo dejstvo, da je večina standardnih igralcev morala zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak (Volk, Pa-rovel in Ražem), potem lahko ocenimo nastop naših mladih košarkarjev kot pozitiven. Tudi ostali igralci so namreč dobro opravili svojo nalogo.
NARAŠČAJNIKI Inter 1904 — Bor 105:22 (57:11)
BOR: Race 15, Udovič 5, Koren. Bufon, Pegan, Gombač 2, Dovgan, Trevisan, Mazzucca.
PROSTI METI: 2:8.
rim pa gre zasluga, da so se (kljub visokemu porazu) borili požtrvoval-no. Tudi tokrat sta bila najboljša Race in Udovič. Lepo pa je opravil svojo nalogo tudi Fabij Muz-zucca.
b. 1.
Kontovel — Ricreatori 29:71 (16:42)
KONTOVEL: Čuk 9, Perini 6, Aleksander Nabergoj, Ivo Starc 5, Ivo Nabergoj 4, Klavdij Starc 5, Regent.
Naraščajniki Kontovela so proti Ricreatorijem igrali brez poškodovanega Ukmarja in bolanega Bana.
V	prvih minutah tekme je koh-tovelska ekipa igrala dobro in je bila kos boljšim nasprotnikom. Toda kaj kmglp , je bilo razvidno, da ne bo zmogla ustaviti višjih nasprotnikov, ki so naglo polnili njihov koš. Tako so se Kontovelci kmalu znašli z dvajsetimi točkami zaostanka.
V	drugem polčasu je vse bilo kot v prvem polčasu. Kontovelci so se potrudili v obrambi, toda višjih nasprotnikov niso zmogli ustaviti. V napadu pa so večkrat grešili.
Tako so Kontovelci zopet zapustili igrišče visoko poraženi. Toda tokrat poraza ni treba pripisati slabi igri slovenske ekipe, ampak močnejšim nasprotnikom, ki zasluženo
to je Strnad vrnil Costalungi «uslugo», ko je iz ugodnega položaja poslal žogo mimo vrat.'
Po odmoru so Brežani napadali bolj urejeno in učinkovite. Do plačila za trud naših fantov pa je prišlo šele na triintrideseti minuti drugega polčasa, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko, zaradi hudega prekrška Tržačanov, ki so v kazenskem prostoru podrli Brežana. Z enajstih metrov hladnokrvni M. Lovriha ni zgrešil in stanje je bilo neodločeno. Tedaj so naši zastopniki skušali podvojiti, a so se preveč odprli v obrambi in tik pred koncem tekme je O-ta z odličnim posegom ubranil strel tržaškega krila, ki se je znašel sam pred njim. Izid srečanja je bil bistveno točen.
•Tolo
Pieris — Mladost 3:0 (1:0)
PIERIS: BusinelU, G. Cosolo. Grimaldi, F. Cosolo, Fellini, Bocci, Clemente, Spanghero, Moimas, Fedel in Alessio.
MLADOST:	Boscarol, Devetak,
Grilj, Cijan, Gergolet, Jarc, Zuljan, Ferfolja, Cotič, A. Jarc in Marušič.
STRELCI: p.p. v 3. min. Spanghero, v d.p. v 15. min. Bocci iz enajstmetrovke in 27. min. Fellini.
KOTI: 10:4 za Pieris. Gledalci: 60. Sodnik: Fontanot iz Škocjana ob Soči. V 4. min. d-P- je zaradi ugovarjanja sodnik izključil napadalca Pierisa Spanghera.
Brez kaznovanih Marušiča in Uršiča ter bolnega Viljema Gergoleta Mladost ni računala na kaj več. Zato je bila tudi njena igra neučinkovita, ker je manjkala borbenost in požrtvovalnost. To so z lahkoto izkoristili nasprotniki, ki so prišli do lepe zmage brez večjih težav. Zaradi napake Cijana so Lahi že v 3. minuti vodili. Medla reakcija slovenskih nogometašev tako v prvem, kot v drugem delu igre ni obrodila zaželenega uspeha. Niti niso znali izkoristiti svoje številčne premoči (po izključitvi nasprotnikovega napadalca Spanghera). V 15. minuti je Cijan ustavil žogo z roko. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Bocci tudi uspešno izvedel. Kasneje sta skušala najti pot do gola Marušič in Zuljan, a brez uspeha. Nasprotno je Fellini v protinapadu ponovno povišal rezultat za svoje barve. V zadnji minuti bi lahko Cotič dosegel častni gol, ko se je znašel sam pred nasprotnim vratarjem. Utrujenost in netočnost pa sta doprinesli, da se ni niti poslednja akcija uspešno zaključila.
K. F.
Primorje - CGS 0:4 (0:2)
PRIMORJE: Ferfolja, Štoka, S. Husu, Timeus, Kapun, V. Husu, E. Štoka, G. Hiisu/ P. Milič, GušBh, Castellani, 13 Suzzai.
CGS: Massi, Colonna, Purini, Milani, Angelini, Marini, Bucci, De Calò, Lafata, Cespa, Dagnelut, 12 Brandmayr, 13 D'Ambrosio.
Primorje je upalo, da bo osvojilo proti drugouvrščeni ekipi CGS vsaj Najboljši igralec turnirja je bil i točko. Ubralo je obrambno taktiko, Benigni (POM), najboljši strelec (s (vendar se je vso tekmo branilo le POM: Misciali 10, Zuccon 2, Be-i55 koši) pa Luzzani (Libertas Trst), is težavo. V napadu je bilo izredno nigni 5, Ardessi 2. Rossi, Davanzo I	b. 1. I šibko in nenevarno.
merijo na visoko uvrstitev v končni lestvici.
TURNIR LIBERTASA
V soboto in nedeljo je društvo Libertas iz Trsta priredilo članski košarkarski turnir, na katerem je nastopal tudi Bor.
Lib. Barkovlje — Bor 65:54 (29:26)
LIB. BARKOVLJE: Orlandini 11, Matschnig, Bicci 4, De Cecco, Ap-pollonio 2, Fabbin 15, Pison 12, Dre-omi 2, Scaramelli 3, Coloni 10.
BOR: Koren 5, Pertot 4, Kralj 14, Barazutti 6, Klobas 23, Stojan Hrvatič, Vatovec, Ražem, Kapič.
SODNIKA: Fegac in Dalfovo iz Trsta.
PROSTI METI: Bor 9:18, Lib. Barkovlje 4:18.
Pet osebnih napak: De Cecco.
Borovci so v drugem polčasu vidno popustili, kar »o izkoristili nasprotniki, da so s hitrimi protinapadi dosegli zanesljivo prednost in tako tudi zasluženo zmagali. «Plavi» v tem srečauju niso zadovoljili. V obrambi so bili prepočasni, v napadu pa v težavah proti nasprotnikovi coni.
Libertas Trst — PCM 76:50
FINALE ZA 3. MESTO
POM — Bor 44:41 (22:14)
4, Bobič, Furioso 7, Calci 8, So-ranzo 8.
BOR: Barazutti 8, Klobas 12, Koren 10, Kralj 4, Pertot 3, Vatovec, Stojan Hrvatič 4, Kapič.
SODNIKA: Mogorovich in Dalfon-so iz Trsta.
PROSTI METI: Bor 3:8, POM 4:10.
Pet osebnih napak: Klobas.
Borovci so igrali odločno bolje kot prejšnjega dne. V obrambi sa povsem zadovoljili .saj so nasprotnikom dovolili, da so dosegli le 44 točk. Zanje je pa to neuspeh, saj je POM v vseh srečanjih dosegal preko 50 točk in je znan zaradi svoje napadalne moči.
V Borovih vrstah je daleč najbolje zaigral Leo Koren, ki je bil pod košem uspešen. V napadu pa se je izkazal Klobas. Borovci so v tem srečafiju pokazali, da se lahkó enakovredno borijo z ostalimi ekipami v promocijskem prvenstvu. Res pa je tudi, da bodo morali še dosti trenirati.’
FINALE ZA 1. MESTO:
Libertas Trst — Libertas Barkovlje 58:45
KONČNA LESTVICA: 1. Libertas Trst, 2. Libertas Barkovlje, 3. POM Tržič, 4. Bor.
Gostje pa so bili zelo učinkoviti v napadu in so povedli že v prvih minutah, ker je bila domača'obramba precej negotova. Kmalu je padel še en gol.
V	drugem polčasu bi lahko premočni gostje dosegli še večji izkupiček, če bi izkoristili vse priložnosti. Za tretji gol je kriv vratar Ferfolja, zadnji zadetek pa je padel iz hitre akcije CGS. Edini nevarnejši strel proti nasprotnim vratom za Primorje je streljal Guštin, a tudi tega brez uspeha.
Pri Primorju sta tokrat zadovoljila le G. Husu in- Kapun, ki je zaigral v vlogi srednjega branilca.
H. V.
ZAČETNIKI
CGS —Breg	2:0 (1:0)
CGS: Simetti, Frezza. Basile, Da-pozzo, Richter, Lippi, Ferrante, Greziano, Abrami, Škabar, Caselli, 12 Mordenti, 13 Galliano.
BREG: Mauri, Kocijančič, Grizo-nič, Ražem, Lovrečič, Divis, Sancin, Skerjan, Klabjan, Viola.
STRELEC: Ferrante (2).
V	gosteh na «1. maju» so Brežani zgubili srečanje z zelo mlado postavo CGS. Zadetka sta padla enkrat v prvem in enkrat v drugem polčasu. Dosegel ju je Ferrante, ki je bil nedvomno najboljši na igrišču in je še večkrat prav lepo streljal na brežanska vrata. Od naših fantov se je najboljše izkazal Gri-zonič, ki je bil Ferranteju trn v peti. Oba nasprotnika sta prikazala kakovosten nogomet. Občasno se je zelo dobro'izkazal tudi mali Viola, ostali pa so igrali na običajni ravni. V popolni postavi bi Breg gotovo odnesel vsaj točko, saj so naši nogometaši zaigrali v desetih. Neopravičeno so bili namreč odsotni Prašelj, Kralj in Racman.
Jolo
KOŠARKA
V KOŠARKARSKI B LIGI
Patriarca po 2 tekmah prva na lestvici
Patriarca iz Gorice je sedaj, po prvih dveh odigranih tekmah, čvrsto na prvem mestu lestvice in vse kaže, da bo ta svoj položaj ohranila tudi po tretji tekmi, ki bo v nedeljo v Gorici in na kateri bodo imeli Goričani za nasprotnike košarkarje Gorena - Petrarca iz Padove. Svojo drugo tekmo so Goričani odigrali že v soboto zvečer v Bologni in so z lahkoto odpravili nasprotnike domačega Marazzija z 80:65. Le v enem delu tekme, in si-cer v^ začetku drugega,^polčasa, so se domačini približani Goričanom, vendar so ti v zadnjih minutah tekme forsirali igro in jo zaključili s 15 koši razlike.
Med Goričani sta tudi tokrat bila najboljša Pieric in Mauri, zlasti prvi, ki je dosegel kar 32 košev. Goriška ekipa je nastopila v naslednji postavi: Devetag U. 6, Furlan 8, Soro 14. Mauri 12, Del Ben, Pieric 32, Raida. Flebus, dessi, Bruni.
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PO ODLOČITVI FIFA 0 IZKLJUČITVI SOVJETSKE ZVEZE IZ SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Ukrep proti SZ je bil krivičen in prenagljen
BEOGRAD, 13. — Nogometno zvezo Jugoslavije je sklep mednarodne nogometne zveze o diskvalifikaciji Sovjetske zveze zelo presenetil. Nogometna zveza Jugoslavije sodi, da je bila zahteva Sovjetske zveze, da bi to tekmo igrali na nevtralnem terenu upravičena, zaradi stanja v Čilu, in to tembolj, ker so bili v dosedanji praksi primeri, ko so podobne zahteve upoštevali. Tako je bila na primer zaradi položaja v Severni Irski kvalifikacijska tekma med Severno Irsko in Bolgarijo odigrana v Suef-
fieldu in ne v Belfastu. Nogometna Veliki favoriti tega prvenstva, Jn- zveza Jugoslavije sodi, da bo izklju-
ter 1904, je z visoko razliko odpravil mlade Borove košarkarje, kate-
čitev Sovjetske zveze prizadejala veliko škodo svetovnemu nogometu, po-
sebno pa še svetovnemu prvenstvu v Zahodni Nemčiji.
MOSKVA, 13. — Razlogi, zaradi katerih se je Sovjetska zveza odpovedala nastopu na svetovnem nogometnem prvenstvu, so povsem upravičeni, saj se igralci in trenerji ne morejo podati na igrišče, ki je bilo spremenjeno v koncentracijsko taborišče za politične jetnike. Poleg tega pa bi bilo njihovo življenje v nevarnosti, saj je gotovo, da bi bile tribune polne fašističnih razgrajačev, ki bi komaj čakali na ugoden trenutek za napad na sovjetske predstavnike. To sporočilo je objavila sovjetska tiskovna agencija Novosti.
BERLIN, 13. — Včerajšnja odloči-
tev mednarodne nogometne zveze, da izključi Sovjetsko zvezo iz svetovnega nogometnega prvenstva, je razburila predvsem vzhodnoevropske čašo. piše, ne pa nogometašev. Medtem ko časopisi obsojajo prenagljeno dejanje FIFA, so vzhodnonemški športni predstavniki previdni. Potem ko so najprej izjavljali, da se bodo brezpogojno pridružili izključenim Sovjetom, je njihova odločnost danes začela nihati. Vzhodni Nemci so se namreč prvič uvrstili na svetovno prvenstvo, kar je zanje velikega prestižnega pomena.
VARŠAVA. 13. - V Poljski prestolnici se sploh ne govori o izključitvi SZ iz svetovnega nogometnega pr-
venstva. Poljaki so se prvič uvrstili na SP po letu 1938 in se obotavljajo z odločitvijo o bojkotu te največje nogometne manifestacije na svetu. Dnevno časopisje je tiho. prav tako kot poljska nogometna zveza, ki čaka na reakcijo ostalih vzhodnoevropskih držav.
FIRENCE, 13. - Pred odhodom v London je trener italijanske reprezentance izrazil prepričanje, da bodo našli kompromis, po katerem naj bi tudi SZ vstopila v finale ali vsaj odigrala tekmo proti Čilu.
SANTIAGO, 13. — Po nepričakovani kvalifikaciji čila na SP je vzdušje v tej južnoameriški državi na višku. Poudarjajo, da je prišlo do
odstopa Sovjetske zveze iz političnih razlogov, manj razširjena in dokaj smešna varianta pa je, da so se sovjetski voditelji bali, da bi njihovi nogometaši prosili za.... politični azil v Čilu. ker je končno odpravil marksistično «diktaturo», čilski nogometaši pa so razočarani, saj so upali, da se jim bo posrečilo (po remiju v Moskvi) premagati sovjetske reprezentante.
LONDON, 13. — Sir Stanley Rous, predsednik mednarodne nogometne zveze, je danes izjavil, da ne vidi nobenega razloga, da bi morale druge vzhodnoevropske države bojkotirati svetovno nogometno prvenstvo zaradi simpatije do Sovjetske zveze.
Na lestvici vodi zaradi visokega števila košev goriška Patriarca s štirimi točkami. Enako število točk imajo še Duco, Alpe in Lloyd A-driatico (Trst), po dve točki imajo Nayform, Brina, Sarila in Gorena, brez točke. pa so Rondine, Febal, Marazzi in Renana. Goriška šester-ka je doslej premagala zadnji dve na lestvici.
VATERPOLO
BEOGRAD, 13. — Polfinalni skupini vaterpolskega prvenstva za pokal prvakov bosta igrali v Beogradu in v Palermu od petka do nedelje. V jugoslovanski prestolnici bodo nastopali poleg beograjskega Partizana še CSKA iz Sofije, moskovska univerzitetna reprezentanca, Meen-wen in Ethnikos. V Palermu pa bodo poleg ekipe Canottieri Napoli igrali še Orvosi iz Budimpešte, Ra-pid Bukarešta, Košiče in Stockholm.
HOKEJ NA LEDU
Ljubljanska hokejska ekipa Olimpije je včeraj nepričakovano zgubila proti Bolzanu s 5:3 v tekmovanju za Alpski pokal. Kljub porazu pa Ljubljančani še vedno vodijo v svoji skupini.
NOGOMET
Spilimbergo - Ponzlana 0:0
Remi Ponziane v Spilimbergu ne odraža realnega položaja na igrišču. saj so Tržačani odšli v goste s trdnim namenom, da odnesejo z nevarnega pravokotnika vsaj točko, kar jim je v celoti uspelo, saj so prikazali dobro igro, s katero so zaustavili vse napade domačega moštva. Domačini so bili precej boljši od tržaških predstavnikov, toda niso znali izrabiti svoje terenske premoči, tako da je remi pravzaprav pravično plačilo za obe ekipi. Spilimbergo je napadal predvsem v drugem polčasu, ko ni uspelo Pon-ziani se približati nasprotnikovim vratom. Edino priložnost si je ustvarila v sredi polčasa, ko je z Rava-licom streljala previsoko. Medtem ko je imela solidno obrambo, je bila nekoliko šibkejša v napadu, kjer niso bili napadalci preveč u-poštevani in niso prejemali podaj iz ozadja.
ROTTERDAM, 13. — Na kongresu mednarodne telovadne zveze so sklenili, da Ljudska republika Kitajska ne bo postala član te zveze, ker ni predstavila uradne prošnje za vstop.
OBVKSTII.A
SPDT organizira 18. I. m. v Ul. Montecchi 6, in 22. t. m. na Proseku
5. sejem rabljene smučarske opreme
Pripravite se pravočasno!
# * *
SPDT opozarja, da se v soboto 17. t. m. zaključi vpisovanje za smučarski tečaj 73-74. Tečajniki brez izjeme naj se prijavim in dostavijo svoje točne Dodatke v Ul. Geppa, ali na Opčinah, Proseku in v Križu, kol že objavljeno. Temu naj sledi plačilo. Samo po plačilu je ter s mik vpisan.
* * *
SPDT vabi v nedeljo, 18. novembra na 4. JESENSKI SPREHOD. Tokrat ]e na vrsti Volnik in okolica. Zbirališče ob 9.30 na trgu v Velikem Repnu.
* * *
SPDT obvešča, da so umiki prihodnjih treningov na nabrežinski progi sledeči:
Danes, 14., četrtek 15., torek
20.,	četrtek 22, torek 27., četrtek 29. (vedno od 14. do 15. ure). U-čitelj Gialli ho vadil tehniko med vratci. Za ta ciklus vsaka ura 800 lir.
Možna je lekcija od 13. do 14. ure. Za informacije tel. 21-10-76 od 8.30 do 9.
* * *
ŠD Breg obvešča vse ljubitelje ženske in moške telovadbe, da bo sestanek in prvi trening v ponedeljek, 19. 11. 1973 v občinski telovadnici v Dolini.
SPECI ATOR
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Banda, ki so jo odkrili in delno aretirali ob smrti Lucky-Ja Luciana, je imela v zadnjih nekaj letih pred zajetjem bussi-ness kakih 150 milijonov dolarjev. In to izključno s tihotapstvom mamil.
Charles Siracusa, eden izmed najbolj znanih agentov a-meriskega federalnega biroja za narkotike, ki je več let vodil izpostavo v Rimu (za Evropo in Bližnjih vzhod), je rekel po Lucianov! smrti:
«Vedno sem bil prepričan, da je Lucky Luciano vrsto let vodil mednarodno tihotapljenje mamil iz Italije. Kdo bo njegov naslednik? To bi utegnil biti Frank Costello. AH celo Frank Coppola. Mislim, da bua drugi največ možnosti, da to postane.»
Frank Coppola Je zloglasni gangster iz podzemlja New Yorka, toda že več let živi na Siciliji ter je tesno povezan z mafijo.
Ko je Lucky Luciano naglo umrl, je bilo videti, da ga bodo pokopaU v Lercara Friddi na Siciliji, kjer je bil rojen. Ameriške oblasti so sporočile, da je pregnan Iz ZDA v domovino in nima pravice niti mrtev do vrnitve. Vendar so ga prepeljali v ZDA in so ga pokopaU na Catholic Cimitery v New Yorku. Dovoljenje so dali iz policijskih razlogov. Pogrebne svečanosti so tako v ItaUji kot v New Yorku izko-
ristili zato, da bd videli, kdo bo vse prišel k slovesu z vrhunskim gangsterjem. Filmske kamere, ki so to snemale v Neaplju in v New Yorku, niso bile vse novinarske, temveč tudi policijske, zlasti ameriškega FBI. Vse osebe so neopazno posneli, kasneje pa so najpomembnejše identificirali. V Neaplju, so, na primer, Luckyja pospremili številni bivši ameri-ški gangsterji, med katerimi tudi «veliki» Joe Adonis, Frank Coppola, pa Nick Di Marzio, trije bratje Fischetti, Joe Capuano, Vincent Cisoia itd.
Po Luckyjevo truplo je prišel iz New Yorka njegov brat Bartolo Lucania, ki mu je izredno podoben, videti pa je kot pravi bussinessman, kar tudi je. V New Yorku se ukvarja z veletrgovino tekstila, kapital v njej pa je bil Lucky-jev. Tudi tisto, kar je po aretaciji zaslužil s tihotapstvom, je Lucky usmerjal k svojemu bratu, ki mu je legalno dostavljal na stotine tisočev dolarjev preko neke švicarske banke. Lucky je imel v Italiji drugega brata Giuseppa ter nečaka Salvatora, ki sta prav tako zanj opravljala nekatere legalne posle (na primer, vodila sta njegovo tovarno pohištva).
Posmrtne ceremonije so bile v Neaplju pompozne, tisk je posebej poudarjal, da so krsto vozdM s tistim vozom, s katerim so vozili tudi slavnega tenorja Carusa. Izpostavili so ga v cerkvi san Gioacchino, obred pa je opravil Don Francesco Scarpatti, intimni prijav 'j pokojnega gangsterja. Seveda, govoril je z največjimi p: * alami o pokojniku...
Mesec dni kasneje, potem ko je podelil poslednji blagoslov in se poslovil od prijatelja Luckyja, je bil Don Scarpatti aretiran. Odkrili so, da je bil skromni duhovnik bussinessman brez skrupulov: uvozil je in plasiral na območju Neaplja številne slot-machines za stave in podobno po ameriški gangsterski metodi in to je duhovniku prinašalo milijone. V skladišču je imel še 250 novih aparatov, ki jih je pravkar hotel spraviti v obratovanje. Domnevajo, da je bil tudi tu Luckyjev kapital, pa seveda tudi dobiček. Don Scarpatti je delež dobi-
val menda za potrebe cerkve.
O svojem prijatelju Luckyju je govoril:
«Verjemite mi, Luckyja so nepravično preganjali štirideset let. Bil je gentleman. Nekoč mi je dal za cerkev in sirotišnico 50 mdHjonov lir. Bil je dober, občutljiv, korekten v vsakem pogledu. Jaz sem bil njegov spovednik. Rad je prihajal k maši, toda ni maral, da bi ga vsi gledali. Prihajal je k spovedi naskrivaj, skozi stranka vrata...»
V. IZGON IZ AMERIKE — EDINO SREDSTVO MAŠČEVANJA AMERIŠKEGA PRAVOSODJA
Ko je senatna komisija pod predsedstvom senatorja McClel-lana začela zasUševati gangsterja Josepha Valachija, se je zar stavilo neko vprašanje, ki se je bilo zastavljalo že prej :
Kako to, da v vsej ogromni gangsterski organizaciji, imenovani Cosa nostra, ki ima tudi vlado za celotne ZDA, vrvijo sami italijanski priimki in se samo tu pa tam pojavi kako ime, ki ni italijansko in še to je naknadno privzeti prumek gangsterja, ki je v bistvu italijanskega porekla?
Vprašanje je razumljivo, toda tudi zelo delikatno. Zasliševanje Josepha Valachija so sprejeli z velikim negodovanjem v Italiji, uprU pa so se tudi milijoni Italijanov, ki žive v Ameriki.
Pohcijski komisar Michael Murphy je dejal, da tako številni italijanski priimki ne smejo zavesti niti služiti za trditev, da je kriminal kak monopol ali celo neka značilnost neke etnične skupine, formirane iz emigrantov aU sinov iz Italije. Pravica zahteva, da se prizna, da je racket, oziroma gangsterstvo, neka ameriška nacionalna sramota, ker so vsi gangsterji vendar v ogromni večini ameriški državljani, samo njihovo poreklo pa pri vsem tem ni bistveno.
O tem je nekaj dejal tudi senator McClellan, predsednik omenjene kamisdje. Dejal je, da je zares dolg seznam gangster-
jev z italijanskimi priimki, da pa bi potreboval kar cel dan ko bi moral citirati vsa imena Italijanov, ki služijo v čast Združenim državam s svojim slovesom znanstvenikov, poslovnih ljudi, umetnikov itd. Razen tega, je dejal omenjeni senator, kriminal ni nekaj, kar je povezano s poreklom in krvjo, temveč rezultat socialnih in drugih razmer.
Senator Hugh Scott, republikanec iz Pennsylvanije, kjer predstavlja italijanska etnična skupina pomemben činitelj na vseh volitvah, je prav tako hotel nekaj reči ob zaslišanju Josepha Valachija. Govoril je v senatu in med drugim je prišlo v zapisnik tudi to-le:
«Ta teden izkazujemo čast nekemu velikemu Italijanu, Krištofu Kolumbu, medtem ko je vzdušje v Washingtonu za strupi j eno s pričevanjem nekega gangsterja italijanskega porekla. Žal mi je, da moram o tem govoriti tu, toda globoko sem zaskrbljen, ker mislim, da bo Valachijevo ime in imena vseh ostalih, o katerih govori, vpUvalo kot najžalostnejša krivica do milijonov poštenih in odhčnih delavcev itaUjanskega porekla v ZDA. To govorim za vse Američane nasploh, še posebej pa se obračam na nekatere novinarje, ki izkoriščajo omenjena zasliševanja pred senatno komisijo z izgovorom, da bi blatili neki narod.»
V tem vzdušju solidarnosti z Italijani, med katerimi so, žal, tudi gangsterji, je povzdignil svoj glas tudi newyor-ški župan Wagner.
Zadeva je resna. Nekaj je moral dejati tudi sam predsednik John Kennedy. Na tiskovni konferenci so mu zastavili vprašanje:
«Gospod predsednik, zaslišanja Valachija pred senatno komisijo za kriminal, postajajo zelo neodločna in konfuzna. Rad bi vam zastavil vprašanje kot bivšemu članu kongresnih preiskovalnih odborov: ali menite, da imajo te preiskave kak koristen namen?»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
14. novembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljcbljani 50101-603-45361
«ADII» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/li nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročate pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz , vseh drugih pokrajin Italije pri S.P I.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT
POMEMBNO ODKRITJE V OKVIRU PREISKAVE 0 GENOVSKI PREVRATNIŠKI SKUPINI
Gianfranco Berteli povezan z ligurskimi prevratniki
Nenni, Taviani ter komunistični 'm socialistični parlamentarci na seznamu ljudi, ki jih je fašistična organizacija obsodila na smrt
PADOVA, 13. — Koliko stranskih poti ima lahko razvejena «črna sled» v Venetu? Na to vprašanje še ni odgovora, čeprav preiskovalci od časa do časa odkrijejo podtalno sled, ki pelje do prevratniških načrtov, nostalgičnih srečanj in podobne fašistične navlake. Tokrat so odkrili prevratniško fašistično organizacijo v Genovi in La Spezii, katere osrednja operativna centrala je bila v Padovi.
Odkritje prevratniške organizacije je zadalo hud udarec poskusu misovskega tajnika Almiranteja, da bi prikazal svojo stranko kot stranko, ki spoštuje ustavo in zakone skratka njegovemu prikazu fašizma s kravato in suknjičem, ki da nima veze s pretepači, ki so odgovorni za toliko atentatov in drugih nasilnih dejanj. V mrežo preiskovalcev sta se ujeli dve «veliki ribi», predstavnika Almlrantejevega «lega-litarnega fašizma» kar jasno dokazuje, da njed izvoljenimi predstavniki MSI in plačanimi pretepači ni nobene razlike.
Poleg zaskrbljujočih vesti o dosjeju, ki so ga preiskovalci našli v vili zdravnika Porte Casuccija in ki osvetljuje marsikatero plat prevratniške dejavnosti genovske skupine je še bolj vredna pozornosti vest, da so preiskovalci iz La Spezie odkrili povezavo med Gianfrancom Bertolijem in voditelji genovske «ve-ternice», odseka vsedržavne prevratniške organizacije «I giustizieri d’Italia». Gianfranco Bertoli je doslej vedno trdil, da je sam skoval načrt za kriminalni atentat na milansko kvesturo. Resnici na ljubo povedano kaže, da preiskovalci doslej niso odkrili indici j, ki bi stvarno pobijale atentatorjevo verzijo o dogodku. Morda pa so tokrat v Genovi odkrili vezni člen med Bertolijem in podtalno organizacijo, ki je skovala načrt in ki je kovala na nesrečnih žrtvah Ber-tolijevega blaznega podviga svoj politični kapital.
O prevratniški organizaciji «I giustizieri d’Italia» so italijanski listi letos že veliko poročali, saj je odgovorna za vrsto nasilnih dejanj. Zlasti se je proslavila z grozilnimi pismi, ki jih je poslala vidnim predstavnikom italijanskega političnega življenja, med katerimi predsedniku poslanske zbornice Pertiniju, poslancu Riccardu Lombardiju in drugim. Doslej pa preiskovalci niso odkrili kdo se je za to organizacijo skrival. Pomen aretacij voditeljev genovske «veternice» je prav v tem: sodniki so končno odkrili kdo so nasilneži. Doslej so padli v mrežo odvetnik Giancarlo De Marchi, pokrajinski svetovalec MSI v Geno vi in občinski svetovalec MSI v Reccu, dr. Giampaolo Porta Casuc ci znan po simpatiji do salojske republike, učitelj Santo Sedona iz Me-ster in knjižničar Sandro Rampazzo iz Padove, ki pa spadata v krog plačanih pretepačev.
Kakšen preplah je sprožila med voditelji MSI aretacija De Marchi-ja in Porte Casuccija dokazuje dejstvo, da so v stanovanju slednjega časnikarji našli misovskega sena torja Pisanoja, ki je poudaril, da je zlasti zdravnik naivnež in je zaradi tega zabredel v težave. Aretacija pa je ponoven dokaz, kakšna je resnična narava MSI, kako je ta stranka povezana z izvenparla-mentarnimi prevratniškimi skupinami, ki sejejo teror v Italiji.
Cilji genovske prevratniške organizacije so jasno začrtani v gradivu, ki so ga preiskovalci zaplenili v vili Porte Casuccija v La Spezii. Skupina je imela izdelan načrt za vrsto ropov in tatvin, v pripravljalni fazi pa je bil načrt za napad in zasedbo Padove. Poleg tega je med gradivom seznam 1617 ljudi, ki so jih nameravali fašisti likvidirati, ko bi napočila dogovorjena ura X. Med obsojenimi so notranji minister Taviani, predsednik PSI senator Nenni, komunistični parlamentarci brez izjeme, nekaj socialističnih poslancev, gledališki umetnik Dario Fo ter avtorja knjige «Spol v spovednici», časnikarja Clara Di Meglio in Norberto Valentini.
Pred časom, se je prevratniška organizacija proslavila z izzivanjem padalskega bataljona «Folgore» v Livornu. V akcijo naj bi bil vpleten tudi odvetnik De Marchi, ki pa se brani, da gre le za neljubo pomoto. Odvetnik trdi, da je pred časom prodal svoj avto ford tau-nus 2000, de bi ga zamenjal z modernejšim. Avto je izročil agenciji Tanarauto, ki je prodala vozilo nekemu Giuseppu Cavalleru ah Cavallaru iz Verone. Mladenič na] bi dal nekaj denarja na račun nato pa je vrnil avto in izgubil pravico do anticipirane vsote. In prav ta avto je prevratniška skupina u-porabila za vrsto akcij kot je širjenje letakov s pozivom k prevrat-ništvu. Kdo je skrivnostni Ca vallerò al Cavallaro ni še ugotovljeno. Po nekaterih naj bi bil predstavnik združenja za pomoč družinam padlih za salojsko republiko, po drugih pa naj bi bil sodnik nekega vojaškega sodišča. Gre torej za vojaškega častnika? In kakšno vlogo je imel v vsej zadevi? Odvetnik De Marchi trdi, ' a pozna moškega že dalj časa. Noče pa povedati njego-
vega imena ker naj bi šlo za osebo, ki je ni mogoče sumiti protizakonitih dejanj.
PadovsKi državni pravdnik Fais, ki vodi preiskavo, je izdal zaporni nalog tudi proti Eugeniu Rizzatu iz Padove, prijatelju črnega princa Valeria Borgheseja in visokemu funkcionarju salojske republike. Po osvoboditvi je bil Rizzato obsojen na 30 let zaporne kazni, kot se večkrat dogaja fašističnim veljakom pa je presedel v zaporu le sedem let. Rizzato je pravočasno zavohal nevarnost in jo pobrisal neznano kam.
nudil milijon lir za atentat na neki otroški vrtec. Ni še mogoče ugotoviti če sta imela Freda in Ventura prste tudi v komaj odkriti prevratniški skupini. Dejstvo pa je, da je dr. Fais po odkritju prevratniške skupine odredil vrsto preiskav v okolici Padove, da bi odkril morebitno skladišče avtomatskega orožja. Kaže namreč, da je orožje, ki je bilo nekaj časa skrito v hiši treviškega založnika Venture in ki so ga novembra leta 1972 odkrili v Castelfrancu Venetu — to odkritje je omogočilo preiskoval
PO KRATKEM ZATIŠJU
Severno Irsko zajel nov val terorizma
V 24 urah vsaj 19 eksplozij - Angleške oblasti verjamejo v sodelovanje med protestanti in katoličani
BELFAST, 13. — Položaj v Ulstru se je od sinoči do davi še poslabšal. Včeraj in v jutranjih urah je prišlo v glavnem mestu Severne Irske vsaj do 19 eksplozij, a varnostne sile so odkrile še o pravem času tri druge peklenske stroje. V Belfastu je pod streli organizacije IRA padel 15-letni deček. Pravijo, da je bil iz vrst katoličanov, a člani organizacije «provisionals» so ga ubili, ker so domnevali, da je obveščeval angleške varnostne oblasti. Včeraj zvečer je ta organizacija namreč objavila proglas, v katerem
nemu sodniku dr. Stitzu, da je ob-,	,^s5ÌmSlU-
tožil Fredo in Venturo za pokol na Zl1 anglesklm vojaškim oblastem.
Trgu Fontana — prišlo iz skladišča, V bližini Belfasta je na mostu ki ga iščejo v okolici Padove. Ipri Whitehousu eksplodiral močan
Rizzato je že star znanec padov-skega fašističnega odvetnika Franca Frede, ki mu je leta 1969 po-
........1.........................IIIIIII11111 il lil IHII1IM lil milil MM NIII lili im.............................H"...........
Mark in Ana: danes poroka
Danes se bosta v westminstrski katedrali poročila britanska princesa Ana in stotnik dragoncev Mark Phillips Britanska televizija bo prenašala v barvah svečanost, kateri bo na svojih zaslonih lahko sledilo okrog pol
milijarde ljudi
peklenski stroj, ki je ohromil železniški promet med ulstrskim glavnim mestom ter Dublinom. Gre že za drugo prekinitev prometa v zadnjih mesecih na tej važni železniški progi.
Položaj v Ulstru se je v zadnjih urah zelo zapletel, ker se je teroristična dejavnost razširila tudi na katoliško območje. V prvem trenutku so namreč začeli nastopati predvsem protestanti s svojimi ek stremističnimi organizacijami, kot sta na primer «Ulster Freedom Fighters» ter «Red Hand Commandos». Protestantski terorizem je prisilil tudi člane organizacije «provisionals» «Irske revolucionarne armade», da nastopijo z istimi metodami. Včeraj je policija skupaj z vojaškimi oddelki obkolila številne katoliške četrti, ker je domnevala, da so protestantski atentatorji postavili na več kraje peklenske stroje, bombe, itd.
V palači «Stormont», kjer ima svoj sedež angleški predstavnik za ulstrske zadeve Whitelaw ter na sedežu poveljstva angleške vojske, so se vrstile seje druga za drugo. Sprejeli so številne ukrepe ,da bi zajezili val terorizma in nasilja. Angleške oblasti so prepričane, da gre v prvi vrsti za izbruh nezadovoljstva Protestantskih krogih, posebno ekstremističnih, ki se nočejo sprijazniti z zamislijo, da bodo morali v bodoče deliti oblast s katoliškimi političnimi predstavniki.
Angleške oblasti, ki so si pridržale nadzorstvo nad javnim redom v Ulstru, so proglasile za nezakoniti že zgoraj omenjeni protestantski ekstremistični organizaciji. Organizacija «Freedom Fighters» je takoj nato priznala, da je odgovorna za vsaj sedem bombnih a-tentatov. Angleške oblasti so sprejele ta ukrep, ker menijo, dia je v teh razmerah najmanj nevaren, čeprav utegne povzročiti določene motnje, ali celo skrajnostne posege. Angleži računajo, da se bo val protestantskega nasilja razbil ob pogajanjih med zmernimi protestantskimi političnimi skupinami ter dobršnim delom političnih predstavnikov katoliške skupnosti. Sem spadajo, na protestantski strani, unionistična stranka, na katoliški pa socialdemokrati in laburisti. Te politične skupine predstavljajo na politični ravni večino ulstrskega prebivalstva.
Že običajni prizor iz Ulstra: britanski vojak zaslišuje dekle, katero je ranila bombna eksplozija
nllll^lllllllllllmlllllllllIlll^llllllll||||l■l""""•l,",,‘l,,,,,,,,,l,,,u,,,l,,,ll,lnl,,llllll,l,l,l,ll,,,,l,lll,,ll,lll,,",,ll,l,1,m,,lll,,ll,ll,l,ll’l,ll,l,lllllll,l"l,II,ll,,lll,l,ll,"
PO DOGODKIH V ZAMORI IN NA APOSTOLSKI NUNCIATURl
V nevarnosti konkordat med Vatikanom in Španijo
Udeleženci shoda zahtevajo za «špansko krščansko ljudstvo in škofovsko konlerenco» izključno pravico za pogajanja z država
MADRID, 13. — Po vesteh a-gencije «Cifra» je šest duhovnikov, ki so se že prejšnji petek zatekli v škofijsko palačo v Bilbau, skušalo, da bi jih škof Anoveros sprejel, oziroma da bi sprejel od njih pismo. Po informacijah agencije nadškof sploh ni odprl njihovega pisma ter jim ga je vrnil brez odgovora.
Medtem se je zvedelo, da so škofi San Sebastiano, Bilbaa in Segovie naslovili na duhovnike svojih škofij pismo v katerem opisujejo ukrepe, ki so jih podvzeli v korist zaprtih duhovnikov in kjer opisujejo tudi razmere v katerih ti duhovniki živijo.
V Zamori je zapor, ki je namenjen izključno duhovnikom, v smislu določb konkordata med Vatikanom in špansko državo. Ta kon kordat predvideva, dia duhovnike, ki so napravili morebitne prekrške, ne zapirajo v navadne zapore, ’ temveč jih pripeljejo v Za-
mero, kjer je poseben zapor. Oblasti trdijo, da so razmere življenja v tem zaporu zelo ugodne, saj baje duhovniki lahko preživijo praktično ves dan na prostem. Vezani so samo na umik vstajanja in na nočni počitek. Celo obedi ne predstavljajo za njih nobenega problema, ker se lahko hranijo po svoje.
Španski duhovniki niso tega mnenja ter trdijo, da razmere v tem zaporu niso tako rožnate. Med španskim duhovništvom in tudi v vodilnih krogih katoliške cerkve Španiji se je razširilo mnenje, da bi bilo sploh treba ukiniti zapor v Zamori.
Pri tem pa ne gre več samo vprašanje življenjskih razmer v zaporu Z a mora, temveč za izrazito politično vprašanje, Id je z vso svojo ostrino stopilo na plan španskem političnem življenju
........................................................................................................................
BRUTALNA REPRESUfl PAPAD0PUL0S0VEC» REŽIMA	$1^11^,	|)0 ZaSl^
Ostri spopadov Atenah Rjc|iar(|a Nixona v zvezi z afero Watergate
med Studenti in POllCIJO Pravosodna komisija predstavniškega doma odobrila zakonski osnutek, s kate-
~	9 rim pooblašča sodstvo, da imenuje neodvisnega preiskovalca za vohunsko afero
Demonstranti so bili namenjeni na sodišče, kjer je v teku proces proti 17 ljudem, obtoženim upora
ATENE, 13. — Spet siloviti spo-1 fanta in dekle, ki ležita ranjena padi med grško policijo in demon- na tleh ter policiste, ki mečejo stranti v Atenah: tokrat so agenti | kamenje proti demonstrantom.
Proces se bo verjetno zavlekel še nekaj dni, v teku tedna pa bodo sodniki verjetno razglasili svojo razsodbo. Značilno je, da je javni tožilec zahteval dokaj mile kazni za 14 obtožencev, za ostale tri pa je zahteval oprostitev.
- politične policije nasilno razpršili ' sprevod univerzitetnih študentov, ki so bili namenjeni na sodišče, kjer je v teku proces proti 17 ljudem, obtoženim upora. Gre za demonstrante, ki jih je policija aretirala na dan 5. obletnice smrti Georgio-sa Papandreua, ko se je svečanost na atenskem pokopališču spremenila v upor proti Papadopulosovi mo-nokraciji.
Kot takrat je policija tudi danes surovo napadla in pretepla demonstrante, ki so kričali gesla proti politični policiji, zahtevali izgon Američanov in demokracijo v Grčiji.
Na procesu, ki se jo začel pred enim tednom, so danes pričali obtoženci. Dvaindvajsetletno dekle, Anastazija Stefanopulu, je izjavila, da si ni nikoli predstavljala, da bi jo lahko zaprli, ker se je udeležila protestne manifestacije. Pou darila je tudi, da so jo med zašli Sevanji policisti surovo pretepali Nikola Molfessis, 23-letni gradbinec je tudi obtožil policijo brutalnega ravnanja. «Nisem mislil, da kršim zakon — je dejal — ko sem se poklonil spominu velikega državnika na atenskem pokopališču.» Dodal je tudi, da je ob koncu zasliševanj v policijski vojašnici podpisal izjavo, ne da bi videl kaj podpisuje, ker mu je kri, ki mu je curljala s čela, zastirala pogled.
Drugi obtoženci pa so izjavili, da se niso udeležili svečanosti na a-tenskem pokopališču. Policija jih je naoadla, čeprav so le od daleč gledali sprevod. Iskala je opravičilo za svoje brutalno ravnanje in lažne priče, ker ni znala na miren način vzpostaviti reda, je izjavila ena od prič.
Današnji razpravi niso pnsostvo vab branilci, ki so včeraj v znak protesta zapustili sodno dvorano. Sodniki so namreč zavrnili njihovo zahtevo, i.~j med dokazno gradivo vklmčijo tudi film o incidentih, ki
Preiskava o grozodejstvih v Latinski Ameriki
RIM, 13. — Senator Lelio Bas so, predsednik začasnega izvršnega odbora sodišča Russel II., je danes pojasnil na tiskovni konferenci smisel ustanovitve tega sodišča, ki bi moralo raziskovati socialne in politične razmere v Braziliji, Čilu ter sploh v vsej Južni Ameriki. So dišče Russel II. je bilo ustanovlje no 6. novembra ter bi se moralo ukvarjati po prvi zamisli samo s preganjanjem, ki so ga sedaj de ležni brazilski državljani. Pozneje pa so razširili preiskavo tudi na druge dežele Latinske Amerike.
Današnjemu srečanju je predsedoval v Rimu senator Ferruccio Farri, navzoči so bili tudi poslanec Novella (KPI), odgovorni urednik lista «Avanti» senator Arfè, senator Umberto Terracini, bivši predsednik ustavnega sodišča Branca ter druge osebnosti.
Senator Basso je v svojem govoru omenil razlike med sodiščem Russel L, ki se je ukvarjalo z vprašanjem vietnamske vojne ter sedanjim sodiščem. Člani tega sodišč« bodo morali predvsem preučevati odnose med brazilsko vlado in delavci, odnose med Brazilijo in ameriško državo. Sploh pa bo moralo sodišče obravnavati vsa vprašanja, ki zadevajo odnose multina-cionalnih družb v Južni Ameriki s tamkajšnjimi vladami ter prebivalstvom, ki še vedno živi v nemogočih človeških razmerah. Senator Basso je še poudaril, da bo sodišče
?a. kpTnipu, fotogrami ki so jih i zasedalo verjetno v Rimu, Bruslju,
Kot dokazujejo fotogram!. Ji j c.udad de Mexico in y Afriki Do
tainosti poberje Objavljene slike ! sedaj je že prejelo številne solina primer kažejo agenta kako brca darnostne izjave .z vseh dežel sveta.
WASHINGTON, 13. — Washington-ski zvezni sodnik Georg Hart je danes obsodil petrolejsko družbo Golf na plačilo 5.000 dolarjev (okrog tri milijone lir) globe in njenega podpredsednika Clauda Wilda na plačilo 1.000 dolarjev globe zaradi protizakonite finančne podpore za Nixo-novo volilno kampanjo. Družba je lani izročila Nixonovemu volilnemu odboru 100.000 dolarjev kot podporo za volilno kampanio, poleg tega pa je pripomogla s 15.000 dolarji k izvolitvi republikanskega poslanca Wil-buma Millsa in z 10.000 dolarji k izvolitvi senatorja Henryja Jacksona.
Po razsodbi je podpredsednik družbe Wild izjavil, da se je Gulf odločila za podporo Nixonu po zelo ostrih pritiskih predsednikovega volilnega odbora. Gulf je že peta ameriška petrolejska družba, ki je priznala, da je kljub določilom volilnega zakona pripomogla s težkimi milijoni k ponovni izvolitvi Nixona za predsednika.
Senatna komisija, ki vodi preiskavo o zadevi Watergate, je medtem sklenila, da bo zahtevala pogovor s šefom Bele hiše v zvezi z vohunsko afero. Če bo Nixon v to privolil, mu bodo senatorji zastavili vrsto vprašanj o njegovi domnevni vlogi v vohunski aferi. Senatorji so se tudi obvezali, da bodo objavili vse morebitne Nixonove odgovore. Politični komentatorji sodijo, da bo pred sednik težko pristal na to zahtevo, kljub pozivom vplivnih republikanskih predstavnikov, naj to stori.
Kako malo zaupanja ima kongres v Nixonove obljube dokazuje tudi dejstvo, da je pravosodna komisija predstavniškega doma izglasovala za kon, s katerim pooblašča sodstvo, da imenuje posebnega javnega tožilca, neodvisnega od šefa Bele hiše, ki bo vodil preiskavo o zadevi Watergate. Preiskovalca bodo imenovali trije zvezni sodniki, ki bodo imeli edini oblast, da ga odstavijo.
Nadaljujejo se medtem polemike o magnetofonskih posnetkih pogovorov Nixon - Mitchell in Nixon Dean ter o zapisniku, ki ga je pred sednik narekoval po tem pogovoru, ki so izginili kot kabra. V tej zvezi je Nixon nadaljeval sestanke najvplivnejšimi republikanskimi voditelji, da bi nekoliko ublažil njihovo nerazpoloženost do njega. V ta ok vir spad* tudi. tiskovna konferenca
načelnika kabineta Bele hiše generala Haiga. Le-ta je izjavil, da bodo posnetki dokazali predsednikovo nedolžnost. V ta namen je citiral nekaj odlomkov iz pogovora. Nekoliko pozneje pa je drug predstavnik Bele hiše v pogovoru s časnikarji poudaril, da general Haig ni nikoli slišal omenjenih posnetkov. Ni pa hotel povedati od kod informacije, ki jih je dal general.
Almarik pomiloščen
MOSKVA, 13. — Sovjetske oblasti so pomilostile sovjetskega pisatelja Andreja Almarika, ki je bil leta 1970 obsojen na tri leta zapora. Kazen je prestal v Magadanu (Sibirija). 21. maja letos bi ga morali izpustiti na svobodo, toda so ga pridržali. V juliju so ga ponovno
obsodili na tri leta težkega zapora Čeprav se do sedaj kaj takega še ni zgodilo, so ga oblasti nenadoma pomilostile. Ne ve se še kje bo v bodoče pisatelj živel, ker bodo policijske oblasti odločale njegovem prisilnem bivališču.
Oče Roberta Gagliardinija aretiran zaradi tatvine
RIM, 13. — Agenti letečega od delka rimske kvesture so v prvi’ jutranjih urah aretirali 41-letnega Carla Gagliardinija, očeta malega Roberta, ki je bil prejšnji mesec žrtev ostudnega napada v vili Sciar-ra. Policisti so aretirali Gagliardinija, ker je bil za volanom ukradene porche z ukradeno evidenčno tablico.
in to v trenutku, ko se je vatikanski predstavnik msgr. Casaroli pogovarjal s španskim zunanjim ministrom Lcnezcm Rodom glede obrov’tve konkordata med Vatikanom in špansko državo. Katoliška cerfrev v Španiji je sprejela z negodovanjem te pogovore ter je sploh zahtevala preko nekaterih svojih glasnikov, da bi bilo bolje, če ne bi orišlo do obnovitve konkordata. Za španske katoliške kroge (vsaj nekate-e, čeprav zeln številne) bi bili bolj umestni di rektni sporazumi med državo in špansko cerkvijo glede konkretnih problemov. Te misli so 'zrazili v nekem sporočilu člani «solidarnostnega odbora», ki namerava nuditi vso svojo pomoč duhovnikom, ki so zaprti v Zamori. V ta namen se je na sedežu španske apostolske nunciature zbralo 111 oseb. Seja je trajala vso noč od sobote na nedeljo. «Vhdtatorji» so proglasih' zasedanje skupščine ter so naslovili na n untature memorandum. v kolikor je ta predstavnik Vatikana pred špansko državo. V svojem dokumentu udeleženci srečanja izražajo svojo solidarnost z duhovniki v Zamori ter jo razšir- j 'ajo na vse politične jetnike v Šoaniji in zahtevajo, da španska vlada zapre zapor v Zamori.
V nedeljskih zgodnj;h jutranjih urah so udeleženci zasedanja poslali apostolskemu nunciaturu še vrsto drugih zahtev:	naj ca~kev
zahteva široko politično amnestijo in takojšnjo uveljavitev, brez sle-
pomišenja, pravice do združevanja, zborovanja, svobode izražanja ter do stavdee. Prav tu pa je prišlo do skoraj odkritega negodovanja zaradi bilateralnih pogovorov med vatikanskim predstavnikom msgr. Casaroiijem in španskim zunanjim ministrom Lopezom Rodom. Udeleženci zborovanja so namreč obsodili dejstvo, da je prišlo do teh pogovorov, ker ti «izključujejo špansko krščansko ljudstvo, škofovsko konferenco, duhovnike in škofe, ki so na skupnem zborovanju zavrnili podpis novega konkordata, ker se jim zdi neumesten.»
Takoj nato so udeleženci zasedanja naročili trem pomožnim škofom, naj ponesejo kardinalu Taran-oonu, ki je predsednik škofovske konference, pismo v katerem ponavljajo te svoje zahteve ter še posebej poudarjajo, da samo španskemu krščanskemu ljudstvu in njegovi škofovski konferenci pri-
UUDSKA REVOLUCIJA
Ko je libijski premier Gedafi izjavil, da namerava uvesti določila korana v kazenski zakonik, je marsikdo menil, da tega ne bo izvajal dosledno. Nekatera določila, kot odsekanie roke tatu. ki so ga zasačili na kraju zločina, so že tako tuje miselnosti modernega človeka (zlasti še, ker bi bilo preveč ljudi pohabljenih), da niso več za v kazenski zakonik družbe 20. stoletja.
Kdor je tako sodil, pa se je bridko motil, kot dokazuje vest lista «Al Balaghn iz Trinolisa. ki poroča, da je sodišče v tem mestu obsodilo tatu, da mu odsekajo roke. List z zadovoljstvom ugotavlja, kako so tudi sodišča začela izvajati Gedafi-jeva navodila za povratek h koranu v okviru ljudske revolucije v Libiji.
GENERALKA
Predvčerajšnjim je bila v westminsterski katedrali generalka za slovesen poročni o-bred, na katerem si bosta jutri Mark in Ana obljubila večno zvestobo in ljubezen. Ker so se protagonisti pripravljali za snočnji ples na dvoru, so se odgovorni za svečanost postumi dvojnikov, ne da bi se vre-več ozirali na podobnost. Princeso Margret je namreč poosebljal orjaški major dragoncev s črno obvezo na očesu kot general Dayan.
ZBIRKA
Britanci so že od nekdaj znani po svoji ljubezni za zbirke. Po navadi gre za staro šaro, ki pa je bila last kake znane osebnosti. Počasi se je ta strast spremenila v pravo družabno i-gro. nad katero se navdušujejo predvsem petičneži. Revnejši sloji, ki morajo dan za dnem reševati vprašanje, kaj bodo dali v lonec, so prezaposleni z vsakodnevnimi kontingentni-mi vprašanji, da bi se na dražbi borili za čik Churchillove cigare in potrošili zanj 3 tisoč lir, zlasti še ko ne bo mogoče dokazati, da so res avtentični.
Belgijsko vojaško reakcijsko letalo vrste starfighter je včeraj strmoglavilo na hišo pri mestu Bonvede v Zah. Nemčiji. V nesreči je izgubilo življenje šest ljudi: prebivalci porušene hiše, pilot in sopilot. Na sliki:
razbitine hiše, na katero je padel reaktivec
tiče pravica, da se pogajata s špansko državo. Udeleženci zborovanja so nadalje zahtevali, naj jih kardinal zaščiti pred morebitnimi posegi policije. Zdi se, da je kardinal Tarancon ugodil njihovi zahtevi, ker je v nedeljo popoldne ob 15. uri policija zapustila okolico sedeža španske nunciature.