I I List XL. obrtniške Jzh^'ajo Ysako sredo po celi pöii. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo po pošti pa za celo leto 4 gold. GO kr., za pol leta leto 4 gold., 2 gold. 40 za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.: pošiljane kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 22. februarja 1882. Obseg: Deželna vino- in sadjerejska šola na Slapu pri Vipavi vspešnega kmetovanja. (Konec.) — J^isajt pil ICICfcill. ---fXlVJ^^lJ KJll y češki kralj Karol I. (Dalje.) — Interpelacija poslancev dr. Tonklija in drugov Lišaji pri teletih. Kmetijska razumnost in denarni zaklad sta prva pogoja Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski. (Dalje.) Naši do- Popotne črtice. pisi Novičar. Gospodarske stvari Deželna vino- in sadjerejska sok na Shipu pri Vipavi. Razen teh trt, ki vsaka sama za se dela svoj vinograd, ima sola še v špalirjih Sortiment od preko 200 sort domačih in tujih trt. Od teh trt so «e posebno iavrstao dosedaj skazale kar se tiČe množine in dobrote grozdja: Frankinja, bur-gundec, portugaljka, laški rizling, rulandec, ružica, slan- f kamenka in zastavica. Ker smo imeli priložnost prepričati se,^ da ta šola Po trg grozdje pride v kipeino klet v resnici napreduje ter se je o njej posebno v zadnjem času mnogo novega vpeljalo in ker „Novice^* o tem zavodu uže dalj časa niso prinesle obširnega apisa . mi- grozdnem mlinu dobro^ zmelj } se na , ter potem na drateni, pocinjeni mreži reblja. Zonta belega vina kipi 48 ur s ;e dalj časa niso prinesle obširnega apisa, mi- tropinami vred v odprtih bednih, potem pa v zaj da ustrezamo našim bralcem, ako spregovorimo sodih brez tropin. Orna žonta pride pa, ko je zreblj potem pa 7 prtih slimo o tej^šoli nekoliko besedi. lastnina Šolsko posestvo, to je grajšČina 81ap , ni deželna ampak alodijalna lastnina grofa Lanthieri-ja. v francoske kipelne kadi tednov kip ; f potem zaprtem prostoru Izkip vino pride iz kipelne kleti v klet Vina luotAAiuc* , jOriui» laobiiititk giuia i^^ciULUiui -----r_--- --- I------—» u«^«. < Stroške gospodarstva, kakor tudi one novih kultur nosi ^ ^^^^ti presnamejo se na leto 3—4krat. Klet ima od vse grof Lanthieri, kateremu tudi ves dohodek pripada, dušnike za ventilacijo. Sodi lež6 na kamnitih stajalih ker mnogo Mi omenimo to stvar posebno iz tega vzroka ljudi misli, da je šolsko poslopje deželna lastnina dostikrat ee pripeti, da se reče: ,,Jaz plačujem davke, Vsak teden obrišei se vsi sodi oljnato Noveg in in starega vina, ki se pripravlja za buteljke, je v kleti okolo 20.000 litrov\ Razen vina dela šola tudi vinsko zatoraj vsaj ceneje mi morate to ali uno stvar dati zastonj ali pa m r^ir^ (i ' ima an in iesih Za vsa ta dela v kletih in ima šola naj no vej odj Gospodarstvo vodi šolski vodja gosp. R. Dolenec, praktično-tehničen laboratorij in potreb stroje ogradih kakor m sicer po načrtu, katerega vsako leto deželni odbor na novo odobri. Izgoja mladega drevja. Gospodarstvo spada v sledeče strok e Do sedaj imela je šola le eno drevesnico ker pa klet) ; Pridelovanje vina (vinogradi, kipelna klet in še druga velika. 2. izgoja mladega drevja (drevesnice in sejalnice); reja zelenjave in cvetlic (vrt in rijive^ izgoja mladih trt (trtnica); ta ni zadostovala, napravila se bode Prva bode sedaj samo za izgojo pritličnega drevja, marelic, breskev visoko debelnatih hrušek fig kostanja itd., druga pa za izgojo ? y tayjE^yj vtU'ikyw>Aiic«bAJa ui UO^^^A , jabldU lu T prodalo se bode na leto do 3000 izgojenih, to je > in češenj. O. poljedelstvo zaradi kolubarjenja v trtnici pride- letnih dreves. poprek lovanja krme in pridobljenja potrebnega gnoja (njive in travniki). 5. Reja zelenjave in cvetlic. Pridelovanje vina. Vinogradov ima šola preko 10 hektarov; razun cvetličnjak. to služi velik zelenjadni vrt in še nekaj druzega zemljišča. Omeniti je treba, da je lansko leto sola dobila precej velik in po najnovejšem sistemu opravljeni enega nasajeni so vsi po francoskem načinu. Ta po starem načinu nasajeni vinograd služi za uČni pripomo- 4. Izgoja mladih trt za prodajo. ček, kako obdelavati stare vipavske vinograde Na katerih h gradih se veže tr na kole J na ne-dru- Izgojujejo se trte na velikih njivah (trtnicah) kjer gih pa na pocinjeni drat. Razun starega saj en vsak samo z eno trto, in sicer so nasaj grada od črnih trt: Modra frankinja, črni burgundec, portugaljk refosk: od belih trt nemški izling 1 u ški burgundec, rulandec, kraljevina, zastavica ling zelen } ? I J bel bela ostanejo po dve leti ter se potem kot bilfe prodajajo. Vkoreninčenih in neukoreninčenih trt proda šola vsako leto blizo 100 000. o. Poljedelstvo, Zaradi živine, gnoja in kolobarjenja v trtnici treba avstrijanka, rudeči vrh, ružica, slankamenka, rudeči španjol, hrustljati spanjol, grganja, pinola, maslovina. je tudi krme in žita pridelovati. Žito se prodä i slama Taki mlini izdelujej na Slapu ter se dobivaj po 17 b Id 86 porabi pa kot zavoj prodanemu drevju in za krmo. Šola ima dva para volov in enega konja. Razun tega zavarovalnice za živino. bilo zel6 dobro, da bi se osnovale tudi na Kranjskem se sola tudi a čebelorejo in» svilorejo peča. Kar 86 denarnih razmer tiče, so bili za naše pred- pomoč vodstvu nastavljen je na soli se pristav, dede poprejšnji časi tudi bolj ugodni; denar je imel veliko večo teko in ga je bilo tudi lože zaslužiti in teže vincar in vrtnar. Šola prične se s 15. novembrom vsacega druzega zopet zapraviti, kakor dandanes. Danes potrebuje kme- leta ter traja s počitnicami vred dve celi leti. Podučuje tovalec v primeri z dohodki največ kapitala, ta mu na se o trtoreji, kletarstvu, sadjereji, splošnem kmetijstvu, vse to nosi pa le po enkrat v letu in se takrat zelo neželen jadore ji, čebeloreji, sviloreji, kmetijskem knjigo gotove obresti, v slabi letini pa " " -------- se tega ne. Trgovec vodstvu, kemiji, fiziki, geometriji in praktičnem mer- je v tem slučaji veliko boljši, on svoj kapital lahko na stvu,^praktičnem risanji, spisji in nemškem jeziku. Šola, katero vodi izvrsten strokovnjak gosp. R. vec Do- strani obrača, kupčijo razširi ali JO pa skrči, kakor mu bolj kaže. Kmet tega ne more, on mora svojo zemljo lenec, je pravi blagoslov za vipavsko dolino. Ljudje obdelati, če pomladi uže naprej ve poprijeli so se popolnoma šolskih nazorov, vinograde de pridelal. > da ne bode nic lajo po šolskem načinu, trte sadijo pa ie one, katere Vkljub vsem tem za kmeta zelo neugodnim razme- so se v šoli izvrstne izkazale. Laškega rizlinga se na ram bi si zamogel naš kmetovalec pa vendar vsaj to- leto okolo 100.000 trt vsadi. Posebno pridne so občine liko denarja zaslužiti, da ne bi prišel pri vsaki prilož- Rzel, Planina, katere Slap, 150.000 novih trt. bodo še letos nasadile do nosti v denarne zadrege. S kakimi sredstvi bi zamogel Ker naša dežela kmetijske šole nima, gotovo Z živinorejo, s sadjerejo oziroma s trtorejo ne bilo bi napačno , ako bi gospodarji tudi tistih krajev } kjer trta ne raste, kakor iz Gorenjskega, svoje V to solo pOSllj äll y ^^ ^ «ti ^J vr AXJ. A^A v iJ v T AJLU^/ tlA \J\MtJi\ß ^ V/ I ^ ILTUV^gM» ^ V/J V/J C« znati je Gorenjcem treba vse, kar se na tej šoli pod- tovalcu dobre obresti, zraven ga zamore pa kajti razen to doseči? in z domačo obrtnijo. Živinoreja je eden naj izdatnejših virov kmečkega blagostanja, ona daje lep gotov denar, daje pa tudi trtoreje in kletarstva kmetu neobhodno potrebnega gnoja. Sadjereja nese kme- V letih, v sinove ucuje katerih ne obrodijo poljske in druge rastline, obraniti Mi končamo te vrste z željo, da bi ta prekoristna tudi lakote. Kje je pa lepša lega in boljše podnebje za sola tudi zanaprej krepko napredovala. sadjerejo, kakor lenjskem! Kmetijska razumnost in denarni zaklad sta za sadjerejo, kakor ravno na Kranjskem m zlasti na Do-resnici, ni ga skoraj pripravnejšega kraja pri nas, m pa prva Veda sama pogoja vspešnega kmetovanja. Spisal Anton Derganc. « (Konec.) sebi pa ne zadostuj prostora se za sadjerejo, kakor tudi toliko praznega ravno v naši Dolenjski. Koliko je še praznih sadnih vrtov, ki so bili v teku desetih let skoraj čisto pokončani, od vremenskih ne- od toče, viharjev, nalivov itd. Zasadite gospo- vspešnemu osebne lastnosti kmetovanju gre tudi zrela skušnja in kmetovalca samega, česar se namreč kmetovalec priuči mora potem tudi umeti v resnici vse to izvesti pri go > zgod darji, te prazne kraje s sadunosnimi drevesi, posnemajte v tej zadevi častite gospode duhovne in večino učiteljev, ki imajo v svojih župnijskih in šolskih vrtih uže lepe drevesnice ter porabijo vsaki najmanjši prostorček za to, da ga zasade z mladimi drevesci. Koliko bi na- podarstvu, ter si obrniti v svoj prid vsaj se god da dva eno in isto delo delata, al ta sebi na škodo drugi na korist. Vsak gospodar mora paziti si pridobi največi stroške z malimi stroški od svoj kmetije; v tem obstoji edina umetnost razumnega kme f ; na to, da šemu kmetovalcu zraven sadjereje nesla tudi trtoreja ako bi svoje vinograde razumno obdeloval! Pa še na drugi način bi bilo mogoče kmetu zaslužiti kak krajcar, ako bi se namreč poprijel domače obrtnije, na pr.: ko- tovanj Ved t v zvezi z bnim lastnostm ku p aj kme ti j sk praktičnimi skušnjami na red mnost. Razun te razum- tudi denarne nosti potrebno je za vspesno kmetovanje zaloge kapitala. Kar je denar pri kupčij to je tudi pri kmetiji. Kmetovalec potrebuje denarj obrtnij > za obdelovanje zemlj za pridelovanj prodaj pridelkov. Ako ima kmečki gospodar pripravnega de nari zamore ali naravnost z dobičkom, ali pa J tele zopet raje se še le sedaj telesno razvi Pis. jati začne. Bolezen od začetka do konca traj 10 tedn pri vsakem živinčetu. Ko tele ozdravi, ne primej se mlnjal naš Anton kaj rad posebno v poznih svojih letih o smrti svojega očeta leta 1841. ustanovil je za- ga več v drug dotik o lisai čeravno pride z bolno živino v dušnice, ki se bero (vsako leto ena) v stolnici nj a Različna notranj nja zdravila zoper to bo lezen so največkrat brezvsp Pomaga edino to da se zdrava teleta v drug ločen hlev zaprej m se strogo pazi f ne pridej v kako dotiko z bolnimi Ko se izprazni hlev ^ v katerem je bivala lišajasta ži* mora se dobro izkidati, predno zopet zdrava viDa notri pride. Vsa lesenina naj se pož 7 na novo omece > žel naj se ostrga m dobro razbeli skrbno se mora paziti, da zdrava ži tiko z nobeno rečjo, ki se je rabil pri ne prid bolni. v do Le na ta način so se odpravili lišaji iz hlevov ^ v katerih so uže leta in leta leto tele prestati j ali ID kjer jih je moralo vsako Kako je pa ravnati z bolno živino? Vsled lišaje^ 86 koža odlušči in suhe luske pokrivajo v skladih ži vinče; večkrat se vsled izpotenja luske zlepij skupaj v trdo bulo, lubu enako; vsled tega dUka izpade 7 se pod kožo gnoiiti začne. luske dpadejo , dlaka zopet raste in bolezni je konec. Prikaže se pa večkrat potem na drugem mestu Bolni živini naj se poklad epo v močna pica; in prebavljenje pospesevajoČa zdra\ tku bolezni naj ee ji dajejo čistil Dr trolejem, z razjedlj m ? s fotoffenom itd nenje s pe vspesno ir hitro zdravi izraste. in pa 1 dlaka na takih krajih večkrat potem se prikažejo zopet na drugem kraj Drug živinorejec nam svetuje sledeče: Luske naj se z ostrim lesenim nožem od kože popolnoma ostržej tako 9 da se kri prikaže. Odrg lise naj se potem dobro namažejo s Čistim in ne mastnim smolnjakom in potresejo z drobno stolčeco soljo , da se skorja naredi tednih adno odpade skorja sama in pod njo } a se zi- uže zdrava poraščena koža. Pazi naj se pa vinče ne obliže. Gosp. Konhäuser pa zopet priporoča ločenje zdrave živine od bolne in razkuženje okuženega hleva. Lišaji naj se s čistim oljem ali mastjo mažejo in potem ostržejo. Potem naj se koža pogosto maže z lesnim katranom (Tbeer) , brezovim katranom , z milo ali pa z glicerinom mešanim s karbolno kislino (10:1) in z mlačno miljnato vodo izpira. Oskrbovanje, krmljenje in napa- janje ne naredi lisajev. 86 proč spravi Ce je kuretina v hlevu, naj Životopi^čiiu"^ «trtice. Anton Alojzij Wolf ? knezoškof ljubljanski. Spisa] Ivan Lavrenci^ (Dalje.) teh častnih, a težavnih službah preživel je tužne dnove francoske vlade, ki je bila katoliški cerkvi in duhovnikom jako neprijazna — o tem spregovoriti hočemo na drugem mestu; omenimo naj tu le, da še vrhovnemu pastirju ni prizanesla; pregnala ga je v semenišče, med tem, piril cesarski namestnik Marmont, za njim Ber ko se je v škofijski palači mogočno šo Po smrti škofa Kavčiča imenuje ga stolni kapi-telj 29. marcija 1. 1814. konzistorijalnim svetovalcem in meseca septembra istega leta Nj. veličanstvo korarjem stolnice ljubljanske. Službo notarja škofijske pisarnice opravljal je še vedno in tudi potem, ko ga je imenoval Nj. veličanstvo cesar Fran I. višjim nadzornikom ljud skih šol za škofijo ljubljansko. Ali ne dolgo potem 27. novembra 1. 1810. pokliče ga cesar v Trst k c. kr. primorskemu deželnemu poglavarstvu za pravega svetovalca, ter duhovenskega in šolskega poročevalca. če je bil Kedo kje na svojem mestu, bilje tu Wolf. Neu-trudljivo skrbel je za povzdigo in razvitek šol bodi-si po mestih primorskih ali pa poganjal za nove šole v tistih deželi. Osobito se je , kjer jih doslej še niso imeli; zakaj srce ga je bolelo, vide, da je mladina brez učenika in poduka. tudi učitelje je spodbujal in polnil srca njihova z ljubeznijo do svetega poklica. Da-si se šolskimi opravili preobložen, odtegoval ni izvrstnih duševnih moči svojih dušnemu pastirstvu, po vse so VI- katerem je toliko hrepenel; da je le mogel, pomagal je duhovnikom tržaškim v svetih opravilih; osobito rad je predikoval ali spovedoval. In to neumorno delovanje na polju šolstva in duhovnega pastirstva ni bilo prikrito dostojanstvenikom cerkvenim in svetnim — deli in podelili mu čast, katero doseže malokedo še le v sivi starosti. Solnograški prestolni kapitelj namreč je imenoval 20. aprila 1.1823. ljubljanskega škofa, občespoštovanega in priljubljenega Avgusta G rub er-j a, knezonadškofom solnograškim, kamor se je preselil visoki gospod 15. ja- nuarija 1. 1824. Kedo mu bode naslednik? Govorilo in ugibalo se je mnogo , dokler ne izvoli cesar 27. febru- arija istega leta naslednikom visokoučenega in mnogo-zaslužnega Antona Alojzija Wolf a, častnega ko-rarja in vladnega svetovalca tržaškega. Takoj je potrdil volitev Nj. svetost Leo XII. uže 12. julija istega leta. Posvetil ga je pa 30. oktobra nadškof Walland v Gorici. Kako se je veselila Kranjska prihoda svojega sinu in ljudstvo svojega škofa, svedoči njega sprejem in spre- vod o nastopu uzvišene službe zadnji dan meseca J ? oktobra 1. 1824.; pomikal se je pa sprevod med zvo-nenjem zvonov ljubljanskih cerkva, iz nunske cerkve mimo zvezde, čez kongresni trg, skoz gospodske ulice čez Breg, preko Ljubljanice po šentjakopskem mostu stari trg, mimo magistrata V stolno cerkev. Vdeležilo se je sprevoda ljudstva na tisoče. Vsi mestni duhovniki in mnogo dekanov, župnikov, kaplanov iz dežele, kakor tudi bo- 1 goslovci so ravno iz počitnic spremljali so ga v cerkveni opravi; dijakov nižjih in srednjih šol z učeniki in profesorji, ter uradnikov in vojakov niso pogrešali. Tudi Idrija, rojstni kraj novega škofa, poslala je svoje namestnike. eno besedo, po častilo je vse nadepolnega vikšega pastirja in želelo mu presrčno najboljšega vspeha v vzvišeni in velevažni službi. In z najboljšim vspehom je tudi deloval in pridobil si kmalu neizvenljivih lavorik; a predno o njega zaslugah govorimo, omenimo naj ti^i le, da ga je ime- noval Fran I. uže dve leti po nastopu škofije knezom. Naj stvar razjasnimo. že 26. maja 1. 1533. dodelil je cesar Ferdinand Krištofu pl. Ravbar-j vsem njegovim trand, Junot in naposled Fouche. In to bolelo je duhovnike, bolelo je pobožno ljudstvo, osobito Antona Alojzija, ki je ljubil svojega škofa kot sin svojega ljubljanske nadškofij slednikom častno ime „knez". Istega imena so se tudi i VII. posluževali, dokler ne spremeni papež Pij uživala je to častno ime le od očeta. Milo ga je tolažil in podpiral v tužnih dneh. 1. 1788 s pismom „Quaedam tenebrosa caligo 21 dokler ni zaspal v Gospodu 1814. Njega se je spo- avgusta leta 1807. le v in je ne sklenje nepo m- srednje z apostolskim rimskim sedežem. *) Tako sta in koj gnjiti začel, ^^jbolj je ta kuga kosila niže ubogo ljudstvo in ga je neizmerno mnogo pokosila. Ljudstvo si je jelo domisljevati, da vsega tega zlega so krivi judi bila tedaj Anton Kavčič in Avguštin Gruber škofa in tudi Wolf, dokler ne podeli cesar 12. janua t rija 1. 1826. škofiji častnega imena „knežije". A da čes, da v vodo strup vlivajo in tako ljudi oätrupujejo je Fran L ravno sedaj zopet podelil škofiji častno Hrup proti judom je bil čedalje veči in silneji, vzlasti ime, dalje povod gotovo tudi čili vztrajni škof Wolf, ki po nemških obrenskih pokrajinah, kjer je razdražena je gojil najboljše nade, da bode do zadnjega zdihleja delal druhal mnogo judov pobila. Cehi niso okusili te strašne in živel za prospeh sv. cerkve in tudi skrbel za časni šibe božje, ko nasproti je v sosedni Avstriji bil tak po- blagor svojega naroda. In vse to se je tudi uresničilo, mor, da je samo na Dunaji po 900 ljudi na dan umrlo. Tega leta se je pokazala na Češkem nova verska družba tako zvanih mrskačev. To so bili pobožni sanjači, ljudje vseh stanov , kateri so se v tropah z bičem v roki okoli klatili, do krvi se pretepali, eden drugemu grehov se spovedovali, čes, da bodo jezo božjo potola- (Dalje prihodnjič.) v Ceski kralj Karul žili. Trdilo se je o njih, da pod to nabožno krinko Spisal Fr. Jaroslav (Dalje.) Tudi trgovino je Karol jako podpiral skrivajo mnoge nagnjusnosti e tudi ni bilo res y kar se je o njih govorilo, vendar se ni moglo trpeti njihovo neslano počenjanje, in to tem manj, ker so začeli tudi Da bi se mnogi nemodri domači ljudje svoja vsakdanja dela ia tem bolj povzdignila, podelil je mnogih svoboščin vzlasti praškim trgovcem, ki so bile tadanjim razmeram jako prikladne. Tako na pr. je moral vsak trgovec. opravila in rodovino zapuščati in se ž njimi vlačiti. Vzlasti jim je na pete stopil nadškof Ernest^ in koneeno kateri s® j® posrečilo to sanjarsko sodrgo iz Češkega po- je skoz Prago šel staviti; gostje, to f svoj , tuj obo za nekaj dni na trg po gnati. trgovci y nis o imeli med boj ve- Aprila meseca 1. 1349. je brez posredovanja praških trgovcev kupov sklepati Ijavo je imela samo češka mera in vaga, in še druge take naredbe, s katerimi so bili tuji trgovci omejeni Nasproti temu pa je trgovcem praškim podeljeval vsa- jemu svojo drugo ženo leta slovesno okronana. Ano, ki J« pripeljal Karol v Prago bila dne 1. nov. tistega Decembra meseca pa je podelil Karol bratu svo J ded fevd mejno grofijo moravsko pod kojakih predp tudi v državi nemški. Skrbel za vsestransko varnost na cestah in potih 7 plavto po rekah, vredil mero in vago ? in avnaval je njegov ploh dgospostvom kro ske Vendar niti Janez niti rod m imel s tega pravice nasledovanju na vse- Českem, dokler bode Karolovo potomstvo v moškem stransko olajševal promet. Dobro so si pomagali z ve- kol živelo. Pri te so se tudi d da kofij likodušno podporo Karolovo tudi obrtniki, kateri so v olomuska in kneževina opavska pridete kot fevd brez tem času dokončali svojo uravnavo v tako zvane cehe, posredno pod krono češko in nikdar pod mej grofij po katerih se je rokodelstvo bolj bolj ijalo moravsko Veliko je skrbel Karol tudi za vsestransko povzdigo 17. januarija 1. 1350. je porodila kralj a gospodarstva, vzlasti umnega obdelovanj mlj kaj t Karolu sina, ki so previdel je, da to je vir občnega blagostanja, zkopati mnogo vodojemov, da se je voda s polj Da bi { Dal je in tudi druge je na to vnemal kala lakoti zavaroval odte proti ga krstili na ime Vaclav, in oče ga je dal nemudoma priznati od stanov za svojega naslednika na prestolu češkem. Ali radost ga je kmalu mi- nula , miadi Vaclav uze nasled leta umrl > m dal po deželi mnogo žitnic posta- kralj laEkUtI Cbl \J y Oil y VACll. J\-> «.«jtAv^^v c^.wu.v^ jj^ v^ M viti in v njih žita nasuti za slabe letine. Okoli Prage dedičem • • r« i«ii iij • ______mi__ Ana mogla potolažiti moža svojega z novim in na drugih ugodnih krajih je dal trsje zasaditi, ki ga je dobival iz Avstrije, celo iz Burgundije; v tem času nem pogodila. Ludovik ega leta sta se Karol in Ludovik bavarski popol ___t ____u JZ___l., arolu poslušnost obljubil bil zasajen v Pragi tudi prvi botanični vrt od dvor- mu dragocenosti državne izročil, katere je po smrti svo- nega potekarja Angela iz Florence jega očeta cesarja Ludovika pri sebi obdržal Zato pa Cez Veltavo iz Starega Mesta na Malo Stran je se je Karol odrekel vsemu pravu do Koroške in Tirol- kameniten most. Trg Vari je na mesto ske in se zavezal, da hoče pri papežu izposlovati nai dal postaviti nov ^ povišal in s predpravicami nadaril, ki se še dandanes bi Ludovik in bratje njegovi rešeni bili cerkvene kletbe ^ — - - rp^ mesto je danda- Zadeva lažnjivega Valdemarja se je imela sodnijski re šiti na prihodnjem državnem zboru. Po dragocenosti dr po em Karlovi Vari' imenuie nes dobro znano, kajti iz vseh krajev sveta potujejo premnogi bolniki k gorkim zdravilnim vrelcem zdravja žavne je poslal Karol škofa olomuškega in naj iskat Tudi so bili za časa Karoloveg Cehi grajskega grofa praškega Viljema Laodsteinskeg J ki m ljudj jslavneji na vsem kristijanskem svetu, tako da so peljala. Ko sta se jbogateji sta jih v Mnihovem slovesno prevzela in v Prago pri Prag } šlo jima je naproti vse z čudenjem na nje gledal No 1 in Cehi so s üuhovenstvo z nadškofom na čelu, množica velikašev hvaležnostjo Karola „očeta domovine" nazivali > kakor brez števila ljudstv svečanem se benega vladarja pred njim. Pripoveduj se ) da so vzlasti Pražani bili tako premožni » je nek meščan odličj kateremu je bil Karol dolžan 100.000 zlatov, odpustil bil najpreje na Višegrad, kapelo sv. Vaclava v gl sprevodu so nesli ta potem so jih položili cerkvi praški Ko je Karlstein dodelan, bile so te svetinje va-nj prenesene kralj ves dolg samo zato, kar ga j bil na kraljevsko pojedino povabil poletj Sedaj se ozrimo se na drug tega leta je došel v Prago znamenit mož Bil je tistega časa, glasoviti Italijan Cola di Rienzo godke kug Leta 1348. je divjal po Evropi strašni pomor Kdor spomina vredne do- nadarjen z izrednimi dušnimi zmožnostmi, iskreno je ljubil svojo domovino in je zato britko obžaloval tadanji njen propad in razdrobljenost. On si je postavil za svrho črna za njo umrl, počrnel je po vsem životu vljenja ) da obnovi davno slavo Rima, katero mesto Neposrednje z rimskim sedežem v zvezi bila je škofija ljubljanska le do 1. 1830., to je, dokler ni postal goriški nadškof njen metropolit. Pis- je hotel povzdigniti v gl mesto Italij pod enim vladarjem. Res je dosegel toliko, da je za nevnazoc- nosti dvora papeževega, ki je bil v Avinjon preme itil z navadnega notarja postal gospodar Rima Ali slava njegova je kmalu otemnela, vsemogočni tribmi se zameril in je moral pobegniti iz večnega mesta val se je po gorah apeninskih Kedar se vrisc Skri malo v,« ____ ____o Karolu, ki se mu vfdel p^rav sposoben mož, da uresniči njegove sanja- ceni, kakor jih za druge jezike, ako bodo sodnije y slovenskem deiu graške nadsodnije jemale take tiskovine samo od dvorne tiskarne. Vsied tega naj se naroče slovenske tiskovine če taki pri tamošnj dnij za polegel pustil se je Gola v Prag čisto slovenske nemščine nezmožne stranke po obstoje 15. sušca 1862, štev čih določbah potrebuje (mm odi f # nje upljivem razgovoru mu je odkril vse in na- 865) dslej pri drž. tiskarni, ne več tukaj. Ker ste pa govarjal Karola, naj bi sel v Rim in vso Ital s tiskovinami za 1. 1882. uže od tukaj preskrblj oblast spravil. y ov^ treznost ni marala praznih sanj loviti pravil No Gola se je zmotil v Karolu f Čegar Tudi Gola se za mu krivoverskeg mišljenja in govorjenja dozdeval, predložite, da pozvemo skupno potrebo zato ga je poslal nadškofu da boljšal njemu e posiai ij r. vleče uže na opozicijo > katera meji uže na upor proti Vsem podložnim c. kr. okrajnim sodnijam pa pravnega ministerstva naredbam sledeöo okrožnico: Vsled odloka od 1. grudna 1881, št. 19.230, žavna k. pravosodneg ministerstva st V( čim loven ske g d P lovenskim strankam rodno Ču a v o is k a j j s ke m, S t C. kr. dvorna in dr- j ar ske m ^^ tiskarna izrekla, da hoče zanaprej priskrbeti tudi op sfovenske tiskovine in sodnijam pošiljati po določeni steg Koroškem nepotreb burj enost vsigdj lovenskega prebivalst d gaj n teh 1 zve-dežel I I prouzročuje in pospešuje in je sposobna, da ponuja se kar sama, da človek nehote žejen postane, omaje njega zaupanje do gotovega, natanč* Čeravno je kraj tako blizo mojemu domu in Lj ubij am i, nega in nepristranskega pravosodja; ga vendar se nisem nikdar videl; zato ia ker tukaj pri- in naposled gled6 na to, da ni zakoni ni pravosod- ja tel j mi iz šolskih let verne ovčice pase, se spnem nega ministerstva naredbe ne dajejo e. k. nadsodoiji v proti cerkvi in vzdigoem gospoda; par kozarcev dolenjca Gradci pravice, da po svoji samovolji predpisuje o brav- ki se prav prileže, pa se napotiva oba proti Domžalem. navni jezik pri sodnijab in zadržuje iz ničevih vzrokov Hoja po čednih stezah je, akoravno se rabo slovenskih tiskovin: je bilo po- polnem zvedrilo in se uže solnčni žarki čutili, prav pri-dovoljujejo si podpisani Nj. ekscelenci vodji pravo- jetna in kratkočasna zavoljo živahnega pogovora. Kedar sodnega ministerstva staviti naslednja vprašanja: 1. Je li C. k. pravosodnemu mioisterstvu znano, da je zmiraj dosti govoriti stari prijatelji, ki se le malokdaj vidijo, skup zadenejo > 7 če posamne sodnije vse slovenske vloge odbijajo in marali 7 bi tudi se za politiko ne ne hote sprejemati v slovenščini pisanih razprav- se prenaglo v Domžaljah. prekmalu mine čas in tako sva tudi mi dva nih zapisnikov? Kdor je ta kraj pred kakimi 20 leti videl > bi ga da je C. kr. nadsodnijsko predsedstvo v Gradci zdaj več ne poznal; prej pohlevna vasica je zdaj po-one C. kr. sodnije, katere so v slovenščini spisane dobna ponosnemu trgu in to posebno zavoljo velikih vloge sprejemale in reševale, zaradi tega grajalo? fabrik, kjer se izdelujejo slamniki in drugo slamnato da je C. kr. nadsodnijsko predsedstvo z odlokom orodje. mengiški okolici so od nekdaj uže kite pletli f od 2. januarja 1882, štev. 9221, ustavilo vpeljavo posebno pozimi, in tudi delali slamnike, pa vse je bilo slovenskih tiskovin za I 1882, da Si je bila z od- lokom od 1. decembra 1881., št. 19,230 naročena? ljudje s tem le priprosto blago; tudi so ae le manj premožni in revni pečali; do izdelovanja slamnate robe na Ali misli vlada delati na to, in s katerimi sred- debelo in fino se domačini žalibog niso mogli povzdig stvi, da se bode slovenskemu narodu pri c. k. sodnijah niti, treba je bilo tujcev, Tirolcev, ki so se tu nakupili vendar uže neomejena raba slovenskega jezika omo- in naselili ter postavili velike fabrike, v katerih zdaj gočila in zagotovila? domačini kot delavci služijo; vendar so še veselj pičlega zaslužka, dobiček pa delajo priseljeni tujci. Žalostno JDr. Herman. Nahergoj, Godel, Lannoy. Viljem Pfeifer, ker mu manjka denarja in poguma, pa tudi obrtnij ski h šol, kakoršne vsi drugi narodi uže Trojan» Grof Harrach, Dr, Rendic, Hladik, Penk, kar žalost obide človeka, ko vidi najlepše reči v rokah Na Dunaji dne 10. februarja 1882. Tonkli. Dr, Vosnjak. Obreza, KLun. MargJieri, da si nas Kranjec sam ne ve in tudi ne more pomagati y 7 t/ t/ v c/ ' Windisch-Grätz, Dr, Monti, Supuk, Dr, ViteziČ, Dr. imajo Res Dr. Matul Dr. Steidl. Dr. Krofta. tujcev, katerim mora ubogi in zanemarjeni domačin po- tem hlapčevati ce Jim e še po godi! Zabavne stvari. Tako in enako sva se pogovarjala s prijateljem, ko sva pred razhodom v gostilnici pila vsak en vrček vsak ker naju J er Popotne crtice. Spisiije političen sitnež ä t». na druzega zdravje. Pivo nama je dišalo, bila pot prej vendar nekoliko razgrela. Gostilnici ste tu temu sem se dve boljših , prav po gosposki vrejeni, zavzel, da krčmarica (Tirolka) ni znala nič ko nemški. (Daije.) zala hiše prav čedne, nekatere celo Jej uže treba ni učiti se, kdor hoče pri nji kaj dobiti, naj se prej njenega jezika uči. Vendar prevzetna nt bila, to moram reči, tudi ponosna ne na to, da sloven- 1 marveč Dol : gospöske; nižna in tudi premajhna zdi, čeravno drug revna. Zraven cerkve čez cesto je grofov Attemsov nerisch , die Herren kennen ja deutsch'^ Moj prijatelj cerkev se mi za tako ponosno vas prepo- ski ne zna (kakor marsikateri tujec pri nas) m ravno je rekla precei pohlevno: „Ich kann leider nicht kra- grajšČina, po kateri je najbrže kraj dobil nemško ime 77 Lustthal ker j L M J V/ ^^ "J J-» v^ iJUt SJ ■ A V AUAW J0 X t^iVV»! y V»c» JW V4X ^Vf^t^liCk JU pV/OtL^/iiJIVC» Xi^UC» iU res lepo in obširno posestvo; škoda tako sem jaz uho in oko zatisnil ter zavrl svojemu je- rekel da je drugače poštena in postrežljiva žena in le, da so vsa poslopja zdaj v slabem stanu, vrti zane- marjeni , knjigarna prodana in — kakor sem slišal -vsa grajščina na prodaj. V gaji na vrtu so grozne „pl ziku, ki je hotel uže ropotati ta n e drevje, kakorš se redko kje vidi. Zop O) y Ura bije, poldne odzvoni na GoriČici (zvona vzdigneva se in se razideva; glas gospod gre nazaj, ]az dokaz, kako žalostno propada tuje plemstvo na Kranj skem. Gostoljubni gospod župnik, ki je tudi marlji in umen kmetovalec, mi je preprijazno razkazoval kraj pa naprej proti Dobu. Cesta je lepa, solnce pripeka, zato razpnem solnčnik in se pomikam počasnih korakov (sine qua non) med naprej Svojo priljubljeno „viržinko^* pokazal tudi dve poslopji, ki ste bili med drugim mi je na posilni dražbi prodani. Pa kaj poslopji! Razvali nič ko golo zidovje, vrt brez drevj gorišče. Pač res treba, da postava o pokončevanji takih zobmi premišljujem zgodovino te ceste, katera je imela zlate dobe , pa jo je železnica čisto na kant spravila. Pa o tem še pozneje ; v premišljevanji tudi nisem pri? ploh hakor po- daleč, ker motilo me je šumeoje kamniške Bistrice pred posestev kmalu v strogo velj stopi. Taka ,,poslopj Virom, po deževanji zel6 narastle. Z mosta. ki ti je precej niso grosa vredna, najbolje, da jih kupec čisto pode in sodro stran zvozi. Prijetno in vsaj meni prenaglo je pretekel večer ob da je voda kje dolg, pa tudi zelo boren v napravi, sem gledal valove močne, a bistre in jasne kakor ribje oko; gnali so seboj marsikaj, posebno štore, korenine in drevesa — dokaz. ko se zvedri, jo vdarim raznih pogovorih, zjutraj pa na desno proti Ihanu. Vljudni gosp. župnik me spremi še do pol pota, potem se poslovim in maham sam dalje, ramo in praša: hudo trgala. Bistrica je eden večih hu- dournikov, ki vsako leto kaj škode naredi. Tako slonečemu na ograji mi potrka nekdo na Cesta drži skoz jelševje in vasi in ko prideš iz goščave > 77 Ali Jim je kaj v vodo padlo? Ali pa morda še zagledaš nekoliko vzvišeno na podnožji podoigastega nikdar tekoče vode videli ni^o?^* holmca belo cerkvico s ponosnim farovžem in zalim novim šolskim poslopjem; to je Ihan, vas sama pa se šalca Kaj čem? Nasmehnem 7 čvrstega in prijaznega o obojem vpra-kmeta , ter grem naprej se, pomirim razprostira spodej precej široko po vodeni planjavi; proti Viru, kamor je le še par sto korakov, voda je bistra in čista, da jo je uže kar lepo gledati; nekdaj lepa postaja voznikov, ob cesti vidiš Vir je bil ponosna m 63 dolga poslopja s prostornimi hlevi in dvorišči; to so go- veö, a vse stiinice. se reče. nekatere ne zrnic''; ako ta zroica veter zanese na pšenične ali pa Duiu.v.^, o« kaže propad, ječmenove liste in bilke, se napravi potem iz tega obče vse glasno tožijo železnico. Po Domžaljah je pa vas še znana psenična ali pa ječmenova rja; koliko rja žitu bolj padla, zgubila je celo poŠto, katero je do najno- škoduje, o tem nam ni treba govoriti, to ve uže vsak vejsega časa imela. Pred gostilnicami in po dvoriščih, umni gospodar kjer 80 nekdaj konji ceptali in vozniki kleli, raste zdaj uzroči rjo, trava, trpotec in Ker toraj češmin rastlina ki pro kurje očesca, po katerih se tu in tam je neobhodno potrebno, da se češmin bode vsak pameten kmetovalec previdel, da er se še na- 7 pojajo umazani otroci najbrže fabriških delavcev haj zlasti za mejo pri žitnih vah domžaljskih. Tu in tam se zakadi iz veže kak koci- čisto pokon nasti pes proti meni ter laja na vse grlo; ko pa vidi, pripravna za to je pa letosnj lep s koreninami J bol j zima Za kaj je pa še letošnja zima zelö ugodna? da se za tako „opozicijo^* nič ne zmenim, se godrnjaje Za čistenje debla in vej sadnih dreves od mahu 9 1 • v • hsaj počasi pomakne nazaj na svoj prag ali pod klop pred in mrtve skorje; to ti je poleg trebljenja sadnih dreves hišo in se zamisli zopet v svoje pasje „študije". (Dalje prihodnjič.) neogibno potrebno delo sadj zmenijo kmetovalci pri nas za to Pa pa kako malo se saj jim ni more biti znana škoda, ki jo učiniti zamore mah in lišaj sad nemu Naši dopisi. drevj Te zelišča ne izsrkaj dre samo soka 9 Dunaja 20. febr ona so tudi najpripravniša gnjezda in zakotnice škod Ijivim žužkom in mrčesem. Snažite toraj v tem prijet Minul je teden , o katerem nem zimskem času sadna dr sme avtonomistična stranka naša po pravici reči, da je jezdnic teh škodljivih na- kaj opozoriti bil srečen. Hude borbe bile so v zbornici poslancev o splošni budgetni debati, hudo so napadali levičarji, posebno Klier, Jaques, Plener in Herbst vlado, zborniško desnice in s posebnim veseljem so se vtikali v slovenske razmere, toda strast storila je vse te govornike slepe nedosledne, neprepričevalne, vse je kazalo ne- jem povaljati Zadnje bi bilo kmečke gospodarj se na Ker je v mi zimi zemlj na boko zmrznila in potem , ko se je led zopet jel tajati je skoraj Čisto popustila žitne korenine in se tako zrah Ijala 3 to je f ; da veči del mlade rastline tako rekoč v zraku zarad tega se bodo morala žitna polj z zmožno strast obupajočih, in mirni, dosledni, le redko tod ne po se namreč žitne koreni dolzem, ampak navprek, da marveč kaj zbadl) dg posla desnice: T tudi na bori v Tonklija, Czartor iskega, Fanderlik ml j gerj in H. Clam ) pogumne m dločne besede Pražaka in bilo Bohinja 14. febr ne samo na povrsmi, nazaj pritrdij ( brati > da je fužinska sirarska pod V zadnjem listu „Novic* ružnica leta ministrov Taaffeja, Dunajevskega, Pino t a so popolnem uničile nasprotnike, tudi nasprotne 1880. naredila le 12.074 kilog sira ) v resnici bilo ga je pa 15.153 kilogr. proti 4830 kilogr. leta 1879 Za poslušalce na galerijah. Sme se po vsem po pravici tr- leto 1881. ga bo zopet nekoliko manj; vzrok temu je > diti, da desnica in vlada do zdaj niste še priborili da pri nas živinoreja od leta do leta propada, ker nam tako sijajne zmage, kakor je bila ta. Izmed slovenskih kranjska obrtnijska družba pašnike vedno bolj krči poslane nista prišla se več gl poslanca dr. Poklukar Klun Ako bo bralcem „Novic*^ všeč, glasil se bom večkrat do besede, samo prvi je v rečnem po- v predalih tega nam prekoristnega lista pravku konec debate odločno zavrnil napad Jaq na deželnega predsednika W i n k 1 e r j a zarad bohinjsko- pad njegov na domoljubje in , ker je očital proslavljenje Ljubljane Za hne razprave preteklega m bistriške cerkve, lojaliteto Slovencev pa ploh tedna v dunajskem državnem zboru se je jako brigalo prebivalstvo obeh strank, po sijajni zmagi vlade, ozi- Krivošj Skobeiev-ovega govora Se pomen roma naše večine, so bili „fakciiozni^^ nemškutarj *—---- —-------—^^ __ J----tako poparjeni, kakor narodnjaki razveseljcm, Ijivejša dogodba in sijajnejša zmaga pa se je priborila g^ ^j^di ne bo treba več tako hudo boriti s svojimi ker zdaj preteklo soboto v kandidat konservat ti Pragi, ker tam zmagal trank posestva, ivuc/i i-ci uiu»u u a^v^ u ».u v i piv^ti „v.««- jjj^ dobili; nadj brusovi'* stranki kneza Karola Auersperga, Herbsta itd. bodo vse storili knez Ferdinand Lobk skega velikeg proti cha nasprotniki misliti tudi na nič upati y da bo vendar enkrat dobila časa Slovence, ki od nje dozdaj še nismo dobili; nadiamo se pa tudi od naših poslane 9 da Ta volitev enega poslan pomeni velikanski civni prevrat v tistem nem kro r> odlo v katerem se le tem je pa tudi 9 kar jim bo le mogoče. — Med ekaj grenkega, dobili smo namreč vsem • v in se bo zmiraj odločevala večina državnega zbora Knez Lobkovic Ferdinand je po nesrečnem letu 1872 nj davka na petrolej, ki bo zadel posebno manj premožne in ednj stan 9 prvi brez ,,chabrusa'', brez posilstva oljen konservativni poslanec bi komp svečavo. Pa prepričani smo } ki si mora svetiti s to da bo Slovenec tudi to Za nas Slovence breme rad nosil, če le kedaj pride do vseh svojih pravic v malem imela pomen takega prevrata i te v vi- {Podobo rajncega dr, Jan. Bleiweisa vit Trste teza Schneid v Ljublj Upamo ij kega) je slikar gosp. Ivan Franke uže izgotovil in pričakujemo, da bodo tudi za nas Slovence te vesele in sijajne zmago imele kaj dejanskih nasledkov, v naših res še prav prav nestrpljivih razmerah reči moramo res mojstersko to je kel vsak i ki JO je oni teden videl pri gosp. Pereg Novomesto znan grm, ki se zove češmin, zlasti pa onim. Slehernemu kmetovalcu je ki so korenine rem trgu pa y bila dva dni razstavi] uže dposlal, da se natanko Kaj želji na sta- ena; zdaj jo je po nji narede z oljnimi barvami natisnjene slike 9 ki jih bo, kakor smo uze ome > pretečena leta nabirali češminove škorj zraven se ve da niso pomislili, da so s pokončevanjem tC räStllOB Sämi SGbl^ xa^ ociiJav> ^ VAU j AAx-»!. fc/v w tem skorjo in korenine precej dobro v mestu prodajali nili, gosp. Kajzelj dal na svitlo in ki bodo, če bodo po ne samo neposrednje, ker so po tej sliki natančno posnete , gotovo krasne. Kakor sli snji trgovec izdati simo namerava tudi nek drug tukaj podobe dr. Bleiweisa in so neki uže v delu; ne moremo pa verjeti, da bi bil dobil slikarja, ki bi mogel rajncega J - r »J l J" r voAjvJti, ue» •-/JI i^t* J«>., u^x^^-w* ampak tudi posreduje zel6 koristili, ker so obvarovali ^^^^^ zadeti in tako izvrstno naslikati, kakor na ta način svoja žitna polja necega nevarnega sovraž- ^^ g^gp p^anke storil. Zato se gosp. Kajzelj nika naše strani. Na češminovih listih se napravijo namreč meseca velicega travna rijasti, majhnim brada katerih se nahaja brezšte- imenovanih „klinčnih vičicam podobni izrastki, v bati nobene konkurence o tem govorili brž, ko bodo slike došle bo Več bomo še spre- vilnih zrnic prasne velikosti, tako Prosimo. Vred, - 64-- Narodni dom^^.) Odbor za zidanje tega doma okincaoih prostorih čitalničnih se je gibalo in v rad je sestavlj načelnik mu je gosp. dr. M y namestnik gosp dr. Karol Bleiweis vit. Trstenišk njegov . bla- vanj zibalo do zgodnj jutra veliko števi zborsih maskiranih in tudi nemaskiranih častiteljev Pusta, vsak gajnik gosp. dr. Josip Stare; drugi odborniki so vsi od ličn poleti arodnjaki. V svoji zadnj seji e klenil odbor kdor je bil pri tej veselici , je bil očaran po nj tacega je kaj v narodni čitalnici mogoče. Zopet tei apraviti javno tombolo v ,,Zvezdi'^, binkostni le ljudsko veselico. Zdaj razpošilja po vrsti, ta veselica najkrasnejša med vsemi, kar jih ena sodba, namreč ta. d je bila ka uže več iiet ponedeljek pa j oklic do naroda s prošnjo za prostovoljne darove v ta bilo f v Ljublj Med odličnimi gosti smo ideli namen Kak mo, so po eč krajih začeli nabirati deželnega predsednika Winklerja z gospo in gospod f uže take darove, posebno po nekaterih javnih lokalih v generala Stubenraucha m vec drugih vojaških načel Ljublj (Okl f ki ga odbor razpošilj ) nam je za tisek prepozno dosel.) (Slovenske Matice LIIL odhoi ya) bila je nikov, deželnega glavarja grofa Thurna in drugih več Za obširnejši popis nam manjka danes prostora {Debeli četrtek je bil v bljanski čitalnici 18. dne t. m. Vp bilo 11 tukajšnjih odbornikov prav prijetna, po pevskem zboru čitalničnem naprav m v nanj O branji zapisnika 52. seje se je sklenilo, Ijena veselica s petjem, godbo in plesom. Slišali smo da se poglavitne razprav s sklep a ko doslej tud štiri nove dobre priučene in po pevovodj gosp Valenti prihodnje priobčevale bodo po „Novicah", po katerih umno vojene pevske zbore, katerim je iz polne dvorane naj posnemajo jih Časniki drug je bilo povedano, da se natisnej in potem razpošljejo: ,, knjigah za 1881 donel bui plosk posebno gosp. Meden nas je do konca tega meseca v Nedvedovi (novi) ,,Luna sije (( ebej Slo toda brez slike Bleiweiso s podobo vred izdati 7 Slovenska er hoče in > Leto pozneje po grel s svojim glasom da bi te nove skladbe še krat li ) po jego votopi Matica 9) Geometrija" odmenjena je samo šolam. ,,Somatolo b sebno o manj resnobnih „besedah". Največ smeha ^o i so po Stegnarjevih napevih tako peli in plesali, da ni kmalu kdo misl 1, da zbudili Kitajci iz Hong-Konga poslal prof. Erj uže oddelek, ki se prične koj so domd iz Ljublj , --------------------; Kratkočasna je bila tudi tiskati, in se podd družnikom letos. Za leto 1882. je tern s primernimi dobitki. Majerjeva godba odločen ,,Letop terih dneh, in Povabilo za-nj se razpiše v neka- potem plesalcem , gostilničarjeva kuhinj in klet godla pa je rednik mu bode predsednikov namestnik stregl Grasselli sam, kateremu naj se primerno kratki pa dobro prav olj dobro v to 7 da m Je v Gospod dr. Stor je porabil __1 ^ A A « ^ ^WT M. M ^ • ^^ J^ «rv^ C ^ za „Narodni dom spi pošiljaj Slovenski - italijanski Slov- nabral 46 gold krepki niči", katera je bila po odboru naročena in za tisk po — yjuju^uoj^^n vseh treh poročevalcih priporočena, odloči se, da se ne ker se steklina ni da družnikom {Ljubljanski fsi) so bili včeraj oproščeni torb 7 več pokazala ampak izda s podporo po Matici se ima Razun „Žjivotopisa Bleiweisovega" pridobit „Nauk o avstrijsko.ogerski državi", ki ga spisuj« Jesenko, in prof. Suklje obeta slavnosten spis o ženji Kranjske z vladijo Habsburško. Potrdi se. da se Letopis s poročili tajnikovimi in blagajnikovimi pa z prof zdru Novicar iz tujih in domačih dežel. Dunaj Izid volitve češkega velike pose imenikom tiska le za družnike , za prodaj pa brez teh priklad. Zarad šolskih knjig Matematičnih sprejame stva v Pragi preteklo soboto je še zmiraj najimenitnej predmet javnega razgovarjanj; sila razsrdeni nad to dogodbo pa Levični časniki so nad borso, katera se ponudba prof. Celesti } ki naj jih po Močnikovih pripra Letopi pošlj tako se ekteri manjši spisi sprejemajo za r > Logika" , stvarno^ presojena po dr. Svetini se po nasvetu prof. Šukljeja pisatelju nazaj o Dušeslovji" razsodi se v prihodnji seji odborovi. Do loči se , v katerem številu naj se društvene knjige ti skajo, in tiskarjenje se po treh letih spet razpiše letos Ponudba knjigarja Giontinija, da prevzame on sam tr govino z Matičinimi knjigami, se sprejame in gospodar se za levičarske zabavljice v budgetni debati kar nič noče zmeniti. — Postavo o izjemnem stanu v Dalmacij' katero je vlada zbornici državni pretekli četrtek pred ložila, je v odseku uže sprejeta z malimi popravki prične se zopet budgetna obravnava in na priti tudi dispozicijski fond Jutri sto ima odsek naj to z njim ukrene. sk w Grasselli, Robič odbor za B p o m e n i k se J Klun J potrdijo izvoljeni gospodje in odobri nasvet, naj Matica daruje 200 gold, v ta namen. Gledč prenaredb društvenih pravil, glede volitev, predlogov za prihodnji občni zbor in glede ponudbe ,,N ar o d n ega Doma*' izvoli se od- Praprotnik, ki naj s predsed- Angleška do srbskih dijakov žan Avstro Ogerski z besedo in drži berolinske pogodbe Iz Bosne se vladna poročila Titues" pišejo o govoru Skobelev Parizu: ,,Petersburški dvor dejanjem, da dol se zvesto i tako J da koncu , ker se uporniki povsod umikaj ustaj a večidel le tolovajske čete Ledeni Naj sitnosti je se Vendar je delo težavno za naše ojake gre in so okrog , ker moraj upornike preganjati iz njihovih kotov sek Svetec ) Suklj nikovim namestnikom pripravijo potrebne stvai pri hodnj odborove seje še pred veliko nočjo, kedar se v Listnica vredništva. Gosp. L. Z. v Dutovljah Izjasnjenje" ni za naš list. Ako Vas je kedo v listeku Vaše Slov, vstanovi občni velik ali v zbor mail > öb bruarija nadstropj računa, za leto 1882 četku meseca (Ribsko društvo kranjsko) bo ki utegne biti konec prila Naroda malo pnil, čemu se bodo potem „Novice" prepi- rale. Naznanite, kaj se zgodi z Vašim spisom im 27 dne redni uri zvečer v gostilni ,5Pri Maliču ni z Dnevni red Poročilo preglednikov računa . Volitev odbornikov. L Predlog Proračun u Predlogi udov Odbor. maŠkarada) y ki je v ljubljanski či talnici končala letošnje predpustne veselice, je bila zopet krasna, kakor vselej. Žitna cena v Ljubljani 18. februarja 1882. 26 kr. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. — turšice 6 gold. 20 kr a kr Sokolova rži 6 gold zalo m ,norcem" primerno 10 gold 20 kr. prosa 5 gold. 4 kr 41 kr. — banaške soršice 7 gold. kr — ječmena 4 ajde 5 gold. 4 kr. o old 39 kr ovsa 3 gold Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Aiujzl Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovl DasiedilikI v Ljubljani.