Dopisi. Iz Maribora. (Gruntni davek — gosp. klopotec.) Politična naslednika ia dediča ,,SeidlBrandstetterjeve" svojati, znani hammer-ambossdr. J. Schmiderer in njegov oproda uže davno nebodigatreba dr. Duchatsch sklicala sta kot načelnika nokrajaega odbora" vse župane v mariborsko kasino v zadevi zemljiškega davka. Da sta se z župani v kasino skrila, utegne več uzrokov biti. Menda sta cutila, da nepostavno ravnata, kajti okrajni načelnik nima postavne pravice županov sklicati (neinberufen"); to pristaja c. k. okrajnemu glavarju. Iz poročila v ,,Tagespošti" je razvidno, da je zborovanje bilo političnega zna- čaja, k čemur je treba dovoljenja od politične oblasti in navzočnosti vladinega komisarja. Denimo, da se je to zgodilo! Pritidimo tudi, da je g. dr. Mulle jako dobro in prav storil, da je razlagal, kako se imajo reklarnacije zoper prevelike in napačne vcenitve vlagati. Saj mora on to najbolje vedeti. Bil je in še je ud deželne vcenitevske komisije štajerske. Prazno slamo mlatili in po nemško-liberalnej šegi kmete lovili so naslednji govorniki. G. Fascbing od sv. Lovrenca v puščavi je nasvetoval, naj bi se centralna komisija dunajska razpustila. Mi nimamo naloge zagovarjati ovo liberaluo komisijo. Vendar omenimo, da je ona previsoke tarife deželne komisije stajerske vsaj toliko skrhala, da nas posestnike zadene 432.000 gold. več gruntnega davka namesto 800.000 gld. Mislimo toraj, da bi g. F. pravo zadcl, ko bi nasvetoval: rne samo centralna komisija se naj razpusti, ampak tudi deželna komisija štajerska in vse sedanje okrajne komisije se iiaj razpuste, vsem dotičnim gospodom pa naloži, da nam potrošenih 25 milijonov vrnejo, ker so reč tako slabo naredili, da smo stajerski posestniki zgubili cesarsko milost od 1. 1849 namreč 279.208 fl. na leto, da moramo za prej nevštetib blizu 482.O0O oralov obdaženi biti, da so nam strasno visoko grunte vcenili ia visoke tarife nastavili in zakrivili, da moramo posestniki toliko z reklamacijami trpeti, sploh da imamo celo zemljiško kolobocijo pred seboj". Tak nasvet bi vendar glavo in rep imel. Prav neumno pa je, kar sta dr. Scbmiderer in dr. Docbatscb zahtevala, namreč, naj bi tudi sloveuski in konservativni poslanci s nfoitšritlerjein" di-.Scbniidererjem glasovali. To je prav abotno. Naši poslanci uže sami vedo, kaj imajo storiti na korist slovenskim kmetom in sploh kmetskemu stanu. Od duhovitega (?) dr. Duchatscba jim res ni treba nobencga poduka. Sploh pa se nam čudno zdi, da sta dr. Scb. in dr. D. zoper glavno svoto zemljiškega davka 37 72 milijona, katero je sedanji minister dr. Dunajevski nastanl, kajti to je dosedanja stara svota, ki bo pa zdatno zmanjšana zavoljo naznanjenih olajšav, zato bo gruntni davek letos menj ši za kake 3 milijone goldinarjev; liberalni listi pa so tirjali večjo svoto, najmenje 40 milijonov. Zato sklepamo, da g. dr. Sch. in dr. D. ali nista več prava liberalca po spričbi ,,Deutsche Zeitung" in ,,Neue freie Presse" ali nič ne razumeta o vprašanji gruntnega davka ali se pa kar smešita in kmete lovita. Slednje utegne verjetniše biti, kajti eden izrued kmetov je rekel: lovili nas so, pa ulovili nas niso. Gosp. dr. Scbmiderer bo s svojim upitjem ob konci: ,,ministra grofa TaarTeja (ker je Slovanom, pa tudi kmetskim ljudem prijazniši), moramo mi (prusačkoneruški liberalci) pjdreti s tem, da mu ničesar ne dovolimo", v mlako pal. Kar je g. dr. Mulle govoril, to je bilo vredno poslušati, drugo so bile nemške liberalne pene! — Mariborski klopotec je zopet zaklopotal, to pa v posebnem pismu po pošti doposlanem uredniku ,,Slov. Gospodarja". V pismu stueši mariborsko čitalnico ia zabteva, naj bi urednik čitalničarje ,,preklel". Neumnost prebravši, mislili stno takoj, da g. klopotec zaroljo pusta menda ni bil prav trezen, ko je ove bedarije načrčkal ia podpisal kot ,,ženska prijateljica" Nismo se varali; se isti den smo zvedeli, kako je gosp. klopotec v ,,Weinstube" prepis lista zbranim vinskim bratom predčital. Zato sklepamo, da je g. klopotec se vina bil tako navlekel, da pri pisanji ni vedel ali je ,,mandelc" ali ,,weibelc" in je v svojej vinskej zmešnjavi se res podpisal kot ,,weibeltv' Ko bi vedeli, da je temu klopocu se pomagati, bi najrajie rekli: Bog daj norcem pameti! Iz Dunaja. (Društvo ,,Slovenija"), ki ima nalogo zastopati slovenske visokošolce na Dunaji, izobraževati je in zabavljati se v narodnem duhu, vstanovila si je v preteklem letu knjižnico, ki je za izvrševanje Slovenijinega poklica neobodno potrebna. Vsakdo, ki pozna stanje vbogega slovenskega dijaka, posebno v tako velikem mestu, ve tudi, da nam ni mogoče potrebnib knjig si nakupiti. Obračamo se tedaj do častitih slovenskih rodoljubov ter je najsrčnejše prosimo, naj nam blagovolijo podariti raznovrstnih knjig, kolikor le morejo. Marsiktera knjiga leži pri Vas v prabu brez koristi, ktero bi mi jako potrebovali, osobito težko pogrešaruo Janežičevo literaturo, namreč ^Cvetje'*, ,,Slov. Glasnike*1, itd. Mnogokrat se n. pr. po kakem umrlem gospodu župniku knjige skoro zastonj razprodajo; ko bi se pri takib prilikab dobrotaik našel ter je za uas uakupil, storil bi pač jako dobro delo. Rodoljubi! Kolikokrat se čuje iz Vaših ust izrek, da je mladina up in nadeja našega naroda! Ako naj tedaj kedaj stopi na Vaša mesta, ako Vas naj vredno nasleduje, mora se za ta poklic pripravljati, mora se učiti; k temu pa nam je treba slovenskih pripomočkov. Vsak dar, poslan nam pod naslovom: nSlovenija, Wien, Universitat, bo nam dobro došel in bode z vročo bvaležnostjo sprejet. Za odbor: J. Ilčič, predsednik, M. Murko, tajnik. Iz Babinec pri Ljutomeru. (Nemškutar.) Nekteri ljudje si kratek čas delajo, da v krčmi pri kapljici vina sedijo, akopram božjo službo zanemarjajo. Kaj takega še se njim celo prav nkšeita zdi. Posebno pa radi delajo tako nemškutarji. Dne 6. febr. t. 1. 80 se zbrali svatje pri neki nevesti v Šalincih, ter se odpeljali k farnej cerkvi, uamreČ k sv. Križu. Ko smo se pripeljali do cerkre, stopili smo iz vozov ter 8e podali v cerkev. Ko pridemo do cerkvenega ozidja, ali tako imenovanega ,,parkana", se ustavim pred vhodom. Poleg niene stala sta 2 meni uepoznana moža, ki sta slovenski govorila. Kedar nju je kdo kaj nagovoril, odgovarjal je eden le v nemščini. Kakor popred drugi, tako nju zdaj nagovori nek mož rekoč: pojdimo zdaj v cerkev. On pa se mu debelo začne smejati, ter mu pravi: nIst kšeiter a Glos Wein". Storila sta tako in namesto da bi šla r cerkev, gresta v krčmo ter si ,,zaaafata" prinesti na Glos Wein". Lepa dra nemškntarja! Naj pa rajši sploh ostaneta v krčmi ter ne hodita pred cerkvo samo zijat! Iz Ptuja. Murskimpoljancem, Šavničarom pa tudi drugim za čitanje in razbiranje.) Čuli 8te že, kako bo odzdaj štajerska dežela od svojih zemljišč okoli 440.000 gld. več davka plačevati morala, kakor do sedaj, in prestrašeni ste se vprašali, odkod da to pride. To se Vam na kratkem lebko pove zakaj bo 86 več plačevalo, (Glej nSlov. Gosp/' štev. 7., 8., 9.) namreč zato, ker je v celem Štajerskein zdaj 482000 plugov več obdelane zemlje, kakor je bilo pred 60. leti, kedar se je okoli 1. 1820 poprejsnji kataster bil delal. Da pa se od dobro obdelane zemlje več plačevati more, kakor od slabe ali pa od one, katera celo nobenega baska ne donaša, to vsi dobro vemo in tudi za prav pripozuamo. Jaz mislim, da takega neunineža ni na sreto, kteri bi rekel: če za dobro obdelovanje njiv in goric več plačevati morem, kakor za slabo, bom si svoja zemljišča raje v nemar pustil, da bom meDJe plačeval. Taki naodrijan, ki bi to storil, bi se po vražjem vkanil, zato, ker ono, kar se je pri reguliranji enkrat konečno vknjižilo, pri tem ostane do novega reguliranja. Kdor si brez velikega truda na svoji njivi ali gorici več pridela, ležej več plačuje • plačevati pa se mora od vsega, kar kak basek priuaša. Ali se morebiti komu izmed Vas prav zdi, da se od onih 482000 plugov obdelane zemlje, ktera se leta 1820 ni obdelana bila, nikoli nič nebi plačevalo? Se Vam prav zdi, da oni, ki so imeli ali še ioiajo ,,danjščakeu od njih tudi zanaprej nič nebi odrajtavali ? Pokojni moj oča, Bog N]im daj dobro, so nii večkrat pravili, da so Turjanci nasproti tem in onim na previsokem plačilu in kako so k temu prišli. Bi prav bilo, da bi to na veke vekov tak ostalo ? ,,Osredke" najboljše travnike je že pred 30. leti Mura pokončala, v davkarskib knjigab pa še itak so; proti temu pa uekdajuega ,,tmja" že davno ni več in od polovice nekdajnega pašnika ,,balatoua" pa so zdaj precej lepi travniki; plačevati pa bi se moralo po onem, kakor bilo je okoli leta 1820 razmerjeno ? Komur bi se tako prav zdelo, naj roko vzdigne. Podobnih, večih ali maujših prememb zgodilo ia napravilo se je tudi pri drugih občinab. Kdor ima količkaj možganov v glavi, iz tega lehko razvidi, da je bilo novo merjenje že prav potrebno. S tem pa nikakor ne trdim, da bi se to merjenje ne dalo ceueje napraviti, kakor so to liberalci delali, ki so dozdaj že 25 milijonov potrošili. No, če je bilo merjenje res potrebno, si bržčas mislite, tedaj je prav, da so merili, samo da nebi trebalo še več plačevati, kakor do sedaj. Na to vam zopet odgovorim: oni, ki imajo dobre njive, travnike in gorice, pa so bile morda prvlje proti 8osedom na prenizkej dači, bodo zdaj več plačevali, če njim je pred 7. letmi ona komieija zemljišče v višji red postavila; oni pa, ki so poprej razmerno preveč plačevali, ker so imeli svoja zemljišča v previsokej vrsti, bodo zdaj manje odrajtavali, se ve da, če DJim je komisija 1. 1874 vrsto znižila. Zdaj že imate dotične pole v rokah pa si vsak lebko razvidi, v kteri red ruu ta ali ona njiva, travnik ali gorica uvrstena je in naj reklamira, če se mu zdi, da se mu proti sosedu v resnici kaka krivica godi. Čas za reklamacije se je podaljšal do 31. maja 1881. Od onega dne pa bo vsaka stopinja celo zastonj. Dosti kaj se v tem obziru ne bo dalo napraviti; temuč pazite bolj na to, da ee Vam ne bo gde ktera parcela pricvrknola, koja ni Vaša. Kteri ne bo prav dobro oči odpiral, bode od nje najmanje svojih 15 let naprej plačeval, brez vsega vsmiljenja. Toliko za dnes, v prihodnjem ,,Gospodaijiu pa dalje. Jos. Žitek. Iz Koroškega. (Razne novosti). Vrlo katolisko-politično društvo dalo je sestaviti prošnje, ki bi naj šle pomoči iskat zoper stiske, katere tlačijo nase kmetske ljudi. Razposlalo jib je potem vsem občinskim predstojništvom z dostavkom, naj jih podpisane vsak vrne, da se odpošljejo nadedično mesto. Prva prošnja zadeva šolstvo ter zahteva versko odgojo otrok, skrčenje 81etnega šolanja v 61etno, uvedenje nedeljskih šol za 13 in 141etne učence, zmanjšanje stroškov pri šolskem nadzorstvn. Ovo prošnjo podpisalo je 47 srenj, med temi iz okrajnih glavaistev sv. Mobor 2, Celovec 11, Beljak 4, Velikovec 8, Wolfsberg 14, Spital 6, sv. Vid 2. Druga prošnja zadeva dotično nasledništvo na kmetih, razkosovanje grnntov, preoblaganje z dolgovi, snovanje stalnih domačij; tretja prošnja meri zoper svobodno ženitovanje nemaničev. Tudi druga in tretja prošnja našli ste blizu iste podpisatelje, kakor prva. Odbor kat. društva je podpisane prošnje odposlal državnemu zboru in ministerstvu! Želimo se ve da srečen uspeb. — Tudi pri nas so posestniki hudo zadolženi in cena grun tom 8trašno pada; grajščino Reinegg 23.000 fl. vredno prodali so na javnej dražbi za 14.000 fl. Šole so pri nas zaporedom same mučilnice, uboga slovenska deca sliši v šoli od kraja do konca le nemško besedo • treba bode, da o tej krivici več pišemo v novine, da svet izve, kako se koroškim Slovencem huda godi; kar zadušiti nam hočejo z nemškini podučilnim jezikom našo mladino. — Celovska hranilnica je v dobre namene razdelila 14460 fl. Od teh je puškarska šola v gomjem Borovji prejela^ v podporo 200 fl. — Obsojeni so bili: Franc Šober, zaradi tolovajstva ia ubojstva 18 let v težko ječo ; Liza Ebeuberger 2 leti v težko ječo zavoljo detomora, Gisela Dimnik na 15 mesecev, ker je hranilnične knjižice in 250 fl. gotovine ukradla, Marija Konfoj na 3'/2 'eta zaradi detomora, k smrti na vislicah pa železniški delavec Jožef Niedermliller, ker je svojega tasta ubil.