Knjiga Slovenska XIX. veku. Petcp Hozlcr r. 1G. febr. 1824 v Reki (Rieg) na Kočevskem, vzgojen na Ortneku, učil se v Ljubljani, Padovi, Paviji, na Dunaju pravoslovja, služboval na Dunaju, v Rovinju, Labinu, Vodnjanu, Pazinu, Tolniinu, v Gorici in v Trstu, 1. 1856 bilježnik v Sežani, posloj na Dunaju in v Ljubljani, deželni poslanec, dcželnega glavarja namcstnik, grajščak, u. 16. apr. 1879. Nemških roditeljev sin, a slovenskih težeDj velik podpornik. Pisal je v BIllyr. Bl." Sleraenski, slovenski 1. 1848 v Novice in Slovenijo itd. Posebej je dal na svetlo: ,,Das Programm dev Linken des oesterr. Reichstages mit Riicksicht auf Slovenisch- u. Italienisch-Oesterreich" v. Peter Kozler. Wien 1849. 8. 20. V Novicah je priobčil 1. 1848: Odperto pismice gosp. Ambrožu v Beču —, kjer ga hvali, a vsled nekterih sumljivih dejanj pozneje pohvali njemu nasproti g. Doliaka v Sloveniji, ter na njegov odgovor objavi str. 106: Diugo odperto pismice g. Arabrožu — kjer ga je resno pograjal. — Razun več dopisov z Dunaja spiše: Zemljišni ali gruntni davek na Štajarskim in Krajnskim (Vid. Novic. 1848 str. 159. 160); Domorodne misli; 1. 41: Nekoliko trenutkov pri Jelačiču banu itd. L. 1849 št. 55 — 58: Slovenci na Ogerskim. — V Bleiweisovem Koledarčeku 1. 1855 str. 45 — 51: Potovanje po okrajnah slovenskega naroda. Ulomek iz obširnišega rokopisa. P. Kozler. L. 1848 — 49 je P. Kozler osnoval »Zemljovid Slovenije", po mnogem trudu in trošku zvršil 1. 1852 (Novic. št. 92), ki pa na svetlo ni smel. Po raznih pravdah povedo Novice 1. 1861 st. 203, da vstane vendar iz groba, in str. 244 jako lepo opisuje M. Cigale njegovo veljavo in koristnost. L. 1864 str. 310 kažejo: Kozlerjev slovenski zemljovid v drugo na svetlo dan. — Nekako pred njim je prišel torej na dan: l)Kratek slovčnski Zemljopis in Pregled politične in pravosodne razdelitve Ilirskega kraljestva in Štajerskega vojvodstva s pridanira slovenskim in nemškim Imenikom mest, tergov, krajev itd. Na svitlo dal P. Kozler. Na Dunaju 1854. 8. XXIV. 1—56. Nat. L. Sommer. — BSlovencom. V slovenskem slovstvu se težko pogreša zemljovid slovenske dežele, ki bi zapopadal v narodu navadne imena krajev, gora, rek itd., in bi, kolikor se da, natanko kazal, kako dalječ beseda slovenska seže. Dasiravno je sila težavno s tako malo pomočki, ki jih za to imamo, mejo narodovo po primerno majhnem merilu nepristransko zaznamovati in razmere jezika sosebno v bolj mešanih okrajih razkazati, se je pisatelj vendar tega dela lotil in je skusil po lastni vedi, po prejšnih dotičnih delih in s pomočjo blagih domorodcov in prijatlov, kterim se tu očitno zahvaluje, naiediti sostavo, iz ktere bi bilo moč imena v narodu navadne in popolni obraz slovenske domovine razviditi. Z velikim trudom se je zeniljovid v baker rezal, da bi se kolikor je mogoče popolnamosti in zanesljivosti zadostilo. Kar se tiče nazoče priloge, naj ona zemljovid v kratkem razlaga, posebno glede na zemljopis, narodopis in štatistiko, in naj se toraj čisla za obstojni del zemljovida. V pridanem imeniku se beio v raznih jezikih imena krajev, ki so v zemljovid vpisani itd. . Slovenski narod! sprejmi dobrovoljno to delo, ktero je tebi posvečeno, in milo o njem sodi. — Izročim ti ga s preserčno željo, da bi se kmali po boljših pozvcdbah znanstvo o slovenskem narodu, njegovetn jeziku in svetu povikšalo". Konec leta 1852. Pisatelj. 2) Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. Izdelal in na svitlo dal Peter Kozler. Na Dunaju 1864. Risal A. Knorr. Družabnikom Slovenske Matice konec leta 1864. Matici je daroval takrat 707 Zemljovidov in 470 krajevnih Imenikov, potem ploščo samo njej v last, poleg več redkih slovenskih knjig in spomenikov. Tretjič je Zemljevid dan bil na svetlo 1. 1871. 3) Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v Zeraljo vidu Slovenske dežele, kakor priloga istega. Na svetlo dal in založil Peter Kozler. Na Dunaju 1864. 8. 31. Tiskom Jermenskega samostana. — Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele. Spisal (1. 1863) izdatelj Peter Kozler, priobčil po njegovi smrti dr. J. Blei\veis v Letopisu Slov. Matice za 1. 1879 str. 104—109. — Vrlega narodnjaka pa je vrlo opisal v Slov. Narodu 1879. XII. št. 92 — 94 Fr. L e v e c. Dr. J. Radoslav Razlag- r. 12. jul. 1826 v Radoslavcih blizo Ljutomera, učil se v Mariboru, modro-, bogo- in pravoslovja v Gradcu, služboval ondi in v Brežicah, ter v Ljubljani odvetnik, deželni in državni poslanec, deželni glavar, prvosednikov namestnik Slov. Matice, naposled odvetnik v Brežicah, kjer je u. 5. jun. 1880. Oglasil se je pisatelj na pr. a) v Slovenski Bčeli 1. 1850 str. 125: Vseučilišče jugoslavensko ; str. 157: Na uspomčnu Lavoslave Kersnikove; 1. 1851 str. 129: Ljubno (Pes.) 142: Vzajemnost itd. — b) Slov. Prijatel 1. 1857: Odperto pismice, komur je raar (da bi se po naj kračji poti godilo izobraževanje mladine v srednjih učilnicah časopisom, malim mesečnikora jezikoslovniin, kteri bi kritičesko razkladal prekrasno sostavo staroslovenskega jezika in navadnega slovenskega in ilirskega narečja z ozirom na vse slavjanske narečja, ter bi prikladne sostavke za djansko vajo prinašal v latinski in cirilski abecedi itd.). — c) Drobtince 1. 1858 v slovo Jakobu Košaru (Jezič. 1886 str. 43). Roka božja; Slava Narvikšemu (Pes.). — d) Novice 1. 1861: Narodna omika na pr.: ,,Nova, važna doba je napočila za vse narode raznojezične Avstrije, ktera ni nikdar bila in nikdar ne bode — nemška. . . Brez narodnega jezika v šolah in uredih je pravica le prazen glas, — je omika le gerda šema, — je svoboda le piškov oreb, je narod le truma opic ali papig. Slovan visoko čisla in goreče ljubi svoj jezik. On ga ne stavi ne nad, ne pod kristjanstvo in svobodo, ker je oboje le ž njira in v njem mogoče. . . Kako naj se djansko pospcšuje razvitek narodiča slovenskega, hočem drugikrat načertati s svojim slabim peresom (str. 69)." — L. 1862 str. 138: Urano gospodarstvo. — L. 1871: Jugoslavenski program v zboru Slovenije političnega društva v Ljubljani, govoril dr. Razlag (1. 4. 0.); str. 150—159 v Sloveniji govoril obširno o slovenskem časnikarstvu in sicer o sledečih točkah: 1) Koliko in kakošnih časnikov je Slovencem treba? 2) Kako se naj naši časniki dušno in materialno podpirajo, toraj zdržavajo? 3) Ali nam je treba že sedaj političnega dnevnika? 4) Ali bi koristen bil časnik v nemškem jeziku? — V čitalnici 2. apr.: 0 samostalnosti ženskega spola (Novic. str. 116. 117) itd. — BPo dr. Costi poprime besedo in govori o BJugoslavenskem programu" dr. Razlag blizo tako-le: -Jaz se zavedara kot rodoljub že od leta 1843. in ker smo na Graškem vseučilišči gnjili živo soCutje posebno se svojimi južno-slavenskimi brati, zasledovali marljivo njih slovstveni in družbeni razvoj in 1. 1848 tudi patriotično podpirali rešilno podvzetje neumrlega Jelačiča bana v korist staročastne Avstrije, imam nekoliko pravice povedati tudi svoje nazore o tem prevažnem predmetu. Razun simpatij, ktere smo takratni južnoslavenski mladenči med seboj sploh imeli, smo se tudi dejansko trudili spojevati razna naša podnarečja v en edini književni jezik na slavenskem jugu za slovstvena skupna dela in smo želeli prenarediti nektere različne oblike tako, da se slovstvo vrne k poprejšnjetnu jedinstvu jezika brez škode posaraesnih podnarečij, ktera poslednja bi se naj le rabila za poduk prostega naroda, toraj se tudi ponašamo z napredkom slovenskega naroda zadnjih 20 let itd. (str. 27)." — Posebej so prišle na svetlo: 1) Zvezdice od Radoslava Razlaga. U Gradcu 1851. 16. str. 108. Tiskom Tancerovim. Mladeži jugoslavenskoj posvetjuje spisatelj. Geslo mu je: »Serdca nikak nedajmo tudjini, — Dužni smo sve davat domovini, — Ova mati nas je odgojila, — Njezin je naš život bratjo mila! G. Janko Draškovid.« — nNamera ovih zvezdicah (XVI) upravo pred zorom zlatorujnom blistajučih jest, probuditi serdca speča u nehajstvu žalostvom, upaliti serdca topla pobratimah i posestriraah rodoljubivih, razplamtiti serdca vruca za Slave slavu, za rod Ijubljeni i dotn predragi (str. 106)." Pohvala bila je Zvezdicam v časnikih občna, razun v Danici, kteri odgovarja nekoliko v Bčeli 1851 str. 172. (V. Kociančič). 2) Zora, jugoslavenski Zabavnik za godinu 1852. Od Radoslava Razlaga ilvanaVinkovica. U Gradcu 16. str. 178. Tisk. Tancer. Koledar 1—27. Spisi Razlagovi so p.: Divotvornost (romantika) str. 29—43. Pesni: Ljubav, Domovini, Sirota, Spomlad, Tolažba siroteka. Jedinici (v Cirilici). Mirovni shod; Narodne pripovčdke: Vile, včštice, o zvčzdah, pozoj, modros, krstnici, o risu, o cvetenju pžnez, o vremenu; Priateljici. U spomenar. — Životopisi str. 127 — 162. Starožitne črtice; Listine; Svršetek: »Eto vam Zore rodjaci vlastimili! koja stidnim licem stupi u beli svet . . Svrha Zore jest pokazati put, kojim valja stupati k slavohramu — sloge . . Jezik, kojega Zora govori, je dakle onaj, koj se obadvojici, Srbom i Slovencem kao sredstvo priporača, kojira se mogu do sloge svete dokopati . . Cto se životopisah tiče, nioramo kazati, da nijesmo popisali najodličniih glavah južne grane slavjanskega stebla; nego za sada natn samo najbolje poznatih rodoljubah itd." —Zora jugoslavenska od Radoslava Razlaga. Tečaj II. U Zagrebu 1853. 8. 228. Tiskom i troškotn Fr. Župana. Duhu otca uzajemnosti slavjanske posvetjuje izdavatelj. Uvod: MEto vam, rodjaci vlastimili, po drugiput Zore, koja uže smčlim korakom stupi u b_li svet . . Sostavci u ovogodišnjoj Zori su stranom ilirski, stranom slovenski, stranom pako se občeslavenskomu približuju na podlagi staroslovenščine i rusčine itd. U Zori ove godine se nalazi više sostavkov tiskanih eirilicom*1. . — Pametar — Pamjatnik 13—19; Za god poljnoga maršala Radeckoga — U Radecky - Pametar; Domovina, U tudjini, Moj rod, Lepir, Zvestost, Najlepši den, Moja nadeja, Najblaženije cuvstvo, Na razstanku; Slava (Pesni). — Nasprot pohvali v Bčeli jtd. oglasila sta se Cegnar v Ljublj. Časniku 103. 104 in v Novicah 1. 1852 Podgorski z Blchveisom vied deloraa zoper vsebino, največ zoper jezik -lunin", zoper obliko itd., kar je pomagalo. 3) Slovenski Pravnik to je kratki povzetki postav in obrazci ali izgledi raznih pisem, spisov in vlog na sodnije in druge oblasti v prepirnih in neprepirnih zadevah, potem tudi odlokov ali rešitev, razsodeb in razsodnih nagibov za vse občane, posebno pa za občinske župane, pravdosrednike, bilježnike, sodnike in urednike sploh na svetlo dal Dr. J. R. Razlag, odvetnik v Brežcah itd. Čisti prihodek je namenjen naši jugoslavenski akademiji znanostih in uraetnostih v Zagrebu. Zvezek I. V Gradcu 1862. 8. 160. Natisnol J. A. Kienreich. Vekovečni pravici in slovenskemu rodu posvečuje izdatelj. — Nekoliko o terminologiji gl. v Novic. 1862 str. 374. 4) Pesmarica. Na svžtlo dal in zal. D r. J. R. Razlag, odvetnik v Brežicah. V Gradcu 1863 8. 208. Nat. J. Kienreich. — V drugič in pomnoženo — odvetnik v Ljubljani. V Mariboru 1872. 16. 240. Nat. F. Skaza in drugovi. Donat. Nar. tisk. v Ljublj. 1873. Založil izdavatelj. Južnoslavenski mladini, naroda nadeji, posvecuje izdavatelj. Na primer bodi po milem napevu sloveča Razlagova: Domovini. Bodi zdrava domovina!Tuje šege, tuje ljudstvo Mili moj slovenski kraj,So prijatla, brača ni, Ti prekrasna, ti edinaSlava le, slavensko čuvstvo Meni si zemeljski raj.Srce moje veseli. Primi celov zemlja mila, Primi srce moje v dar, Da bi vedno matka bila Ne pozabljena nikdar! 5) Pravnik Slovenski. List za pravosodje, upravo in državoslovje. Leto I. Izdavatelj in vrednik dr. J. R. Razlag, odvetnik. V Ljubljani. 1870. 8. 224. Nat. J. R. Milic. Kazalo obsega. Iinenik naročnikov. Budnim pravica. Vigilantibus jura. — Leto II. 1871. 8. 384. — Leto III. 1872. 8. 384. — Kolednica: nSlovenci od pamtiveka nosijo svojiin znancem o premenu vsakega leta starodavne kolede, svoje iskrene želje za dober vspeh pridelkov in novejši čas računi k tera tudi duševni napredek, torej tudi -Pravnik" čestita v tem obziru svojim čitateljem, kterih je sicer malo, vendar pa v izbornem številu. Naš list je ravnokar nastopil svoje tretje letno potovanje ter budi mlado in staro na novo živobitje, na neumorno delovanje in to na suhoparno delovanje, ker je prešla doba, v kteri se je pilo in pelo za narod in njegovo vzbujenje. Za kolednico prinese v svoji bisagi tri važne reči svojim rojakom: prvič delo, drugič delo in tretjič zopet delo. Brez dela ni jela in brez duševnega dela ni duševnega napredka; na delo torej, komur je mar sreča naroda slovenskega! itd. (Str. 1). — Naš list je namenjen strokovnim vajam v pravniškem poslovanji in vsakdanja potreba ga naj priporočuje. Ako torej edini pravniški listič ne najde zadostne podpore, naj kdo drugega izdavati začne, kteremu se bode rad umaknil (Str. 384)." — In tako je bilo. Koliko in kako je deloval Dr. R. Razlag sicer na narodnem polju, o tem je čitati premnogo v časnikih p. v Slov. Narodu, Novicah, Slovencu itd. Kakor se je radostno pozdravljala njegova volitev v deželui zbor (Novic. 1865 str. 47), tako nemile so bile poslednje razprave, kedar je prišlo mej narodnimi veljaki do javnega razpora (Pravnik II. 1871 str. 382—383; Narod 1872; Novice 1872 str. 310.311 itd.). Slovi pa dr. Razlag človekoljub, in vrlo opisan jev Slov. Narodu 1880 št. 132 — 4, kjer mu Jos. Citnperman poje na pr.: nDušne Ti svoje moči le vzvišenim smotrom žrtvujes, Naj povzdiguje Te svet, naj Te napada zavist."