DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Maribora, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankinana pirata m rac »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružna dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, ca inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stana Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem deki stan« P*-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast Čekovni račun: 14.335. — Reklamacija se ne frankin&jo.
Itev. 43.	Sobota 24. maja 1930.	Leto V.
Panevropa in mir.
Briandov načrt.
V Evropi smo imeli že pred svetovno vojno zlasti na jugovzhodu kopico majhnih držav, ki so bile sporno jabolko za vse imperialistične države. Pa tudi same zase so bile takozvane balkanske države ognjišče vojn doma in dober povod za svetovne konflikte. Balkan in Carigrad, oziroma bosporska morska ožina sta dišala zlasti centralni Evropi in Rusiji. Po vojni je pa nastalo v jugovzhodni Evropi še več majhnih držav. Skoro na vsak streljaj imamo državne, carinske in gospodarske meje, ki silno ovirajo promet, razvoj gospodarstva ter zbujajo vedno nove spore in gospodarske medsebojne boje, ki so jako radi pravi povod vojnam.
S tega stališča je vprašanje Pan-evrope važno; Panevropa bi utegnila ob pametni politiki postati veleva-žen gospodarski kompleks, celota, v kateri bi bili združeni skupni interesi.
Briandov problem Panevrope izrecno povdarja, da Panevropa ne sme biti organizacija kapitala, kartelov in trustov, marveč mora biti zastopnica skupnih interesov, ki naj kontrolira in ureja produkcijo, posreduje trg, konsum in socialni položaj. S tem je Briand povedal važno načelo. Briand hoče imeti Panevro-po, ki bo vršila svojo misijo politično in demokratično, kar je nasprotno fašistični ali kapitalistični diktaturi, ki danes od vseh strani moli svoje rogove.
V svoji okrožnici na evropske države je zasnoval Briand organizacijo Panevrope po naslednjih vidikih:
I.
Vsako leto naj bi se vršila redna zborovanja vseh evropskih držav o skupnih zadevah. Pozneje bi se sestavil štatut in razširil delokrog.
n.
Organizacijo evropske unije naj bi vršili:
1. Konference vseh evropskih držav. Pravice tem konferencam naj določi jeseni septembersko zasedanje Društva narodov, če temu pritrdijo parlamenti držav.
2. Stalen politični odbor s sedežem v Ženevi, da sodeluje z Društvom narodov. Predsednik odbora se menja. Nečlani odbora in zastopniki izvenevropskih držav se smejo vabiti po potrebi na seje. Ta odbor izdela tehnični projekt za organizacijo Panevrope in rešuje vprašanja, ki jih ne rešuje Društvo narodov.
3. Posebni tehnični odbori, ki
jim predsedujejo evropski državniki. Ta odbor mora v specialnih vprašanjih paziti na to, da ohranijo sklepi značaj splošnih političnih gledišč.
4. Stalno tajništvo, ki naj ima pozneje sedež v Ženevi, naj se osnuje, da bo imelo vezi z evropskimi državami in sklicevalo konference. Zaenkrat naj ima pravico pod II. k navedenemu odboru.
III.
Vse skupno delo za ta problem naj se obravnava s političnih, ne gospodarskih vidikov ter se strogo določijo kompetence in meje, ker je le oa tak način privesti države k sodelovanju in k gospodarskim žrtvam v zmislu liberalne carinske politike. Politično mora biti nameravana zveza samo zveza, ne enota, ki dokaže razne gospodarske in politične ugodnosti ter vodi k razsodiščnemu
Štirje novi ministri.
Novoimenovani ministri so pripadali ministrov se je zvišalo od 12 na 18, konstrukcija vlade, kurs
Kakor smo že v zadnji številki poročali, sta bila imenovana dva nova ministra, dr. Šibenik in Nikola Preka. Dan na to sta bila pa imenovana še dva nova ministra brez portfelja, namreč Mirko Neudorfer in dr. Ivan Shvegelj. Vsi štirje ministri so bivši radičevci. S tem se je izpolnila želja velike deputacije bivših radičevcev, ki je bila o veliki noči v Beogradu. Sedaj imamo 18 ministrov. Ker je bilo lansko leto z zakonom o vrhovni upravi iz razlogov štednje reducirano število resornih ministrstev na 12, jih je med sedanjimi ministri 6 brez portfelja. Izmed 18 ministrov jih je 11 doma iz pre-čanskih krajev, 7 pa jih je iz prejšnje Srbije. Po narodnosti je 9 Srbov, 7 Hrvatov in 2 Slovenca. Izmed prejšnjih političnih strank so najštevil-
bivši Radičevi stranki. — Število od teh je 6 brez portfelja. — Re-ostane nespremenjen.
nejše zastopani bivši radičevci. — Rekonstrukcija ministrstva nima načelnega pomena, ker ostanejo smernice vladne politike neizpremenjene.
Nikola Preka je Hercegovec, dr. Šibenik je doma iz Gorskega Koto-ra, Mirko Neudorfer je hrvaški Zagorec, dr. Shvegelj pa je rojen Blej-čan. Vsi štirje so absolvirani pravniki, vendar ne izvršujejo nobenega pravniškega poklica, temveč se pečajo z gospodarstvom, s kmetijstvom in s trgovino. Dr. Šibenik je svoj čas, ko je Radič prvič postavil kandidate v sedanji Dravski banovini, kandidiral v ljubljanskem volilnem okrožju, pa je propadel.
Kongres Rudarske internacijonale.
Kongres se je vršil v Krakovu »n se ga je udeležilo 127 delegatov iz 10 držav, ki so zastopali 1,222.687 članov.
V dnevih od 12. do 17. maja t. 1. se je vršil v mestu Krakovu (Poljska), v dvorani mestnega magistrata 29. mednarodni kongres rudarjev, katerega se je udeležilo 127 delegatov iz 10 držav in ki so zastopali 1,222.687 članov, med katerimi je bil tudi zastopnik Zveze rudarjev Jugoslavije. Ostale države, ki na kongresu niso bile zastopane, so se opravičile.
Po običajnih formalnostih ob otvoritvi kongresa, pri čemur je v jako vznesenih besedah pozdravil istega župan mesta Krakov inž. K. Rolli in predstavniki poljskega strokovnega gibanja, se je izvršila razporeditev dnevnega reda:
1. Volitev v razne komisije (verifikacijsko, poslovno in redakcijsko).
2. Poročilo o delovanju mednarodne eksekutive o delovanju od zadnjega kongresa v Nimes-u in na ženevskih konferencah.
3. Racionalizacija rudnikov.
4. Poklicna izobrazba rudarjev.
5. Izenačenje obrambnih metod (način ureditve plač).
6. Vseljevanje in izseljevanje rudarjev.
7. Borba proti vojni.
8. Varnostna kontrola v rudnikih.
9. Delavski dopusti.
10. Volitev eksekutive.
11. Določitev kraja in časa prihodnjega kongresa.
Sklepi, ki so bili storjeni na tem kongresu, so silno važni za vse rudarsko delavstvo, predvsem pa še za naše. Predvsem važno je vprašanje o enotni ureditvi delovnega časa v rudarski industriji, o čemur bo razpravljal mednarodni urad dela v Ženevi v juniju t. 1. O poteku kongresa bo podrobno poročalo strokovno glasilo »Delavec« v svojih prihodnjih številkah. Vsem zavednim rudarjem bo na ta način omogočeno, seznaniti se s problemi, kateri so za nje silno važnega pomena in o katerih žal pri nas tako malo vemo.
sistemu medsebojnega občevanja.
Obenem bi se morala v Locarnu pričeta garancijska politika nadaljevati in zajamčiti politična neodvisnost držav. Pospeševati se mora gospodarsko zbližanje v Evropi v zmislu racionalne produkcije in zagotovitve trga.
IV.
Gospodarsko delovanje na tem ozemlju naj se nanaša na gospodarsko kontrolo nad kartelno politiko, na znižanje carinskih tarif, sodelovanje pri javnih delih (kanalih, cestah), evropski poštni in telegrafski sistem; finančno: na kreditne podpore gospodarsko slabših evropskih ozemelj, socialno na splošno uvedbo bolniškega zavarovanja. V zdravstvu naj se vodi skupna akcija proti kužnim boleznim, duhovno s skupnim pospeševanjem znanosti in raziskovanj, parlamentarno z boljšim stikom med posameznimi parlamenti.
V.
Metoda sodelovanja naj se določa po skupnih organih ali s sklicevanjem posameznih konierenc.
To so misli, ki jih Briand razvija v svoji spomenici. Vprašanje je sedaj, kako bodo države na to spomenico odgovorile. Za Panevropo so skoro vse evropske države. Videli bomo, koliko so zanjo v praksi. Vsekakor bi pa bila Panevropa en korak več k — miru.
Angleška vlada proti patriarhu v Jeruzalemu.
Vlada ne trpi, da bi se duhovščina mešala v politiko.
Angleška delavska vlada ima konflikt z malteškimi škofi, ker prepovedujejo svobodno volitev v parlament in sedaj zahteva angleška vlada, da papež odpokliče takoj iz Jeruzalema patriarha Barlasi-na in škofa Follingerja. Vlada ju dolži, da sta oba v zvezi z Arabci in sta hujskala proti naselitvi Židov v Palestini. Vatikan čaka z odgovorom. Ta dogodek je žalostna priča, kako služijo nekaterim politikom sredstva v dosego cilja. Katoliški j klerus, mohamedanski Arabci in po-I koli med Židi!
Jugoslovansko-bol-garski odnošaji.
Kaj pravi dr. Marinkovič o Bolgariji.
Dopisniku beograjske »Politike« podal nekaj izjav o političnih odno-šajih. O Bolgariji je izjavil:
Že v Ženevi sem rekel, da nam je zunanji minister dr. Marinkovič ne preostane drugega, kakor obrniti se na Društvo narodov v zmislu člena iz pakta, če se nenormalne razmere, ki jih prenašamo že toliko let, ne odpravijo. Za sedaj nočem reči ničesar podrobnejšega, ker nočem domnevati v naprej, da bolgarska vlada noče tega storiti, kar bi bila dolžnost vsake vlade. Dr. Marinkovič teh razmer noče prikrivati, češ, da je pot popolnoma naravna, po kateri bo Jugoslavija krenila, če bo potreba.
Burov govori na pacifistični manifestaciji za Društvo narodov in mir,
V Sofiji se je vršila manifestacija ob desetletnici Društva narodov. Na manifestaciji je govoril tudi bolgarski zunanji minister Burov in poveličeval ideje miru. O Društvu narodov je rekel, da predstavlja že danes veliko avtoriteto in silo. Naloga vseh je delati, da postane Društvo narodov pravo združenje narodov. Velika ideja napreduje počasi, toda vztrajno. Bolgarski narod čuva v sebi vero v Društvo narodov, ki bo zopet s svoje strani dokazalo koristnost in potrebnqst absolutnega miru.
* *
Makedonstvujoči še ne bodo mirovali.
Bolgarska vlada se trudi pomiriti macedonske odbore. Macedon-ski odbor pa je sklenil nadaljevati atentate neglede na izjave Jugoslavije, da bo v tem primeru ostrejše nastopala.
Mussolinijeve slavnosti in njegovi govori.
Mussolini je dal prirediti v nedeljo v Florenci veliko vojaško manifestacijo, na kateri je tudi govoril vojakom in mornarjem. Parade so lepa reč, so demonstracija oblasti. Zadnjič je Mussolini tudi povedal, da bo fašizem v Italiji vladal sto let. Mi pa mislimo, da se parade in »visoko leteča« gesla prej obrabijo kakor v sto letih, ker pač niso ne kruh ne realno življenje, tem manj, če je gospodarska politika bankirska.
Meščanska fronta proti delavski vladi.
Prvi poraz angleške delavske stranke po volitvah.
Pri nadomestnih volitvah v londonskem predmestju Vestfulhem je izvoljen sir Siril Kob (konservativec) s 16.223 glasovi proti socialističnemu kandidatu, ki je dobil 15.983 glasov. Ta volilni okraj je bil od zadnjih volitev v rokah delavske stranke, ki je dobila zadnjič okroglo 16.000 glasov, dočim so konservativci dobili samo okoli 14,000 glasov in liberalci okoli 6.000. Sedaj liberalci niso imeli svojega kandidata. To je prvi poraz, ki je doletel delavsko stranko, odkar je prevzela vlado. V volilnem boju je bilo glavno vprašanje: svobodna trgovina ali zaščitne carine. Izvoljeni kandidat Kob je pristaš edinstvenega svetovnega britskega cesarstva, to je, za zaščitne carine napram inozemstvu.
Majhna konservativna večina je bila omogočena samo zaraditega, ker liberalci niso postavili svojega kandidata, marveč so glasovali za konservativce. Njih volilno geslo je namreč bilo: »Proti socialistom!« Taka delavska vladavina popolnoma naravno druži meščanske vrste.
| Franc Fischer. |
Zopet je izgubilo mariborsko delavsko £ibaoje enega svojih zelo agilnih borcev. Premamil je obče zmaoi fuinkcijo®ar raznih delavskih društev im zadrug, upokojeni železniški nadsprevodnik Franc Fischer. V torek, dne 20. maja z/večer se je vračal od seje oblastno imenovanega odbora železničarskega pogrebnega in 'podpornega društva. Med potjo .ga je napadla slabost, da se je komaj privlekel do prijateljske železničarske rodbine, kjer je čez nekaj trenutkov radi srčnega mrtvila izdihnil. Pokojni je bil ie od mladih nog udeležen v delavskem gibanju. Bil ije soustanovitelj in funk-cijonar večine mariborskih delavskih društev, zlasti 'pa zadruig. Njegorvno živi jensko d-elo je pa ibilo predvsem Železničarsko pogrebno in podporno društvo, ki se ije zlasti po prevratu poid' njegovim predsedstvom dvignilo dio važne golspodarske ustiamove, z večmilijonskim premoženjem. To je vzbudilo zavist pri nasprotnikih, ki niso mogli oporekati njegovemu poštenemu delu, zato so se ipioslužili drugega načina, da iztrgajo vodstvo te ustanove njegovim rokam. Žal da mož ni doživel, da 'bi dobil za svoje delo zadoščenje. To in ipa smrt njegove zakonske družice v lanskem letu ga je zadnje mesece očitno potrlo im mu izpodkopalo zdravje. Pokojni je bil člian upirave »Ljuidske tiskarne«, odbornik »Štajenske hranilnice in posojilnice«, »Zadružnega doma«, soustanovitelj in odbornik pred leti ustanovljenega »Glasbenega društva železničarskih delavcev in uslužbencev« in član raznih delavskih društev. Kljub svoji vsestranski delavnosti na zadružnem polju ni nikdar iskal pri tem osebnih koristi, živel je do konca zelo skromno v imiali hišici na Pobrežju. Kako obče priljubljen je bil, je dokazal njegov pogreb v četrtek popoldne. Dvatisoeglava množica ga je spremljala k zadnjemu počitku. Prihiteli so zastopniki vseh 'delavskih korporacij in društev, da se poslov e od njega. Pred mrtvašnico sta odpeli žalostinki pevski društvi »Zarja« in »Krilato Kolo«, »Godba žel. del. irn uslužbencev« je odigrala žalno melodijo. Nato se je formiral pogrebni sprevod skozi Pobrežje in ob Dravi nazaj na magdalensko pokiopališče. Ob odprtem grobu se je v ginljivih besedah poslovil od pokojnika v imenu zadružnih organizacij Viktor Grčar, ki je naglašal, da bo v njegovih delih njegov duh trajno živel' med1 nami. Upravitelj šole na Pobrežju, ’ nadučitelj g. Klemenčič, se je spominjal pokojnika kot svojega sotrudnika pri postavitvi sedanje lepe poibrežke šole, kot dobrotnika otrok, ki ®o ga s svojimi učitelji polnoštevilno spremili k zadnjemu počitku. Spominjal se je njegovega požrtvovalnega diela kot načelnika krajevnega šolskega odbora, soustanovitelja pobrežkega gasilnega društva in •pevskega društva »Zarja« in mu je v imenu vseh teh »n vsega pobrežkega prebivalstva izrekel zadnje priznanje in pozdrav. Končno je odpelo nagrobnico pevsko društvo »Frohsinn« in pevski odlsek pekov, godba pa ije odigrala rekviem. Neumomost pokojnika naj bo tudi nam vzgled pri našem delu,
N jegovim svojcem naše iskreno sožalje!
Delavska vlada in brezposelnost.
Macdonald za disciplino v stranki.
V vprašanju velike nezaposlenosti, ki še narašča, so nekateri člani delavske stranke nezadovoljni s politiko. Med njimi je tudi minister Osvald Mosley, ki je že odstopil.
Macdonald, ki spričo političnega položaja in tudi gospodarskega vprašanja nezaposlenosti ne more z eno samo gesto ugodno rešiti, zahte-
va od svoje stranke soglasno zaupnico ali pa bo moral razpisati nove volitve in v stranki se mora uvesti absolutna disciplina, oziroma razčistiti položaj. Proti Macdonaldu ru-jejo tudi konservativci, češ, da bo s svojo mirovno politiko spravil v nevarnost veličino angleškega cesarstva.
Socialistična delavska internacionala in Indija.
Za avtonomijo Indije in politično amnestijo.
Iz Berlina poročajo: Izvršni odbor socialistične delavske internacionale je v torek, dne 13. t. m. glede položaja v Indiji napravil naslednji sklep:
»Izvršni odbor socialistične delavske stranke opozarja na resolucijo briisselskega kongresa socialistične delavske stranke, ki priznava narodom Indije pravico do samoodločbe.
Prepričan je, da bodo pogajanja med angleško delavsko vlado in zastopniki vseh delov indijskega prebivalstva pripomogla tej pravici potom učinkovitih in zanesljivih pogojev do zmage.
Izvršni 'odbor zaupa britski delavski vladi, da bo ta pogajanja omogočila ter, da jih olajša, čimprej skušala izvesti amnestijo političnih jetnikov in jih vodila tako, da Indijci dobe kar najhitreje popolnoma odgovorno avtonomno vlado.«
Naduta domišljavost avstrijskih fašistov.
Kancler dr. Schober naj razoroži socialiste pod fašističnim nadzorstvom ali odstopi.
Neverjetna nadutost se je lotila avstrijskih heirmvehrov. Predložili so kanclerju dr. Schobru spomenico, v kateri zahtevajo, da kancler pod njihovim vodstvom razoroži socijali-stični »Schutzbund«. Dalje zahtevajo, da mora podkancler Schutni odstopiti in z njim vplivnejši policijski uradniki.
Kancler dr. Schober je te drzne zahteve fašistov odklonil in bo že te dni predložil parlamentu zakon o notranji razorožitvi. Novi zakon določa, da smejo nositi orožje samo pripadniki vojske in državni varnostni organi.
Zdi se nam, da je ta korak avstrijskih fašistov usoden za razvoj avstrijskega fašizma, ker velika večina avstrijskega prebivalstva je le demokratična in si ne bo dala diktirati na vrat meščanske vojne.
vam prihrani denar, čas in dela
Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran K a. Lešnik, Maribor. Cankarjeva ul. 26.
Doma in po svetu.
Komisija za rudarsko zavarovanje. V ministrstvu za šume in rudnike je sklicana komisija, ki bo razpravljala o zavarovanju rudarjev. Sedanje rudarsko zavarovanje je slabo in se je že z zadnjimi navedbami še poslabšalo. Želeti je, da bi komisija stavila boljše predloge in reforme.
Delodajalski delegati za mednarodno konferenco dela. Mednarodne konference dela se v Ženevi udeleže za delodajalce tajnik industrijskih central delodajalcev dr. Gregorič. Kot eksperta pa M. Bauer, tajnik zveze industrijcev v Zagrebu in dr. Adolf Golia, tajnik zveze industrijcev v Ljubljani.
Obtoženci pri železniški nezgodi v Zagorju, ki se je zgodila lani v noči od 4. na 5. oktobra, so bili oproščeni pri sodni obravnavi ljubljan-
skega deželnega sodišča. Tam sta namreč trčila na postaji dva tovorna vlaka. Pri nezgodi je bilo* poškodovanih več vagonov, eden pa je strmoglavil v Savo. Obtoženci so bili oproščeni tudi v prvi inštanci pred litijskim sodiščem.
Sokol kraljevino Jugoslavije je sprejet v mednarodno federacijo.
Tujci beže iz Avstrije — Semmering pred zaprtjem obratov. Privatna armada avstrijskih bankarjev in fabrikantov ter veleposestnikov, »Heiimvehr«, prireja vsako nedeljo in praznik po več takozvanih »auf-maršev« ali pohodov, najraje v take kraje, kjer je večina prebivalcev socijalistične stranke, da provocira. Vladni krogi pa ne le, da tolerirajo te provokacije, marveč iste še pospešujejo s tem, da dajejo provokatorjem varstvo, da pod oboroženo zaščito, brez nevarnosti, provocirajo proletarijat. sicer bi bilo provokacij kaj kmalu konec. Toda ljubezen do Heirmvehrovcev ima tudi
svoje meje in od večnih parad »Hahnen-sclnvanzlerjev« ne more živeti niti še tako navdušeni meščan. Vsled trajnih nemirov so namreč začeli tujci zapuščati avstrijska letovišča, oziroma odpovedavati že naročene sobe. Kot poroča dopisni urad »Her-vei«, je imela te dni zdraviliška komisija na Semmeringu sejo, pri kateri se je poročalo, da po 4. maju, ko so se vršili večji »auftnarši«, ni le prišel več niti eden tuj gost v avstrijska letovišča, ampak, da so mnogi tujci, ki so imeli sobe za več časa najete, iste odpovedali ter odpotovali, in ravno tako so mnogi, ki so imeli šele priti, že naročene sobe odpovedali z motivacijo, da se ne čutijo varne. Zdraviliška komisija se je že obrnila radi tega na merodajne faktorje za odpomoč, ker je treba, če se mir ne upostavi, računati z zaprtjem vseh hotelskih in drugih podjetij, ki služijo tujskemu prometu. Tudi župan v Badnu ter bivši krščansko-socijalni minister Kollmann ne kaže baš velikega interesa za »auf-marše«, ter pravi, da ni zato zabil milijonov v moderno kopališče, da bi sedaj ob lepih nedeljah tamkaj uganjali Heirmvehri svoje komedije ter mu zadnjega gosta pregnali.
Državni škandal na nogometnem igrišču. Pri tekmi med nogometno reprezentanco Anglije in Avstrije, ki se je odigrala na dunajski Hohe Warte, in ki je končala neodločeno (0:0), je bilo nad 60.000 gledalcev navzočih. Tekmo so si prišli pogledati tudi predsednik republike s člani vlade, ki pa so se malo zakasnili. Ob njih pojavu je godba prvič na tako javnem prostoru zaigrala novo, od heimwehrovcev predlagano državno himno, po besedilu patrijotič-nega pesnika Kernstocka, ki pa ima isto melodijo, kakor bivša cesarska pesem »Bog ohrani, Bog obvari«. Tedaj pa se je dvignil nepopisen hrup; morje glav je vsevprek kričalo, žvižgalo in brlizgalo, tako da godbe ni bilo prav nič slišati. Tu so lahko ofi-cijelni krogi videli, kako so Dunajčani razpoloženi za stare monarhistične slavospeve.
Volilna reforma na Madžarskem. Predsednik ogrske vlade, grof Betli-len, obljubuje volilno reformo in volitve. Tajna volilna pravica se po načrtu raztegne na več volilnih okrajev.
Rumunija ie ratificirala Youngov reparacijski načrt.
Ali nasprotuje vpepe-Ijevanje trupel v krematorijih krštanski veri?
(Prevod iz mariborske »Volks-stimme«.)
Pred nekaj meseci se je ustanovilo v Beogradu društvo »Ogenj«, ki ima namen v jugoslovanski pre-stolici zgraditi moderen krematorij — prvi v Jugoslaviji. Društvo se je obrnilo na patrijarha pravoslavne cerkve (ki je med tem že umrl. Op. ur.) s prošnjo, da dovoli blagoslavljanje mrličev pri vpepeljevanju v krematoriju. Na to je sveti Sinod v Sremskih Karlovcih pod patriarhovim predsedstvom izjavil, da na to ne more pristati, ker je vpepeljeva-nje mrličev v nasprotju z nauki krščanske vere in ga zato pravoslavna cerkev (kakor tudi rimsko-kato-liška) obsoja. Na ugovor predsednika društva, dr. Vojislava Kujundži-ča, da je tako naziranje neosnovano, so podali svoje izjave: frančiškan dr. Vlašič, arhimandrit in profesor pravoslavne teološke fakultete v Beogradu, dr, Simon Stankovič in pravoslavni prota Petrovič, ki se pridružujejo sklepu svetega Sinoda. Tako poroča »Slovenec« z dne 5- in 8, februarja t. 1. Zal nam ni bilo mogoče zvedeti za podrobna izvajanja
teh nasprotnikov edino pametnega in higijeničnega načina vrnitve ostankov naših pokojnikov materi naravi, zato nam tudi ni mogoče proučiti njih utemeljevanja. Ker se nam pa zdi potrebno, da o tem vprašanju dobimo objektivno sodbo, se je uredništvo obrnilo do strokovnjaka, ki se že dolgo let bavi s tem vprašanjem. Izrecno povdarjamo, d& je mož, na katerega smo se obrnili, — kar je razvidno tudi iz njegovih izvajanj — katoličan, ki nauke katoliške cerkve brezpogojno priznava. Cujmo torej, kaj nam on o tem vprašanju pove:
V nasprotju s pravoslavno in rimsko-katoliško cerkvijo, je stališče evangeljske cerkve z ozirom na vpepeljevanje mrličev zelo tolerantno. Čeprav tudi v protestantskih deželah pokopavanje mrličev prevladuje, se vendar niti eden evangeljski duhovnik ne brani blagosloviti v krematoriju truplo umrlega sovernika. Zato se na primer v protestantskih delih Nemčije sežigajo mrliči večinoma pod asistenco cerkve, ne da bi komu prišlo na um, da bi smatral ta običaj za »poganski«. Nasproti temu se pa pravoslavna in katoliška cerkev vedno branita blagoslavljati trupla v krematorijih, ker baje vpepeljevanje mrličev nasprotuje Kristusovim naukom. Jaz sam sem katoličan in hočem kot tak odgovoriti na vaša vprašanja.
Po mojem mnenju je trditev, da vpepeljevanje mrličev nasprotuje naukom Kristusovim in dogmam katoliške cerkve, nesmiselna, ker se ta trditev ne more niti s svetim pismom, niti na kak drug način dokazati, in ker tudi katoliška cerkev ni nikdar trdila (in trditi ne more), da velja pokopavanje kot verska resnica (dogma). Trditev, da je vpepeljevanje nekrščansko (pogansko), bi bila le tedaj na mestu, če bi se moglo dokazati: 1. da sveto pismo vpepeljevanje obsoja; 2. da vpepeljevanje nasprotuje naukom o vstajenju; 3. da ni v soglasju s čaščenjem relikvij; 4. da je pokopavanje izključno krščanski običaj in 5. da je vpepeljevanje samo na sebi nemoralno in škodljivo. Tozadevno pa nimamo niti enega verodostojnega dokazila.
1, Sveto pismo, ki je temelj katoliške cerkve in ki ustno izročilo izpopolnjuje in pojasnjuje, ter ni nikdar v nesoglasju s cerkveno tradicijo, niti z besedico ne omenja, da bi bilo vpepeljevanje prepovedano. Pri Izraelitih je bilo sicer pokopavanje — pod drevesa, v skalnate in zidane grobove, deloma tudi maziljenje — najbolj v navadi. Da so pa tudi Izraelci poznali vpepeljevanje, pa brezdvomno dokazuje več mest v svetem pismu starega zakona.
Navajam tukaj samo nekatera mesta. (Sledeči citati iz svetega pis-
ma so vzeti iz katoliške in od cerkve ponovno priznane izdaje svetega pisma od D. Leander van Ess iz leta 1923 in jih zato cerkev ne more osporavati.) O preroku Jeremiju, poglavje 34, v 4. in 5. vrsti beremo: »Vendar čuj besedo Gospodovo, Ze-dekija, kralj Judov! Tako pravi Gospod o tebi: Ne umrješ z mečem. V miru umrješ, in kakor' so napravili očetom tvojim, prejšnjim kraljem, ki so bili pred teboj, tako napravijo ogenj tebi in bodo tožili po tebi: Gorje Gospod! Kajti, to besedo govorim jaz, veli Gospod.« Ni treba še posebej povdarjati, da misli prerok pod besedo Gospod, Boga. V knjigi kraljev, Samuela, poglavje 31. v 11. in 12. vrsti čitamo: »Ko pa slišijo prebivalci v Jabesu v Gileadu, kaj so storili Filistejci Savlu, se vzdignejo, kar jih je bilo vojščakov in gredo vso noč in snamejo truplo Savlovo in trupla njegovih sinov z zida v Betsanu ter jih prineso v Jabes in jih ondi sežgo.« Ostala mesta svetega pisma stare zaveze, ki vpepeljevanje omenjajo, so na primer 2. knjiga Letopisov, 16. poglavje 14. vrsta in 21. poglavje 19. vrsta. Iz vseh teh mest je razvidno, da je bilo vpepeljevanje pri Izraelcih celo posebna pravica kraljev in njih svojcev, torej pogreb na izredno časten način; še več; da se je vpepeljevanje mrličev vršilo na božjo zapoved (primerjaj zlasti prvi citat). (Dalje prihodnji«)
pa je pranje
Španski predsednik vlade, Be-
renguer, se tolaži, da nastopa v Španiji poinirjenje. Tudi on obljubuje volitve v parlament.
Z batinami nad Indijce. Ker se Indijci v Šolapurju ne zmenijo dosti za proglašeno obsedno stanje, je vojaška oblast odredila batinanje nepo-kornežev.
❖
Strašna rudarska katastrofa v Afriki. Listi poročajo o strašni rudniški katastrofi v Pietermaritzburgu, kjer je prišlo do velike eksplozije v rudokopu družbe Dundes Coal Corn-pany. Ena stran rudnika se je popolnoma podrla. V trenutku eksplozije se je nahajalo v rudniku 50—100 rudarjev, ki so najbrž vsi mrtvi.
Pogreb znamenitega norveškega polarnega raziskovalca Nansena se je vršil v Oslu 17. maja z velikimi svečanostmi na državne stroške-Nansen je bil tudi predsednik sekcije za brezdomovince pri Društvu narodov.
Iznajditelj raketnega pogona Val-lier je zgorel. Bavil se je že več let s poskusi ustvariti pogonsko silo s pomočjo raket, ki bi končno omogočile tudi polet v vsemirje. Prošli teden je preizkušal raketni auto, ki pa je naenkrat eksplodiral z močnim plamenom, ki je Valliera usmrtil.
Sto otroških vrtcev. Dunajska mestna občina je te dni proslavila otvoritev stotega otroškega vrtca za ubožno deco na Sandleitnu, Zgradba je nova in moderno urejena in ima prostora za 250 otrok. Otroci so v vrtcu od jutra do večera pod pokroviteljstvom veščih vzgojiteljic in dobijo čez dan tudi hrano.
Davek na zabave v korist zapuščeni mladini. Pri reprezentančni nogometni tekmi med Anglijo in Avstrijo na Hohe Warte je dunajska mestna občina kasirala na davku na zabave čistih 43.000 šilingov. Ta denar bo porabila za sirotišče Hohe Warte, ki leži tik športnega igrišča in se v njem oskrbuje 280 otrok. Ta znesek bo zadostoval za enomesečne oskrbne in upravne stroške.
Smrt s protituberkuloznim serumom. Mestni fizikat v Liibecku je uvedel cepljenje dojenčkov s protituberkuloznim serumom po navodilu francoskega učenjaka Calmette. Od 246 cepljenih otrok je 8 umrlo, 23 pa težko obolelo. Fizikat je nadaljnje cepljenje takoj ustavil in uvedel preiskavo.
Železniška katastrofa v Rusiji. Na progi Moskva—Kazan je brzo-vlak zavozil v tovornega. 28 ljudi je mrtvih, 30 pa težko ranjenih. Tudi oba vlakovodja sta mrtva.
Kaj nam pišejo naši prijatelji.
Našim gorečim kristjanom pri »Slovenskem Gospodarju« ne gre v
glavo, da bi vera mogla biti svobodna; tudi jim ne gre v glavo, da bi slovenski vojni invalidi imeli take pokojnine kot jih imajo srbski in črnogorski (mogoče zaradi tega, ker sta na jugu mast in kruh cenejša?). Pa mi smo krščanski invalidi, nam ni sile, ko so nam pa nebesa obljubljena. Tam bomo pa mi sedeli v ložah in gledali na naše darežljive kristjane okoli »Slovenskega Gospodarja«. Vas, gospod urednik, pa lepo prosim, da bi nam večkrat kaj poročali, ako bodo še kje kakšne kristjanske oderuhe natezali; zaradi tega Vam ne bo treba šotorčkov zložit in jih v Moskvo prestavit, ker tudi mi slovenski delavci, proletarci, rabimo vsaj en pravičen časopis, ki nam požeruhe razkrinkava. — Osemdesetodstotni invalid iz konjiškega okraja.
Dobrodelno društvo — trgovina z dekleti.
»Dobrodelnosti« v Južni Ameriki.
V Buenos Airesu v Braziliji so imeli dobrodelno društvo, ki je pa dejansko opravljalo trgovino z dekleti. Društvo, ki mu je bil duša Samuel Korn, je izvabljalo dekleta iz Evrope, zlasti iz Poljske in Rusije, obetajoč jim dobre službe ali možitev v Ameriki in jih oddajalo potem zasebnikom in javnim hišam po vsej Ameriki za denar. V Buenos Airesu je policija aretirala pet trgovcev in prejela seznam agentov, ki vsebuje okoli 400 članov te zločinske družbe, ki bodo aretirani. Druhal je izvrševala ta posel že deset let in je odvedla iz Evrope vsako leto okoli dvesto deklet. Kolikor se je doslej dalo ugotoviti, gre za okoli 2.500 žrtev. Zadeva je prišla na dan, ko so rešili v Franciji v pristanišču Borde-aux dve dekleti, ki ju je tolpa hotela spraviti s ponarejenimi potnimi listi v Ameriko. Dobrodelno društvo je imelo po vsem svetu razpredeno mrežo svojih agentov.
Izredno nizke cene! Največja zaloga plošč! Popravila vseh instrumentov! Tvornica glasbil
HEINEL & HEROLD
Prodajalna: Trg Svobode Maribor.
Maribor.
Novo dravsko kopališče, Mariborčani se sedaj bavimo samo s kopališčem. Prvič zato, ker sedaj začenja kopalna sezona in drugič radi tega, ker vlada letos v našem mestu gradbeno mrtvilo. Naše novo kopališče, ki bo stalo okroglo 5 milijonov dinarjev, je sicer že dokončano in se bo čez dobre tri tedne že tudi vršila slovesna otvoritev. Da pa bo stvar bolj sigurna, se je takorekoč v zadnjem trenutku poslalo komisijo strokovnjakov pod vodstvom podžupana in odvetnika g. dr. Lipolda v Baden pri Dunaju, študirat tamošnje kopališke naprave. To je jako lepo in hvalevredno, samo eno nam ne gre prav v glavo, zakaj namreč ni šla strokovnjaška komisija prej tja gori, saj je bilo cela tri leta časa dovolj, proučevat tuje kopališke naprave, ne pa sedaj, takorekoč zadnji dan pred otvoritvijo kopališča? Edino, kar bi si ta komisija strokovnjakov lahko ogledala in potem dala svoj nasvet, bi bilo vprašanje izgradnje ceste na otok, ki še vedno visi v zraku. Gotovo so ceste, ki vodijo h kopališču v Badnu, zgrajene na modem način, da se jih je vredno ogledati. Šmenta! Kaj pa, če je s to komisijo še kaj drugega po sredi? Pa ne, da bi nameravali tudi kopališki tarif prikrojiti po badenskem vzorcu, ko pa računamo na silen dotok tujcev? To bi baš ne bilo priporočljivo, kajti mi kar nič ne verujemo, da bodo tujci glavni posetniki našega kopališča, pač pa delavci in nameščenci z dobro domačo valuto, sicer, samo da jo imajo malo. Torej gospodje, pazite, da ne bo deficit še večji kot bo sicer!
III.	redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v sredo, dne 28. maja 1930 ob 18. uri.
Dr. med. Mila Kovač je otvorila prakso za renteenološka preiskovanja in obsevanja v Mariboru, Aleksandrova c. 6, tel. int. 28-88. Ordi-nira od1 pol 9. do 17. (5.) ure.
Celje.
Zdi-užitev knjižnice »Svobode« z mestno knjižnico. Knjižnic® »Svobode«, ki je 'bila zaprta nad lato dni, se je te dni združila z .mestno (knjižnico celjsko, ki je podružnici plačala primemo odškodnino. To ije »Svobod®« ,storila iz razloga, ker v tako malem mestu kot je Celje, nima pomena ustvarjati posebnih knjižnic, od katerih bi ne imela ne ena ne druga 'bodočnosti pni sedanji draginji knjig, na drugi istrani pa' je zopet delavstvu dlaina prilika, da se poslužuje obširne mestne knjižnice, ki nudi majnovejše literarne prodlukte vsakomur. Naše organizacije imajo 'sedaj v knjižnici svojega zastopnika Mana, kateremu naj s por oče vse želje, iki se tičejo event. izpolnitve mestne 'knjižnice iz ozirom nia potrebe delavstva. V knjižnici sami pa pomaga pri poslovanju Filipičeva, podpredsednica »Svobode*. Mestnia knjižnica je bogato založena z dobrimi najnovejšimi knjigami, ki si jih posameznik ali mala knjižnica ne more nabaviti. N a inovejša slovenska literatura, kakor tudi prevodi nemške, francoske, angleške in ruske literature ®o na razpolago in delavstvo ima 'priliko, da se za majhno izposojnino poučuje iin izobražuje. Pripominjamo, da so v knjižnici tudi vsa dela nove in stare politične in socijalnopolitične vsebine, kar je za delavstvo poisabmn važno. Razen tega ho mestna knjižnica tudi v stalnem stiku z 'Delavsko zbornico v Ljubjani. Želimo, da se delavstvo te knjižnice poslužuje v naljvečji meri.
VK-Glince.
Delo v našem, okraju se zopet oživlja. »Svoboda«, ki je pred kratkim imela občni zbor, je obnovila svoje delo, ter pričela aktivno delovati. Ustanovila je športni klub, okrog katerega se je do danes zbralo 30 mladih delavskih sodrugov. Klub skuša dobiti kak travnik v najem1, da oživi lahko atletiko, nogomet in hazeno. Ustanavlja se kolesarski odsek itd. Sodrugi, ki so prevzeli novo vodstvo podružnice, razumejo položaj in upamo, da bodo z uspehom rešili svojo nalogo. Saj prostor za zborovanje in seje je na razpolago brezplačno, kar se moramo zahvaliti edino Konzumnemu društvu. Zato bomo znali to ceniti. Lepi so gostilniški prostori v Zadružnem domu, ki je naša lastna domača »Stavbena in gostilniška zadruga«, katera jako lepo napreduje in uspeva. Treba je seveda, da ljudje, ki stvar razumejo in vodijo, gredo z vsem: idealizmom na delo in tako bomo v skupnem delu zgradili tudi zaželjeno dvorano.
Športni klub bo igral v nedeljo prvo tekmo v novi opremi. Delavci iz Viča, Gline in Rožne doline, pristopite kot podporni ali redni člani k športnemu klubu in pomagajte nam do igrišča.________________J.	P.
Jesenice.
V znamenju krvi se je iztekla prošla nedelja. Vzlic vsej njeni lepoti je dala noč več žalostnih dogodkov. Najbolj tragičen je uboj tovarniškega delavca, priljubljenega športnika Lado Kočarja. Iz malenkostnega vzroka ga je z nožem- smrtonosno ranil Omčr Kostič, ki je zaposlen pri gradnji ograje ob Sok. domu. Morilec je bil tekom noči aretiran. Ranjenec je pa najprej sam tekel proti tovarniški bolnici, a je na poti omagal in kmalu podlegel. Rana je bila smrtna in bi nobena pomoč ne zalegla. — Strahovit uboj znanega mladeniča je globoko pretresel vse prebivalstvo in vzbudil splošno ogorčenje nad zločinom ter vobče sočustvovanje. L. K. je bil znan vsepovsod kot vnet športnik in dobrodošel družabnik. Udejstvoval se je predvsem kot nogometaš in smučar ter bil kot tak agilen funkcijo-nar S. K. »Bratstva«. V smučanju je neštetokrat dosegel prvaška mesta. V razmerju do drugih klubov je našel vso listo taktnost, ki bi morala biti pri vseh športnikih. — Njegov veličasten pogreb v torek je pokazal vso njegovo priljubljenost in iskreno žalovanje vseh ljudi nad žalostno usodo, ki mu je vzela mlado življenje. Korporativno so se ga med drugimi udeležili tudi vsi športniki »Svobode« in mu poklonili lep veneče.
Druga nedeljska žrtev je bil delavec Albert Lazar. Prav nevarno so ga oklali na gasilski veselici pri Sv. Križu. Morebiti bo okreval. Tam so tudi drugim puščali kri, pa ne tako nevarno._____________________
,.Prijatelj prirode*4.
Izlet ljubljanskega »Prijatelja Prirode« na Golico se ie vršil v nedeljo, duie 18, miaja. Zbralo se 'jih je lepo število. Na prejšnja izleta na Mrzlico in v Zagreb se na zbrallo toliko članov; Ljubljančani so pač najbolj navdušeni za gorenjske planine. Z Golice so šli izletniki po grebenu Karavank čez sedlo Jekel, pod Petelinom, Balba na Dovje. Dan je ibil solničen in vroč; vrbovi so 'bili še pokriti s snegom, flora najlepša, veselo razpoloženje vseh izletnikov na višku. Vsi udeleženci izleta so bili za to, da se kmalu priredi nov družabni izlet. Na Dovjem ismio se že dogovorili s lamošnjimi delavci v cementarni, da bomo prihodnji mesec napravili izlet in celodnevno taborjenje iv romantičnem, prekrasnem Martuljku. Na Golico bo pa še en večji izlet 1. junija, v slučaju slabega vremena pa 8, junija. Tedaj bodo šli na Golico »Prijatelji Prirode« in »Svolbodaši« iiz Ljubljane, Maribora, Hrastnika, iz Lesc, Jesenic, iz Tržiča, Zagreba in drugih 'krajev.
SUHOR
je zaradi svojega izvrstnega okusa ter velike vsebine redilnih snovi postal potreben celemu ljudstvu. Če hočete dobiti pravo kvaliteto, zahtevajte povsod samo
Robausov suhor
v originalnem zavoju ter z original, zapečatnimi znamkami. Te znamke jamčijo za kvaliteto.
Dobi se povsod.
CITAJTEJJELflVSKO POLITIKO saum
"nAROCO SE
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočustvovanja povodom smrti našega ljubljenega očeta, gosp.
Franc Fischer
nadsprevodnika v pok.
izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebej se pa še zahvaljujemo za neštete vence in šopke, dalje Glasbenemu društvu žel. delavcev in uslužbencev, pevskemu zboru »Krilato kolo", »Frohsinnu", .Zarji", govorniku g. V. Grčarju in g. nadučitelju Klemenčiču kakor tudi vsem neštetim udeležencem, ki so spremljali nepozabnega pokojnika na zadnji poti.
Maribor, Pobrežje, Pragersko, Graz, 23. maja 1930.
Franc Fischer, Jožefa, Fani in Angela, otroci Maks Krepek, Franjo Pirš in Karl Kašman, zeti Vili, Lea, Evald, Doroslav, Franc, Danica in Silva, vnuki in vsi ostali sorodniki.
Otvoritev verande!
Olvoril sem pred gostilno na Rotovškem trgu 8 prahu prosto verando, kjer se lahko vsakdo v hladni senci navžije svežega zraka. Na razpolago so vsakomur pristna dalmatinska vina z otokov Vis in Hvar, dnevno sveže morske ribe, pripravljene na več načinov, ribja salata in marinada ter vampi (tripe) s par-mazanom. Vsak pondeljek rižota z morskimi raki (škampi). Prodajam dvokratno rafinirano olje in vinski kis. Točim vedno sveže pivo iz sodčka. Za obilen poset se priporočam
Jos. Povodnik, gostilničar
Rotovški trg štev. 8
Kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
Pozor birmanci!
Konfekcijska trgovina
Žiga Weiss
Celje-Gaberje 3 (v hiši g. Plevčak)
priporoča raznovrstne zgotovljene obleke v vsaki velikosti in po najnižji ceni že od 100 Din naprej. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. — Oglejte si pred nakupom našo zalogo
EKSPORTNA HIŠA
"LUNA"
lastnik Albin Prlsternik MARIBOR Aleksandrova c. 19
#
Za pomladansko sezono kakor tudi za bližajoče se blnkoštne praznike
imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: nogavice za otroke, par od Din 5'— naprej, črne, rujave, drap, sive in bele barve, moške nogavice od Din 5'— naprej, damske nogavice od Din 7-— naprej, flor-nogavice od Din 12.— naprej. — Za dobro blago jamčim! Nadalje nudim vezenino meter od Din 75' — naprej, čipke meter od Din 1— naprej, svilene trake meter od Din 1'— naprej. Vse vrste sukanca. Volnene pletenlne-vezenine, šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnlh cenah. — Lastna pletilnlca In predtlskarlja. — Srajče, spodnje hlače, kravate, palice, delnlkl v bogati izbiri po znlšanlh cenahl čevlji Iz usnja za otroka in sandale od Din 24'— naprej.	^
SAMO NA ALEKSANDROVI CESTI 19
V tovarn, zalogi perila boste v izbiri
3000 srajc
gotovo našli nekaj po Vašem okusu in to po izredno nizkih cenah! Moške obleke po Din 290-—, 320'—, 340'— itd. Specialna zaloga samoveznic od 6 Din dalje
J. Kornlčnlk, Maribor, Glavni trs 11
Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru
naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni funkcionar, upravni svetnik in podpredsednik družbe, gospod
FRANC FISCHER
železniški uradnik v pok.
po dolgem bolehanju v torek zvečer, dne 20. maja 1930, nenadoma preminul. Pogreb preminulega se je vršil v četrtek, dne 22. maja 1930 na pokopališču v Pobrežju. Dobremu pokojniku ohranimo trajni spomin!
Vodstvo Ljudske tiskarne d. d. Maribor
Tlaka: Ljudska tlakama d. d. ▼ Marlboco. predstavdtelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor«.