Mateja Bizjak Petit - Mathea
Ublazinjena noeza
1.
spim kot sova ne skozi veje na čelu me gleda prabit
skozi o~i srka pesmi kalejdoskopa obračam glavo
blazina nosi!
2.
polnoč odpira suha usta sičijo se v temi sveti
osameli loč
gori pod skorjo dlan se suče v polnoč
prostora ne najde
3.
zelena ura
tik ob glavi stikalo
piha v spiralo
vročična stena
hlad z druge strani meglen
napoveduje
temino dneva
4.
požirek vode plese v sprejemni sobi prevrača čelo
drži me v krempljih kamiličen obkladek že predolgo suh
mi gre na mi gre
5.
nekdo spet poje srh potuje nad menoj v predrzni sapi
bo res mogoče pogovarjam se s seboj homofonija
jazz v vseh jazih
6.
norost ali privid menda si spet lažem podim čebelji hrup
nemir se skrije v mrzle podplate žene spi spi spi spi spi
požirek medu*
* ali pelinkovca
7.
claire de lune - tih tat kako me gledaš! zakaj ne rečeš
nič in čakaš do jutra ko znova zblediš misteriozen
poln polovic
8.
kje si kaj počneš kako naj si verjamem? misel je barva
umiram dotik stegujem veje prstov treso~e listje
pada v brz~asnost
9.
daj mi ga nazaj gumb ki zapira telo da ne uhaja
sam sebe sleci hrepeneča hidravlika utaplja razum
če je kdaj bil
10.
turbulenca slik nesmrtnost se ponavlja v upehanosti
sprožim padalo belota rjuh (večen) obliž preluknjanih tem
že kljuva (dobro) jutro