ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 2/2006 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 CENA SIT 999 EUR4,17_ Cena označena v drugi valu- ti je informativnega značaja in je preračunana po cen- tralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,640 SIT). 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, "lOOOLjubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si MAN Roland d.o.o. - WE ARE PRINT.™ Tisk: umetnost vnašanja želja na papir. Strast do tiska. -HEIDELBERG- DOBRO JUTRO V brezplačniku s prijaznim imenom smo spet lahko prebrali, da so slovenske ti- skarske zmogljivosti prevelike. Članek je bil namenjen predstavitvi novega Litho- mana, 32-stranske akcidenčne rotacije, ki dosega hitrost 35 tisoč enojnih odti- sov na uro. Vsekakor močna kapaciteta, tudi draga, saj je investicija znašala 2,5 milijarde tolarjev. Ni me zmotilo »jamranje« zaradi prevelike ponudbe, to bo že uredil trg, ampak va- bilo novim tiskarjem, ker jim jih primanjkuje. Poglejte si podatke te tiskarne, koliko so njihovi povprečni stroški dela. Da jih ni sram. Tiskarje plačajo izjemno slabo. Ne vem, kje je sindikat. Še bolj pa me moti, da so tem tujcem kar veliko pomagali na štajerskem koncu s podpisom dolgoročne pogodbe za tisk dnevnega časopi- sa. Tiskarske storitve in tudi izdelki so v Sloveniji že od nekdaj v svet odprta gospo- darska dejavnost. Veliko več izvažamo v zadnjem času, pa tudi močno poveču- jemo uvoz naših izdelkov. Če smo tako izkušeni, da delamo na odprtem trgu, nas ne bi smel motiti vstop tujega kapitala v naše tiskarne in tudi migracija delovne si- le ne. Ali za takšnim prostim trgom lahko obstajajo tudi višji interesi? Vsekakor. Če se zapremo, bomo nekdanja Albanija. Če se odpremo, bomo lahko tudi hlapci. Prav izobraževanje in znanje sta naša priložnost. Tiskarna, ki ne najde dovolj izo- braženih grafikov v Sloveniji, je slepa ali pa preizkuša drug odgovor. Slovenski ti- skarji imamo precej dobrih referenc. Kot časopisni smo bili prvi v tem delu Evrope v elitnem klubu Ifre. Mladinska knjiga (današnji MKT Print), Delo Tiskarna in Go- renjski tisk so imeli velike poslovne deleže na tujem trgu in so sodelovali s po- membnimi svetovnimi založniki. V veliko tehnoloških rešitvah se lahko primerjamo recimo s Finci. Tiskarna Set vlaga v tuje trge. Kaj pa razvoj? Vsakokratna na novo odprta rana mojih uvodnikov. Od inštituta ni glasu, od zbornice prav tako ne, sem pa tja se pojavi kakšen študent, ki potrebuje znanje za diplomo. Videti je, da nas pehanje za trenutnimi dobički že tako utrudi, da razvoj prepušča- mo dobaviteljem in založnikom. V zadnjem času se spet veliko kupuje novo in tudi staro tehniko. Ali bomo tudi mi potem ko bomo instalirali stroje, iskali tiskarje? Ne bo dobro. Sicer pa, če malo preskočim v svoj vrtiček. Ni vse v razvoju, tudi špekulantov in politikov se bojte, lahko vam postavijo načrte na glavo. I Ivo OMAN Sestavni del informiranja, kulture, gospodarstva, prava, komunikacije... Papirje del našega vsakdana. Po 100 letih obstoja se Burgo zahvaljuje vsem Vam, ki delate s papirjem. Napoveduje tudi vrsto novosti, da bi se še bolj približal Vašim potrebam: od servisa kupcem do proizvodne ponudbe in tehnične pomoči, ne da bi pri tem pozabili na skrb za okolje. Burgo 1905-2005, stoletnica polna spominov in načrtov. burgo c marchi qö" B U RGO ° paper solutions ' Zastopnik za Slovenijo: Typographic-Tel. +39 040 371177 - e-mail: info@tgstavar.it KANDO: ONSTRAN PRIČAKOVANJA UVOD Japonski izraz kando dobese- dno pomeni nekaj nad pričako- vanji, nekaj še boljšega od priča- kovanja, v prenesenem pomenu pa zadovoljstvo strank in izpolni- tev vseh njihovih želja ali zahtev. Kando je zato geslo Komorija na sejmu IPEX2006, ki bo od 4. do 11. aprila letos v Birminghamu, Anglija (UK). Evropsko tiskov- no konferenco v zvezi s Komori- jevimi novostmi na prireditvi je v Amsterdamu sredi februarja or- ganizirala medijska agencija Splash!PR, na njej pa so ob Ko- moriju sodelovali še Screen Eu- rope, Kodak in Sun Chemical. Prva sta predstavila novosti v ra- zvoju proizvodnih procesov in standardov JDF, tretji je opisal nove možnosti za dodatno ople- menitenje tiskovin oziroma em- balaže. Kodak je predstavil tudi sistem za barvnoobvezujoč pre- dogled tiskovine na zaslonu (soft-proof), ki ga na kratko opi- sujem na koncu prispevka. KOMORI Strategija O Komorijevi tržni strategiji (in še marsikaterih tehnično-teh- noloških detajlih) je govoril Martin Rickards, izvršni direktor pri Komori International (Net- herlands) B. V.; pohvalil se je z rastočim tržnim deležem in vse večjim dobičkom, a bolj kot po- drobnosti so zanimiva naslednja Slika 1. G. Martin Rickards je bil vsekakor medijska zvezda tiskovne konference v Amsterdamu. (enostavna, pravzaprav logična) spoznanja: podjetje mora poslovati z dobičkom - da bi lahko investi- ralo (v novo tehnologijo, zmo- gljivosti in kadre) ter si s tem za- gotovilo obstoj v prihodnosti; brez dobička ni investicij, brez investicij ni prihodnosti. Le kam investirajo »dobiček« slo- venski »poslovneži«? Zanesljivo raje v svoje žepe kot v nova de- lovna mesta, da o odpravninah raje ne govorimo; ^ zaposleni v Komoriju mora- jo napredovati na vedno bolj zahtevno delovno mesto; to je njihova dolžnost, dolžnost pod- jetja je, da jim napredovanje omogoči. Da bi to dosegli, je po- trebno izobraževanje oziroma dodatno usposabljanje. Vsi brez izjeme, tudi vodstveni kadri, ga opravljajo zunaj delovnega časa; vsak zaposleni opravlja svoja dela in naloge po načelu PDCA: Plan-Do-Check-Act (načrtuj, iz- delaj, preveri, ukrepaj), kajti vsak posameznik prav dobro ve, kdaj gre kaj narobe. Tudi pri nas, am- pak pri nas raje počaka, da njego- ve napake odkrije procesni nad- zor - ali pa tudi ne; kando. V zvezi s tehnološkimi rešitva- mi je g. Martin Rickards poja- snil, da se je Komori do nadalj- njega odpovedal neposrednemu digitalnemu upodabljanju ti- Slika 2. Uradni tiskovni predstavnik Ko- morija je medijska agencija Splash!PR. Za udeležence sta skrbeli njena ustano- viteljica Ruth Clark (levo) in Samantha Fowler (desno). skovnih form na tiskarskem stro- ju (tehnologija Direct Imaging - DI, o kateri sem poročal v pri- spevku Drupa 2000: digitalna evolucija; prvič: digitaliziran of- setni tisk, Grafičar št. 3/2000, str. 4-26). Vzrok ni kakovost, pač pa neizkoriščenost tehnike; ofsetnega stroja med upodablja- njem, upodobitvenih naprav pa med tiskom. Veliko bolj učinko- vita je avtomatična (minutna) menjava tiskovnih form, ki smo jih proizvedli z digitalnim kopi- ranjem CTP. Vse naprave in stroji so v tem primeru lahko sto- odstono izkoriščeni. Tsukuba Trinajstega februarja letos je Komori v mestu Tsukuba na Ja- ponskem uradno odprl novo to- varno ofsetnih strojev. Pravijo, da je to najmodernejši obrat za proizvodnjo tiskarskih strojev na svetu. Zgradili so jo kot zamenja- vo obrata v Toridi, ki je proizva- jal priljubljene stroje Lithrone LS40. S tem naj bi z novimi teh- nologijami in tehniko dosegli: še večjo kakovost in zane- sljivost, najprecizneje izdelana ohiš- ja in tiskovne valje, pospešen razvoj na podlagi najnovejših aplikacij CAD in po- večanih možnosti za raziskave in testiranje, ^ enake in stalne klimatske razmere v vseh prostorih tovarne, ^ popoln tiskarski preizkus vsakega stroja tik pred odpremo, ICCIIVIOFII-^ freedom IJ of impression Industrijska cesta 1k SI-1290 Grosuplje Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 Fax: +386 (0) 1 78 11 220 E-mail: info@prosystem-print.si http://www.prosystem-print.si zastopstvo in prodaja: I ~ PROSYSTEM PRINT Slika 3. Novo Komorijevo tovarno v Tsukubi so uradno odprli 13. februarja 2006. Slika 4. Tekoči trak za montažo ofsetnih strojev je opremljen z najmodernejšo logi- stično tehnologijo. Slika 5. Zaposleni se nenehno usposabljajo, samonadzirajo in po službeni dolžnosti napredujejo na vedno bolj zahtevna delovna mesta. krajši proizvodni in dobavni čas, proizvodnjo brez vsakršnega izmeta, ^ učinkovit sistem za izmenja- vo tehnoloških informacij, nadzor kakovosti strojnih elementov v realnem času (just- in-time), visoke okoljevarstvene stan- darde z nizko porabo elektrike, brez hrupa in vonjev ter z mini- malnimi izpusti toplogrednih plinov, učinkovito usposabljanje ka- drov. Proizvodni prostori tovarne, ki so jo postavili na 185.000 m2 ze- mljišča, zavzemajo 38.500 m2, drugo so parki, športni objekti za zaposlene (pa pravijo, da Japonci nimajo časa za sprostitev) in ze- mljišče za širitev v prihodnosti; slike 3, 4 in 5. Tovarna tiskarskih strojev Ko- mori ni od včeraj. Ustanovili so jo leta 1923, samo ofsetne stroje pa proizvaja zadnjih osemdeset let. Vsekakor je to zaupanja vre- dna tradicija. Vodilni modeli v njihovem proizvodnem progra- mu so stroji Lithrone in Sprint, konkurenčne so njihove ofsetne rotacije ter stroji za tisk vredno- stnih papirjev. Ipex 2006 Takoj po sejmu Ipex 2006 bo Komori začel po vsem svetu do- bavljati dva nova ofsetna stroja: v formatu B2 Lithrone LS29, v formatu B1 pa Lithrone LS40 SP. SP pomeni Super Perfector oziroma označuje enonadstro- pne večbarvne stroje za oboje- stranski tisk. Njihov razstavni prostor na Ipexu prikazuje slika 6, novi stroj pa slika 7, obe na 10. strani. Lithrone LS40SP je njihova pr- va enonadstropna izvedenka v formatu B1. Pravijo, da so ti stroji trikrat bolj produktivni kot tisti s tiskovnimi členi v vrsti ozi- roma tandemu. V teh strojih sta na najmanjšem možnem prosto- ru združeni kakovost ofsetnih strojev na pole in produktivnost ofsetnih rotacij za tiskanje na zvitke. Avtomatična menjava ti- skovnih form na desetih tiskov- nih členih traja zgolj pet minut, pole papirja prehajajo skozi stroj z najmanjšim možnim številom primopredaj med prenosnimi in tiskovnimi valji, med tiskovnimi členi v popoln izogib odmazova- nju potujejo na zračnih blazinah, hitrost izlaganja pa se prilagaja ti- skovni hitrosti. Vsi razstavljeni ofsetni stroji bodo obratovali v delokrogu na podlagi protokola JDF za komu- niciranje z zunanjimi in notra- njimi dejavniki tehnološkega procesa. S tem želijo prikazati učinkovitost integriranih tehno- loških procesov od zamisli do dodelave in oplemenitenja. V prikazan proces so integrirane naprave in programska oprema Screena in Kodaka, v dodelavi pa Müllerja Martinija, Horizona in Freidheima. S to opremo bodo vsak dan izdelali 10.000 izvodov sejemskega glasila; tiskal ga bo LS40SP. Obiskovalci bodo lah- ko sodelovali pri oblikovanju in prelomu, razporejanju strani, iz- delavi tiskovnih form brez ke- mijskega procesiranja, dodelavi in seveda pri upravljanju proi- zvodnje na podlagi formata JDF. Lithrone LS29 Druga Komorijeva zvezda pri- reditve v Birminghamu, a prva tiskovne konference v Amsterda- mu (Utrecht), je bil novi Lithro- ne LS29 v formatu B2; sliki 8, 9. Razvili so ga glede na tržne zah- teve po visoko avtomatiziranem S . Jfti I'm % M t v špi' mi m ■iSi in zelo izpopolnjenem stroju za eno- in obojestranski tisk. Nje- gova tehnična zasnova je prav ta- ka kot pri štiri leta starem LS40, ki se ponaša s številnimi prizna- nji za inovativnost in kakovost. Standardno je opremljen s po- polnoma avtomatičnim izmenje- valnikom tiskovnih form (slika 10), poleg tega pa ga odlikujejo še: ^ zagonska hitrost 12.000 in standardna tiskovna hitrost 16.000 odtisov na uro, zamenjava naklade v šestih minutah, dvojni obseg tiskovnih va- ljev in prenašalnih bobnov, prenašanje pol na zračnih blazinah, avtomatično čiščenje odti- snih gum in tiskovnih valjev, prednabarvanje, ^ nadzorna miza s krmilno konzolo. Nadzorna miza je opremljena s svetilko za standardizirano osve- tlitev odtisov in dvema velikima zaslonoma na dotik za upravlja- nje stroja. Oprema, ki jo morate nabaviti posebej, so pretvornik podatkov CIP4/JDF (K-Stati- on), sistem za upravljanje proi- zvodnje KMS (Komori Manage- ment System) in skening spek- trodenzitometer PDC-SII z nu- meričnim nadzornikom K-Co- lorProfiler. Zadnja omogočata uporabo standardov in napre- dnega upravljanja barv, še zlasti pri barvnem usklajevanju z žele- nimi barvnimi vzorci; slika 11. Praktičen prikaz Prej opisano smo v živo doživeli v Komorijevi evropski centrali Utrecht pri Amsterdamu; slika 12 na strani 12. Tam so imeli med tiskovno konferenco tri več- barvne ofsetne stroje z ustrezno periferno opremo. Praktičen pri- kaz na petbarvnem LS29 je obse- gal tisk štirih naklad po 200 odti- sov. Tisk vsake smo začeli z me- njavo tiskovnih form (slika 13), prednabarvanjem in tiskom 40 pol za pripravo tiska pri tiskovni hitrosti 12.000 odtisov na uro. Te delovne operacije so potekale zvezno ena za drugo. Potem je ti- skar preveril in precizno nastavil barvno skladje (slika 14), s spek- trodenzitometrom tudi obarva- nje, natisnil 200 odtisov, stroj pa je na koncu avtomatično očistil še odtisne gume. Vse skupaj je trajalo šest minut. Za dve nakla- di smo porabili 12 minut, potem smo si privoščili kavico in v na- slednjih 12 minutah natisnili še dve nakladi. Seveda so bili moti- vi na odtisih vsakič popolnoma različni; slika 15. Slika 6. Komorijev razstavni prostor na Ipexu meri 1500 m2. Na njem bodo razstavili več strojev in opreme kot kdaj prej. Slika 7. Novi enonadstropni ofsetni stroj za obojestranski tisk Komori Lithrone LS40SP ima dodane tudi mnoge naprave za oplemenitenje tiskovin. Slika 8. Šestbarvni Lithrone LS29 z lakirnim členom in dolgim izlagalnikom. Slika 9. Desetbarvni Lithrone LS29 tudi za obojestranski tisk. KDMDRI Kando Beyond Expectations IPEX 2006 Slika 10. Na novo razviti izmenjevalnik tiskovnih form ima vsak tiskovni člen ofse- tnega stroja Komori Lithrone LS29. Zamenjava štirih form traja dve minuti in pol in zagotavlja minimalna odstopanja barvnega skladja. Slika 11. Skening denzitometer Komori PDC-SII za najpreciznejše upravljanje obar- vanja in tiskovne kakovosti. Jose Luis Mezquita, urednik pri španski založbi stro- kovnih revij Alabrent, se je zanj zelo zanimal. Številka 1 v svetu tiskarskih barv SunChemical Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega aa razreda: OFSETNI TISK NA POLE • ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi rastlinskih olj, primerne za vse podloge IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje in tisk (kartonaža, etikete ...) * popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov za ofsetni tisk specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...) ROTACIJSKI OFSETNI TISK I za vse tehnike tiska uza lakirne enote, Idn/ kontakt...) i a ban vode in topil DODATNE SERVISNE STORITVE tima tehnologov Hartmann, d.o.o.: • hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE, HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda, temperature ...) in svetovanjem našim kupcem svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk) .organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje praktičnega usposabljanja HARTMANN Sun Chemical, Hartmann, d.o.o. Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana-Crnuče tel. 01/563 37 02, -14, -15, faks -03 e-mail: igor.sun@siol.net Slika 12. Komorijeva evropska centrala v Utrechtu na Nizozemskem. Slika 13. Predstavniki strokovnih medijev fotografirajo avtomatično menjavo tiskov- nih form. Desno sliki 14 in 15. Precizno nastavljanje barvnega skladja in tisk naklade 200 od- tisov. Priprava in tisk vsakega motiva nista trajala več kot šest minut. In še »srednje- veški« priklon tiskarja po končani predstavitvi. Kodak Virtual PressProof Programsko opremo za barvno- obvezujoč zaslonski predogled tiskovine so razvili, da bi zagoto- vili zanesljivo barvno upodablja- nje v kritičnih primerih, denimo ko gre za tisk barvno enoličnih motivov ali zaščitnih barv, kjer tudi odstopanja znotraj dopu- stnih toleranc povzročajo preve- liko barvno nekonsistentnost. Poleg tega tiskar vidi na moni- torju prav take barve kot oglasne agencije, grafični oblikovalci, operaterji v repropripravi, zalo- žniki, skratka vsi, ki so na različ- nih lokacijah udeleženi pri nasta- janju tiskovine. Ker je Virtual PressProof na- menjen tiskarjem, ni samo do- volj precizen, marveč tudi dovolj hiter in nadomešča vse druge preskusne odtise ali natise, torej prihrani čas in zmanjšuje stroške. Za Virtual PressProof potrebu- jemo kvalificirano svetlobno ka- bino ali nadzorno mizo z moni- torjem LCD. Deluje znotraj de- lovnih procesov, kot so Kodak Prinergy, Kodak Brisque in Ko- dak InSite za internetno komu- niciranje. Obljubljajo, da ga bo- do v drugi polovici tega leta do- bavljali tudi za procesne delokro- ge drugih programskih ponudni- kov. Besedilo in reporterske fotografije Marko KUMAR www.mondibp.com {m0ncn ™ business paper Kdor išče navdih, izbere Color Copy. Color Copy - the leading paper. Super ostry tisk, brilantni barvy, perfektni zobrazeni natisku po celem papiru, Papir vam zagotavlja izredno ostre odtise,sijajne barve in izjemen nanos le-teh. Prehodnost papirja skozi naprave je odlična in bistveno zmanjšuje obrabo tiskalnikov. Vibmo vas, da si oblikujete lasten vtis o izjemnem papirju, primernem za laserske tiskalnike. Pišite nam na: mondibpscp@mondibp.com FSC SGS-COC-0639 By buying products with the FSC label you are supporting the growth of responsible forest management worldwide A member of the Anglo American pic group © 1996 Forest Stewardship Council A.C DIGITALIZIRANI OFSETNI TISK PRIVOŠČITE SI SKODELICO ČAJA TRUEPRESS 344 S pritiskom na gumb vam Screenov digitalizirani tiskar- ski stroj TruePress daje superi- orno ofsetno kakovost tiska. TruePress je pripravljen za tisk v petih minutah, sam nadzoruje doziranje barve in vode, poskrbi za fine nastavitve v tisku, sam se umije, naloži in osvetli naslednji set plošč in jih odtisne s hitrostjo 7000 odtisov na uro. Vse, kar morate narediti sami, je to, da naložite papir; enostavno kot 1, 2, 3! S hitrostjo priprave stroja, viso- ko produktivnostjo in hitro me- njavo tiskovine v stroju True- Press privlači različne segmente ofsetnih tiskarn. TruePress je nova generacija di- gitaliziranega ofsetnega tiskar- skega stroja; temelji na najnovej- ši tehnologiji tiskarskih plošč CTP in njihovega osvetljevanja. Avtomatiziran tiskarski stroj for- mata A3+ je kot nalašč narejen za ekološko ozaveščene tiskarne, ker uporablja CTP-plošče brez razvijanja - brez uporabe kemije. Dobavlja jih podjetje Screen, stroškovno so izjemno ugodne in s tem omogočajo pospešeno vra- čilo investicije. Ta tiskarski stroj ponuja kako- vost, robustnost in zanesljivost enako kot klasični ofsetni viso- kokakovostni tiskarski stroj, ven- dar ob tem še hitrost menjave ti- skovine, enostavnost uporabe in povezljivost v omrežje, kot jo omogočajo visokokakovostni di- gitalni tiskarski stroji. Torej naj- boljše iz obeh svetov. TruePress 344 je idealna izbira za tiskarne formatov B2 in B1 za ekonomično produkcijo manjših formatov tiskovin v kakovosti, ki je primerljiva z njihovo obstoje- čo opremo. Za reprostudie pa pomeni uporaba tega stroja večjo fleksibilnost in ekonomičnost, ter uporabo večjega nabora ma- terialov kot na dosedanjih digi- talnih tiskarskih strojih. TruePress je zamišljen kot pro- fesionalni tiskarski stroj »na zah- tevo«, ki uporablja klasičen ofse- tni postopek in zelo hitro omo- goča visok donos investicije. Z uporabo najnovejše tehnologije pri osvetljevanju CTP-plošč brez kemijskega procesiranja visoke kakovosti je to visokoproduktiv- ni sistem z zavidljivim nivojem avtomatizacije in nadzora. Pri maksimalni hitrosti 7000 odtisov na uro formata A3+ (de- belina materialov je največ 300 mikrometrov, tj. 0,3 mm) lahko digitalizirani ofsetni tiskarski stroj TruePress proizvede 500 enostranskih odtisov od prvega do zadnjega v 15 minutah (for- mat od 9 x 14 cm do 34 x 47 cm). Visoko raven omogoča ekstremno kratek čas priprave (pet minut), kar pomeni, da lah- ko tiskarna brez razmišljanja me- njuje tiskarske posle v stroju in s tem dosega neprimerljivo pro- duktivnost. Enkraten sistem nadzora tiskovne kakovosti Glavna prednost TruePressa 344 je njegova enostavnost pri proizvodnji visokokakovostnih, štiribarvnih, barvno nadzorljivih rezultatov s pomočjo enkratne ravni avtomatizacije. Razvoj na- prednih tehnologij je pripomo- gel k procesu avtomatizacije na PostScript PDF1.5 EPS TIFF Delovanje digitaliziranega ofsetnega stroja TruePress 344 z nadzornim sistemom kakovosti Truefit Advance. Generalni zastopnik SCREEN za Slovenijo Inovativnost & zanesljivost UjuiS TruePress 344 Prvi "offset" digitOlni tisk, ki uporObljO klOsiOne tiskOrske bOrve NE SPREGLEJTE TUDI: CTP osvetljevalne enote (termal, violet) Trueflow - PDF, JDF workflow sistem SPEKTA screening [ipexL EEđ/ ObiOOite nas na sejmu IPEX od 4.- 9. aprila v Birmighamu (Anglija) hala 6, razstavni prostor 06-B40. Z veseljem Vam bomo prikazali vse novitete podjetja Screen. MCA d.o.o., TrOaOka cesta 85, 2000 Maribor / telefon: 02 330 14 00, fax: 02 330 14 20, info@mca.si, www.mca.si višji ravni in Truefit Advance je nov integriran modul, ki pred- stavlja razvoj te tehnologije. Na začetku tiska vsake tiskovine Truefit Advance prebere digital- ne podatke o tiskovini in samo- dejno nastavi barvnike. Za dose- ganje konsistentnih odtisov med tiskom se vsak šesti odtis skenira, podatki se analizirajo in primer- jajo z digitalnim originalom; v primeru odstopanj se avtomat- sko preračunajo in prenesejo v novo nastavitev za odmerjanje razmerja barve in vode. Uporabniško okolje je moni- tor, občutljiv na dotik, ki je na iz- hodni strani stroja in s tem omo- goča uporabniku, da nadzoruje celoten proces z enega samega mesta. Za menjavo tiskovine je treba zgolj izbrati podatke na monitorju, za vse drugo samo- dejno poskrbi sistem sam. Plošče se same vpnejo na ploščne valje in medtem ko se stroj avtomatič- no čisti, se hkrati osvetljujejo vsi štirje barvni izvlečki. Po konča- nem osvetljevanju je stroj pripra- vljen na tisk brez dodatnega či- ščenja s sesanjem ali krtačo. Možnost izbire samodejnih prednastavitev funkcij pri nala- ganju papirja omogoča hiter pre- hod od tiskovine do tiskovine. Uporabnik lahko prikliče nasta- vitve za papir, medtem ko stroj osvetljuje plošče. Hitrost in na- tančnost zagotavljata, da bo vse pripravljeno do pričakovanega začetka tiska (pet minut). Fleksibilnost in zanesljivost TruePres 344 je projektiran za zadovoljitev rigoroznih zahtev ofsetnih tiskarjev in zato vključu- je robustno konstrukcijo s cen- tralnim sistemom mazanja, s či- mer dokazuje svojo vzdržljivost. Modularna zasnova z dvema stolpoma omogoča enostavno vzdrževanje stroja. Barvni in vla- žilni valji ter odtisna guma se oči- LAN LabProof stijo z enim samim ukazom. TruPress 344 se lahko vede kot mrežna izhodna naprava s po- močjo datotek JDF (Job Defini- tion Format). Poleg tega, da je TruePress kompatibilen z vsemi digitalnimi delovnimi tokovi, je še posebej optimiran za delo s Screenovim delovnim tokom TrueFlow, ki že vključuje JDF- nadziranje delovnega procesa. Naraščajoče zahteve trga z ve- dno krajšimi dobavnimi roki po- večujejo zahteve v produkciji. Potreba po takojšnjem tisku na hrbtni strani tiskovine ali pa pre- hod v nadaljnjo obdelavo v za- ključna dela zahtevata, da se ti- skovina čim prej posuši. Screen ponuja kot možnost infrardeči sušilnik, ki je vgrajen v tiskarski stroj za pospeševanje sušenja ti- skovin. Delovanje digitaliziranega ofse- tnega stroja TruePress 344 pri- kazuje film na Grafičarjevi sple- tni strani www.delo.si/graficar ali pa na povezavi http://www.scre- en.co.jp/ga_dtp/product_e/true- press344/tpress344E.html. V začetku aprila 2006 bo prvi TruePress 344 zagnan v Sloveni- ji, in sicer v podjetju Etiketa Žiri. Ob zagonu bo v Evropi od začet- ka leta 2005 instaliranih že več kot petnajst tiskarskih strojev TruePress 344. Hkrati s prvo instalacijo digita- liziranega ofsetnega tiskarskega stroja TruPress 344 v Sloveniji bo v Angliji v mestu Birming- ham sejem grafične opreme IPEX, na katerem bo razstavljalo tudi podjetje Screen s celotno paleto svojih produktov. Podje- tje MCA, ki zastopa Screen v Sloveniji, vabi, da v hali 6 obi- ščete razstavni prostor B40. Tomaž KOŠAR TruePress 344 lahko integriramo v delovni tok tako preprosto kot vsak drug tiskalnik. Slika zgoraj prikazuje njegov presek. Grafitalia in Converflex Europe ponujata nešteto Prihranite čas in se prijavite že zdaj! www.grafitalia.biz converfle EUROPE 8. mednarodna razstava papirja, papirnatih izdelkov, predelave papirja, pakirnih in tiskarskih strojev in materialov. www.converflex.biz CENTREXPO FIERA MILANO Organizator: CENTREXPO SpA - corso Sempione 4 - 20154 Milano - Italy tel. +39 02.3191091 - fax +39 02.341677 - e-mail centrexpo@centrexpo.t - www.centrexpo.it Promotor:ACIMGA - Associazione Costruttori Italiani Macchine per l'Industria Grafica, Cartotecnica, Cartaria, di Trasformazione e Affini - ASSOGFAFICI - Associazione Nazionale Industrie Grafiche, Cartotecn iche e Trasformatrici e Gruppi collegati ARGI Associazione Fappresentanti Ufficiali e Distr ibutori in tala di Macchine, Sistemi e Prodotti per il Settore Grafico GRAFITALIA 10. razstava naprav in materialov za grafično in izdajateljsko industrijo ter podjetja na področju komunikacij. Milanski sejem, novo razstavišče Rho, Milano, od 9. do 13. maja 2006, odprto od 10.00 do 18.00 vzhodni in zahodni vhod KORAK PRED KONKURENCO Z ROLANDOM 500 Slika 1. Pregled trga. V svetu je največ tiskarn razvi- tih za ploski tisk v formatu B2, med katere spada tudi tiskarski strojMAN Roland 500, in v for- matu B3. Te tiskarne pokrivajo približno 70 odstokov svetovne- ga trga. Sledijo jim tiskarne v for- matu B1, ki pokrivajo približno 25 odsotkov svetovnega trga, preostalih pet pa so tiskarne, ki tiskajo na formate, večje kot B1. Največja konkurenca je seveda v tisku na formate, ki pokrivajo 95 odsotkov svetovnega trga. Za- radi nenehnega zmanjševanja na- klad in vse večje tehnične zahtev- nosti izvedbe posameznih tisko- vin so v prednosti predvsem ti- skarne formata B2, saj lahko konkurirajo tako večjim kot manjšim tiskarnam. Verjetno se vam postavlja vprašanje, kako? Najbolj se tiskarski stroji za ploski tisk formata B2 uporablja- jo za tisk: ♦ komercialnih tiskovin, ♦ raznih štiri- do osemstranskih tiskovin v velikosti A4 z doda- nim ovitkom in z največ štirimi ali petimi barvami, ♦ v nekaterih primerih tudi za in-line lakiranje, v povprečni na- kladi do 2500 izvodov. To pa še ni vse, v čemer smo lahko korak pred konkurenco, kajti ostane še tisk embalaže ter tisk na plastične folije. Danes je svetovni trend industrializacije investiranje v tisk z večjim za- služkom (Added Value Prin- ting). Temeljni cilj podjetja MAN Roland je bil zasnovati tiskarski stroj v formatu B2, ki bo lahko zadovoljil tudi najzahtevnejše uporabnike. Naloga konstruk- torjev je bila narediti visokoteh- nološki tiskarski stroj R500 nove generacije. Uspelo jim je skon- struirati stroj, ki je od osnove do zadnjega detajla načrtovan za po- trebe sodobnega tiska: Slika 2. Tiskovni člen R500. ♦ ♦ ♦ ♦ popolnoma avtomatiziran nadzor tiskovne kakovosti s pomočjo PressPilota, maksimalna hitrost tiska 18.000 pol/uro, različni tiskovni materiali do debeline 1 mm, povečan B2-format (59 x 74 cm). Slika 3. Sistem za obračanje pol med tiskom ima en obračalni boben dvojnega pre- mera. Zgoraj stranski ris, spodaj fotografija bobna s prijemači. Danes pred nami stoji stroj, ki je kakovosten, hiter, prilagodljiv v smislu izbire tiskovnih materia- lov za tisk in se lahko kosa s svo- jimi tekmeci večjega formata. S povečanim B2-formatom si odpiramo nove poslovne mo- žnosti in večamo proizvodno moč, saj lahko naredimo v istem času več. Čas je denar! S poveča- no hitrostjo tiska za 3000 pol na uro lahko povečamo zmogljivost proizvodnje za 20 odstotkov. Slika 4. Ekscentrični prenosni valj za manjše upogibanje pol pri predaji z vla- galne mize. Slika 5. Strukturni prikaz prevleke na ti- skovnem valju OptiPrint, za brezmade- žno obojestransko tiskanje. Z možnostjo tiska na različne tiskovne materiale do debeline 0,8 namesto do 0,6 mm si odpi- ramo 40 odsotkov dodatnega tr- ga, z možnostjo tiska do debeline 1 mm pa še dodatnih 25. Sinonimi za R500 so kakovost, največja hitrost tiska in prilago- dljivost pri izbiri tiskovnih mate- rialov. Ima vgrajeno najvišjo sto- pnjo nadzora kakovosti ter avto- matizacije, s pogonom na zobni- ke in vzdolžno kardansko os. Brezkompromisno skladje je za- gotovljeno že z razporeditvijo ci- lindrov s položajem, kot so urini kazalci ob sedmi uri; to zagota- vlja, da pola v trenutku predaje s tiskovnega valja na prenašalni boben ni več v tisku. Lahko izbiramo med stroji brez obračalnega sistema ali z obračal- nim sistemom z enim bobnom dvojnega premera in zračnimi vodili (namesto obračalnega si- stema s tremi bobni) za vodenje pole skozi stroj. Tiskovni valj, prenašalni bobni dvojnega pre- mera, s katerimi uravnavamo skladje po diagonali, in zračna vodila zagotavljajo nemoten pre- hod pole skozi stroj brez preveli- kega zvijanja in kakršnega koli dotika odtisnjene strani z deli stroja. S tem zagotavlja zelo na- tančno skladje ter preprečuje do- tik odtisnjene strani pole z deli stroja. Z obračalnega bobna se pola prenese ravno na naslednji tiskovni valj, ki je lahko tako kot vsi drugi valji za obračalnim bob- nom opremljen s posebnimi pre- vlekami (OptiPrintJacket), ki za- gotavljajo kakovosten odtis dru- ge strani brez poškodb in razma- za barve na prednji strani. Izbira- mo lahko tudi med enojnim ali dvojnim lakirnim členom, ki bo dal vam in vašim oblikovalcem nove smernice oblikovanja. Stroj je lahko opremljen z UV- ali pa IR-sušilnim sistemom s kombi- nacijo vročega zraka ali pa vseh treh sušenj naenkrat ter vmesni- mi hladnimi UV-sušilci Secco- matic Blue, katerih žarnice imajo 2,5-krat daljšo uporabnost kot klasične UV-žarnice. Obstaja tu- di možnost in-line izsekovanja ali izvedbe izbočenega slepega ti- ska. Ne smemo pozabiti na mo- žnosti QuickStart in QuickC- hange Coating. Quick Start nam omogoča, da se tisk začne pri že vnaprej pro- gramirani hitrosti. To pomeni, da stroj že obratuje pri hitrosti 15.000 odtisov na uro, ko začne- mo tiskati. Tako je pravilno raz- merje med barvo in vlažilno raz- topino že vzpostavljeno. S tem pa se makulature zmanjšajo za polovico. Pri manjših nakladah ali pa dražjih tiskovnih materia- lih nam to veliko pomeni. Naprava za hitro menjavo laka QuickChange Coating pa je na- menjena predvsem tistim upo- rabnikom, ki večkrat menjajo lak z navadnega disperzijskega na UV-lak ali pa uporabljajo metal- ne ali flourescentne lake. V podjetju Valkarton, d. d., potiskana embalaža, ki je dobro znano kot dolgoletni uporabnik tiskarskih strojev MAN Roland, so poleg šestbarvnega R806 in petbarvnega R705 LTLV z dvoj- nim lakom in vmesnim sušilcem postavili še petbarvni R505 LV z enojnim lakom. Oba stroja, ki sta opremljena z lakirnim čle- nom, imata rastrski valj za nana- šanje laka na tiskovni material in podaljšani izlagalni sistem Air- Glide, ki zagotavlja gladek pre- hod pole brez dotikov z deli izla- galnega mehanizma. Prav zaradi svetovnega trenda investiranja v prilagodljive tiskarske stroje, ne- nehnega zmanjševanja naklad in s tem povezanih stroškov upora- be cenejšega izsekovalnega orod- ja v formatu B2 namesto v B1 so se tudi v podjetju Valkarton, d. d., potiskana embalaža, odločili za investicijo v ofsetni stroj te vr- ste. Tudi drugi si lahko odprete nove možnosti in osvojite slabo pokrite trge. Začnite se pogajati o kakovosti in ne o ceni. Andrej ZALOKAR Fotografije MAN Roland Druckmaschinen AG Triindvajsetega januarja 2006 je bila medijska prireditev oziro- ma bolje rečeno tiskovna konfe- renca Ad Communications Me- dia Conference, na kateri so bili navzoči vsi pomembnejši razsta- vljavci prihajajočega sejma IPEX (International Printing Machi- nery Exhibition) 2006. Za tiste, ki mogoče ne vedo, je prireditev IPEX že od nekdaj na- menjena grafični stroki oziroma vsem, ki v njej sodelujejo bodisi produktivno bodisi potrošniško. Predvsem je to ena izmed svetov- no pomembnih razstavnih prire- ditev, ki v zadnjem času daje vse večji poudarek novostim grafične industrije v smislu novih digital- nih tehnologij. Grafična indu- strija je namreč v zadnjih nekaj desetletjih 20. stoletja doživela digitalno revolucijo. Zdaj brez digitalne tehnologije enostavno ne gre več, saj je sodobna grafična industrija popolnoma odvisna od tako imenovanih digitalnih delovnih tokov (workflowov), ki nadzirajo, vodijo in zagotavljajo konstanten, pospešen in zanesljiv tok izvajanja vseh postopkov gra- fične proizvodnje. Tako pa seve- da prinašajo bistveni končni na- men vsake panoge, večji dobiček. Na prireditvi se bo moč sezna- niti z novo opremo, storitvami in dobavo različnih grafičnih mate- rialov, razvojem poslovnih in tr- žnih storitev. V kombinaciji no- vosti in iniciativ bo prireditev IPEX 2006 gotovo enkratna pri- ložnost za sklepanje kakovostnih in dobičkonosnih poslov. V znamenju propagande so se tako že pred prireditvijo s pomo- čjo različnih medijev predstavili pomembnejši proizvajalci. Artwork Systems Podjetje za razvoj in distribuci- jo programske opreme v grafični IPEX 2006 Odtis koncentričnega rastra, ki so ga razvili pri Artwork Systems. pripravi. Na sejmu bodo predsta- vili Neo in OdyStar. Razvojni projekt Neo je nekaj posebnega v vrsti PDF-aplikacij in omogoča maksimalno pro- duktivno urejanje in korekcijo PDF-dokumentov. To za opera- terja pomeni, da mu je dana mo- žnost urejanja dokumentov naj- višje stopnje. Funkcije aplikacij- skega vmesnika namreč omogo- čajo urejanje posameznih barv- nih izvlečkov, naprednega ureja- nja stavka, transformacijo objek- tov, urejanje slik in definiranje sledi priloženih elementov (slik, shem). Kljub posegu v prvotni PDF-dokument se vse transfor- macije izvajajo v okviru sprejetih standardov PDF. Standardno ustreznost pa je na koncu obdela- ve možno tudi preveriti s poseb- nim »preflight« modulom. Druga pomembnejša novost istega proizvajalca pa je program- ski paket OdyStar 2.5. Je ena iz- med aplikacij za upravljanje de- lovnih tokov, ki pa je v primerja- vi z večino drugih zmožna nadzi- rati in upravljati tudi vsakodnev- na, najbolj pogosto še ročna opravila. Pri tem si pomaga z vso potrebno informacijsko-komu- nikacijsko tehnologijo in omo- goča nemoten, hiter, zvezen po- tek dela. OdyStar pokriva proces vse od prispelega PDF-doku- menta do izhodnega produkta, kot je tiskovna forma. Tudi ta podpira najnovejše standarde upravljanja PDF-dokumentov, kot sta 1.5 in 1.6. Bistvo oziroma prednost aplikacije pa je njena preprosta uporaba, od pregledo- vanja, avtomatizirane korekcije, certificiranja, naprednega prekri- vanja in integriranega razporeja- nja (impozicije) pa vse do sofisti- ciranega poskusnega natisa in tehnike rastriranja. Najnovejša različica omogoča tudi učinkovi- to izločanje potencialnih napak proizvodnje, kot so napačna me- njava jezikovnih različic v tisko- vinah, različne cene tiskovin gle- de na regijo prodaje. Avtomatiza- cijo je možno izvajati na več stra- neh dokumentov ali na posame- zni vnaprej določeni strani. Omeniti je vredno tudi nov koncept barvnega upravljanja dokumentov, ki ga podpira ta programski paket. Zasnovan je na standardu ICC, upravljanje pa je možno definirati tudi za vsak posamezni vnaprej določeni objekt dokumenta. Omenili smo modul za razpo- rejanje, ki je za uporabnika prav tako dobrodošel, saj je podprt s precejšnim številom predlog. Lahko pa že od začetka s pomo- čjo oznak za zgibanje, obračanje in vlaganje oblikujemo tudi la- stno konfiguracijo. OdyStar seveda podpira stan- dard JDF, ki nosi informacije za vse delovne in tehnološke opera- cije grafičnega procesa. Za pomembno prireditev, kot je IPEX2006, so pripravili še no- vo tehniko rastriranja - koncen- trično rastriranje Concentric Screening. Od konvencionalne- ga amplitudnega rastriranja se ra- zlikuje po tankih koncentričnih obročih. Njihov namen je pre- prečevanje nabiranja tiskarske barve na plošči, zaradi česar ima- jo odtisi večjo barvno globino in nasičenost. Tovrstno rastriranje je še posebej učinkovito pri tisku časopisov in embalaže in prinaša vse prednosti frekvenčnega ra- striranja. DODATNE NAPRAVE ZA TISK Baldwin Mednarodno podjetje, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in prodajo dodatne grafične in nadzorne opreme za komercialni in časopisni tisk. Na novo so ra- zvili kar nekaj dobrodošlih novo- sti: avtomatsko čiščenje odtisnih gum, različne čistilne, alkoholne, lepilne in sušilne sisteme UV/IR. Na sejem IPEX so prišli pred- staviti delovanje na novo razvite- ga čistilnega sistema odtisnih gum Flex s tehnologijo CleanLi- ner. Obe tehnologiji sta se uve- ljavili kot standard za avtomat- sko čiščenje odtisnih gum. Bi- stvo novosti je hitrost in učinko- vitost čiščenja vse do skrajnega roba gumijevih prevlek. Obisko- valci razstavnega prostora Bald- win pa bodo lahko spoznali tudi druge izdelke podjetja, kot sta Impact Global in seveda sistem Flex za časopisni tisk. Predsta- vljen bo JetStream čistilni sistem za časopisni in polakcidenčni tisk ter rotacijska čistilna sistema Tower Clean in Clean-by-Web . Omembe vredna bo zagotovo tudi posebnost razstavnega pro- stora Baldwin, prvi na novo ra- zvit čistilni sistem proti pršenju. Razvili so ga posebej za časopi- sni, uporaben pa je tudi v akci- denčnem tisku, kjer se obseg pu- blikacij neusmiljeno veča; ker jih moramo natisniti v istem času, to pomeni občutno zvišanje ti- skovnih hitrosti na eni strani in žal mnogo več pršenja na drugi. Zanimivi bodo tudi izdelki, kot sta superfiltrirni sistem za nizko- oziroma brezalkoholni tisk, var- nostni sistemi za hitri, visokoka- kovostni rotacijski tisk, lepilna linija MicroSet-Flex za rotacijski tisk z neposrednim in posrednim lepljenjem. Videti bo moč tudi zelo uspe- šno prodajan WebCatcher S18, sistem za lovljenje papirja ob pre- trgu. Namenjen je rotacijskemu tisku vse do hitrosti 18 m na se- kundo pri širini traku do 2,5 m. Heidelberg Eden vodilnih proizvajalcev grafične opreme z več kot 150-le- tno tradicijo. Svojim obiskoval- cem bo omenjeno podjetje po- nudilo kar nekaj novosti za celo- ten grafični proces. Bistveni predstavljeni produkt bo zagotovo Heidelbergova apli- kacija Prinect, prvi integriran in celovit sistem za upravljanje po- datkov v pripravi, tisku in dode- Integrirani kolorimeter Inpress Control meri odtise v stroju namesto na nadzorni mi- zi. Prihranimo najmanj čas za odvzem vzorčnih odtisov. i Ko se trak papirja pretrga, ga ulovi Baldwinov WebCatcher, na sliki. lavi. Zasnovan je na standardu formata JDF, s pomočjo katere- ga lahko vodimo oziroma upra- vljamo in nadziramo vsako sto- pnjo proizvodnje. Posebnost njihovega razstavne- ga prostora bo tudi Prinect In- press Control (inline colorimeter) - integrirani kolorimeter, ki me- ri nadzorni klin in pridobiva in- formacije o nabarvanju in sklad- ju. Novost je zanimiva zaradi in- Leva slika prikazuje Inspection Control z visokoločljivo kamero RGB (A) in osvetlitvijo odtisa tik nad valjem (B). Ka- meri sistema posnameta 12 milijonov slikovnih točk. tegriranosti znotraj stroja, ki po- meni, da se tisk nadzoruje nepo- sredno v stroju in zato ni časovne zakasnitve zaradi odvzemanja in nameščanja odtisov. Omenjena novost bo kmalu implementira- na na ofsetnih strojih Speedma- ster CD74 in Speedmaster XL 105. Prav tako omembe vreden je si- stem Prinect Inspection Control: merilno-nadzorna naprava za upravljanje tiska na pole. Zago- tavlja prilagodljivo in učinkovito upravljanje in nadzor odtisov na strojih Speedmaster XL 105 in Speedmaster CD 102. Tvorita jo dve visokoločljivi kameri RGB z možnostjo zaznave najmanjših tiskarskih napak na poli. Tako se elegantno izognemo morebitnim reklamacijam. A Tonski preliv z rastrom Prinect Hybrid Screening. tiskarske barve. Barvni sistem ima nekaj temperiranih valjev, rastrski valj in en sam barvilec (oba z obsegom tiskovne forme). Pri vsakem obratu se tiskovna forma nabarva z isto količino ti- skarske barve, za pripravo pa za- dostuje 10 do 20 pol. Še pomembnejša pa je svetovna premiera desetbarvne tehnike ti- ska na tem stroju, kjer se omenje- ni barvni dozirni sistem zelo iz- kaže. Desetbarvni stroj je name- njen tisku s posebnimi barvami Nov Heidelbergov barvni sistem Anicolor brez conskega upravljanja nabarvanja. Na ofsetnem stroju na sliki zgoraj, presek na sliki levo. Slika spodaj Eurobind 4000 Per- fect Binder. V okviru podjetja Heidelberg bo predstavljena tudi ena zani- mivejših in naprednih tehnik ra- striranja, Prinect Hybrid Scree- ning, kot kombinacija AM- in FM-tehnike rastriranja. Omo- goča reprodukcijo višje ločljivo- sti, kar pomeni detajlnejši repro- dukcijski izdelek in kakovostnej- ši končni izdelek oziroma odtis. Tovrstna tehnika je za zdaj mo- žna v okviru termalnih plošč in razvijalnih naprav generacije Su- prasetter in UV-generacije Pro- setter. Rastrsko procesiranje se izvaja znotraj programskega si- stema Prinect. Predstavljena bo tudi bistvena pridobitev tiska na pole. Za stroj Speedmaster SM 52 so razvili popolnoma nov barvni sistem Anicolor brez conskega doziranja kot tudi tiskovinam s številnimi jezikovnimi mutacijami. Omenimo še produkte, kot so šivalni stroj z žico ST 450, stroj za mehko vezavo Eurobind 4000 perfect binder in lepilna naprava Diana X 115/135 folder gluer. Skupni imenovalec vseh teh stro- jev ali naprav je podpora sodob- nim aplikacijskim sistemom in avtomatizaciji. Canon Proizvajalec digitalne repro- dukcijske opreme, ki se bo na prireditvi IPEX 2006 predstavil v znamenju sodelovanja s podje- tji Lune in EFI. S tem strateškim povezovanjem podjetje pričakuje bolj učinkovit razvoj in posledič- no bolj uporabno in zanesljivo ter konkurenčnejšo ponudbo svojih produktov. K svojemu repertoarju izdelkov je tako Canon dodal EFI-jev pro- gramski paket Digital Store- Front, ki omogoča uporabnikom oblikovanje lastnega spletnega trgovanja. V okviru povečanja učinkovi- tosti proizvodnih procesov in vo- denja teh pa tržijo tudi paket Objectif Lune in programski paket PlanetPress Suite. Gre za administrativno programsko re- šitev in upravljaje informacij, ve- zanih na produkcijski proces od začetka do konca. Predstavili bodo tudi drugo strojno in programsko opremo. Poudarek bo na barvnih in črno- belih nizkostroškovnih napravah za poizkusni in produkcijski tisk ter podpori teh za delovanje v de- lovnih tokovih. V tem okviru bodo predstavili tudi rezultate projekta Image- PRESS X in Y. To sta digitalna tiskarska stroja nove dobe, saj uporabljata na novo razvite to- nerje in tehniko upodabljanja, ki zagotavlja konsistentnost tiskov- ne kakovosti. Slika spodaj: Canon ImagePress Y. možno tiskati ne le papir, marveč tudi umetne mase do debeline 0,8 mm. Tu gre za tehniko suhe- ga ofsetnega tiska. Skupaj s poslovnimi partnerji bo KBA prikazal različne delov- ne tokove JDF. Eni teh so Koda- kovi; praktični prikazi bodo združevali produkte KBA in Ko- dakovo opremo MSI s spletnim upravljanjem podatkov JDF. podlagi upravljanja podatkov ti- skarske industrije, zasnovane na sistemu MIS. Predstavili bodo še produkte, kot so: * Kodak Magnus 400 CTP z integriranim Prinergy Evo PDF- procesorskim modulom, * Kodak Nexpress 2100 plus in Nexpress 2500 proizvodni di- gitalni tiskarski stroj, ki omogo- Rapida 105, paradni konj najstarejše tovarne tiskarskih strojev na svetu KBA - Koenig & Bauer AG s sedežem v Würzburgu, Nemčija. Svoja podjetja imajo po vsem svetu, tudi na Češkem, kjer so razvili ofsetni stroj Performa 74; slika spodaj. Na desni sliki je odprt tiskovni člen digitaliziranega ofsetnega stroja Genius 52. Le- po sta vidni dve že upodobljeni tiskovni formi. KBA - shajališče inovativnih tiskarskih tehnologij Kot vodilni proizvajalec tiskar- skih strojev za konvencionalni in akcidenčni tisk bo na svoji pred- staviti osredotočen na novo ge- neracijo stroja Rapida 105, ki omogoča hitrost 18.000 pol na uro v formatih do velikosti B1. V okviru te bodo predstavljeni vsi integrirani in najsodobnejši sistemi tega stroja: desetbarvni sistem tiska, KBA QualiTronic za nadzor pol, sistem za avtomat- sko menjavo plošč, sistem za re- gulacijo temperature barvnega sistema, dozirni barvni sistem na daljavo, sistem za avtomatsko pranje valjev in odtisnih gum, avtomatski sistem za nadzor skladja ACR, DensiTronic S za boljše barvno upravljanje tiska in LogoTronic Proffesional za upravljanje produkcije s podpo- ro JDF-standarda. Razvojna skupina KBA na Češkem je za- snovala omembe vreden petbarv- ni ofsetni stroj Performa 74 z in- tegriranim lakirnim členom. Tu- di ta stroj ima polavtomatski si- stem za menjavo plošč, daljinsko vodeno diagonalno uravnavanje skladja, temperiran barvni si- stem, čistilne sisteme za valje in gume ter sistem upravljanja po- datkov po standardu JDF. Kot nizkostroškovni tiskarski stroj formata B3 bodo razstavili model Genius 52, petbarvni stroj z integriranim UV-lakirnim čle- nom. Stroj je bil razvit v okviru podjetja KBA-Metronic, njegova posebnost pa je, da je na njem Kodak Kodak bo predstavil novosti s področja digitalne fotografije, opreme za skeniranje in tudi orodja delokrogov za upravljanje dokumentov pri izdelavi posku- snega odtisa, digitalnega tiska in izdelave tiskovnih form. Najpomembnejša novost bo gotovo Kodak Magnus 800 Pla- tesetter. To je CTP-naprava za izdelavo tiskarskovnih form for- mata B1 izjemne hitrosti, in sicer 40 plošč na uro! Prav tako pomembne bodo tu- di programske rešitve oziroma delokrogi Kodak Enterprise Ma- nagement Solution (EMS), celo- stna rešitev oziroma delokrog poslovanja, od komunikacijske podpore grafične proizvodnje na čata maksimalno prilagodljivost tiskarskemu poslu, *hibridni ofset/inkjet tiskarski stroj Müller Martini, za visoke hitrosti, * inkjet poskusni tisk Match- print z barvnim upravljanjem, * napravo Thermoflex za digi- talno kopiranje ofsetnih in fle- ksotiskarskih plošč ter osvetljeva- nje filmov, * zelo trpežne ofsetne plošče- Violet Print. Digitalno jih lahko kopiramo na vseh napravah z močjo 30 mW ali več. Matic ŠTEFAN NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 3/2006 NADALJEVANJE IZ ST. 1/2006, STR. 27 KAKOVOST LEPLJENE VEZAVE - BROŠURE Talilna lepila (hot-melt) nare- dijo grob film, ki dosega veliko dimenzionalno stabilnost in zelo kratek čas sušenja (do šest se- kund). Zato lahko knjige takoj obdelujemo, kar poveča hitrost izdelave. Slaba lastnost teh lepil je težje zagotavljanje konstantne delovne temperature, saj odsto- panja ±5 °C že zelo vplivajo na lepljenje. Prihaja do kemijskih reakcij s tiskarsko barvo in papir- jem. Ena največjih težav je stara- nje lepila, saj nečistoče iz tiskar- ske barve in papirja sčasoma pro- drejo v lepilo in po nekaj letih pride do izpadanja listov iz bro- šure, tudi če ni bila uporabljena. 3.2.1 Mehanizem lepljenja Čeprav so celo optično gladke površine na molekularni ravni nekoliko hrapave (v najboljšem primeru 40 nm), sta dve površi- ni, ki ju povežemo v skupen kon- takt, zelo redko povezani z več kot 10 odstotki skupne površine. Osnovna naloga lepila je, da oblikuje kontakt med površina- ma, tako da omoči obe, poveže vrhove in vdolbine ter oblikuje čim bolj enakomerno in močno povezavo. Moč vezi je odvisna od nanosa lepila med dvema površi- nama (sila kohezije) in moči le- pilne vezi (sila lepljenja, adhezi- ja) med lepilom in površino ma- teriala. Poznamo dve teoriji, ki poskušata razložiti lepljenje. To sta teoriji o mehanski (fizikalni) in kemijski adheziji. Povezava, ki nastane pri proizvodih iz papirja in kartona, je rezultat tako ke- mijske kot fizikalno-mehanske adhezije oziroma lepljenja. Fizikalno-mehanska adhezija učinkuje le z materiali, ki so ab- sorptivni. Polimerne molekule lepila penetrirajo v vdolbine na površini lepljenca, ki se povežejo med seboj (kohezija) in s trdno površino (lepljenje). Mehanizem je primerljiv z nastankom struk- ture dolgih travnatih stebel, ki so povezana med seboj v kopico se- na. Te mehanske sile so razmero- ma slabe in so odvisne od stopnje fizikalnega povezovanja. S kraj- šanjem dolžine vlaken se lahko bolj učinkovito povežejo, kar vpliva na to, da se fizikalna pove- zanost s stiskanjem poveča. Po- dobno se dogaja med prepleta- njem polimernih verig v razpo- kah lepljenca, pri čemer nastane fizikalno-mehanska povezava. Manjše polimerne molekule se prepletajo bolj učinkovito in oblikujejo razmeroma veliko ja- kost vezi. Mehansko lepljenje ima bistveno vlogo pri povezavi papirja s papirjem in gume s te- kstilom. Merjenje lepilne odpornosti je pokazalo, da so dosežene moč- nejše povezave na bolj gladki po- vršini; lahko pa je tudi naspro- tno. Najpomembnejša je kemij- ska povezava. Kemijska adhezija. Različne te- orije, ki poskušajo razložiti ke- mijsko lepljenje, se nanašajo na povezavo površinskih molekul med lepljencem in lepilom. Ko se nevtralne molekule med seboj a. b. r Slika 5. Omočenje lepljenca: a) dobro omočenje - površina obeh lepljencev je v kontaktu z lepilom, b) slabo omočenje - lepilo ima visok kontaktni kot glede na kon- taktni kot površine lepljenca, c) povprečno omočenje - samo ena od površin je omočena. približajo, med njimi naraste pri- vlačna sila. Fizikalna sila mole- kularne privlačnosti je poznana kot Van der Waalsova sila. V ne- polarnem prostoru pa delujoče sile imenujejo disperzijske sile privlaka. Polarne skupine v mo- lekuli delujejo kot privlačna sila, katere magnituda je odvisna od elektronske negativnosti polari- zirane molekule. Elektroni, po- razdeljeni med molekulami, oblikujejo močne kovalentne ve- zi, ki so bolj kemijske kot fizikal- no zaprtost, da lahko učinkuje z ustrezno privlačno silo. Mehani- zem kemijskega lepljenja vklju- čuje tudi pojave absorpcije (lepilo se absorbira v lepljenec), difuzije (lepilo in lepljenec se povežeta med seboj), elektrostatike (lepilo in lepljenec delujeta kot električ- ni napajalnik) in teorije kemijske ne narave. Če je razdalja večja kot 0,5 nm, nobena privlačna ali odbojna sila ni dovolj velika, da pride do de- lovanja. Za vsako privlačno silo je značilno, da se morajo mole- kule približati manj kot 0,5 nm. To je tudi razlaga, zakaj se trdne površine ne morejo po naravni poti približati v medsebojni kon- takt, kajti tudi najbolj gladke po- vršine dosegajo hrapavost okrog 40 nm. Zato mora lepilo najprej omočiti površino, pri čemer poli- merna molekula doseže optimal- 3.2.2 Osnovne lastnosti lepil Lepila so snovi, ki med trdimi materiali vzpostavijo vezi fizikal- ne ali fizikalno-kemijske narave. Hitrost povezovanja, jakost in trajanje so odvisni od fizikalno- kemijske narave lepila in od po- vršine oziroma od možnih inte- rakcij med lepilom in površino trdnega materiala. Uspešna po- vezava med lepljencem in lepi- lom je odvisna od naslednjih značilnosti: 1) Med lepljencem in lepilom je pomemben čim manjši mole- kularni kontakt. Razdalja med c molekulami mora biti manjša kot 0,5 nm, da se doseže ustrezna sila lepljenja. Dve trdni telesi ta- kšne kratke razdalje ne moreta doseči, ker ima večina hrapavost nekaj 100 nm. Da bi dosegli ustrezno razdaljo, moramo eno od teles deformirati, da se lahko prilagodi drugemu. Pri trdnih te- lesih je to praktično nemogoče, zato se mora lepilo porazdeliti v neravnine obeh površin in obli- kovati povezavo med njima. 2) Druga zahteva je, da lepilo popolnoma omoči tudi najmanjše proste površine lepljencev. To se zgodi le, če je površinska energija lepljenca večja kot površinska energija lepila. Na sliki 5 so she- matsko prikazane možnosti pri omočenju lepljencev. Za dobro omočenje se mora površinska energija lepljenca in lepila razli- kovati za najmanj 10mNm-1. Jakost vezi je odvisna od lastno- sti molekul pri povezavi na mej- nem kontaktu. Bolj ko so mole- kule na površini lepljenca polar- ne, lažje se omočijo ter povezuje- jo s polarnim delom tekočine v lepilu. Enostaven primer leplje- nja je kapljica vode med dvema površinama iz čistega stekla. Po- larna skupina silikata na površi- ni stekla (PE je 75 mNm-1) pri- vlači polarno skupino v vodi (PE je 72,6 mNm-1), ki vpliva na šir- jenje in omočenje vode. Drugo steklo drsi pri stiku s prvim in oblikuje privlačno silo z vodo. Obe stekli sta povezani z vodo in ne moremo ju kar tako razdruži- ti. Voda je v tem primeru ustre- zno lepilo oziroma bi bila, če bi se lahko utrdila, da bi pri tem na- stala trajna povezava. 3) Lepilo se mora utrditi, potem ko je vez že formirana. Metoda utrjevanja je odvisna od lastnosti lepila in površine. Ko je omoče- nje doseženo, se jakost povezave povečuje z utrjevanjem lepila in ne more biti nikoli večja, kot je najslabša jakost posamezne povr- šine, s katero je v kontaktu ozi- roma povezavi. Na lastnosti lepila zelo vpliva molekulska masa polimera. Sila kohezije (notranje jakosti, spo- sobnosti odlepljanja) se povečuje z molekulsko maso, medtem ko sila adhezije (sposobnost leplje- nja oziroma oprijemanja na po- vršino) najprej naraste, nato pa se zniža. Ker je viskoznost lepila odvisna od molekulske mase, pričakujemo, da bo povečanje vi- skoznosti polimernega sistema zmanjšalo sposobnost lepila za omočenje lepljenca. 3.2.3 Tehnološke lastnosti lepil Glede na tehnološki postopek uporabe je treba za vsako vrsto lepila določiti njegove osnovne lastnosti in tehnološke karakteri- stike. Ekonomičnost uporabe in- dustrijskih lepil zahteva čim nižji strošek uporabljenih materialov in celotnega tehnološkega po- stopka. Dejavniki, ki prispevajo k visoki proizvodni hitrosti, so predvsem hiter čas utrjevanja, večstopenjska ali enostavna upo- raba, čista uporaba in enostavno čiščenje. Ne glede na vrsto upo- rabljenega lepila pa je treba upo- števati naslednje parametre: ■ Odprti čas (open time) je čas od nanosa lepila na prvo površi- no do stika lepila z drugo površi- no. Vsa sredstva za lepljenje učinkujejo na podlagi enakega mehanizma, ko se poviša visko- znost in nastane lepljiv film. Če se dve površini lepljenca poveže- ta med seboj pravočasno in se povezava utrdi, je ta zadovoljiva, če pa čas ni ustrezen, do poveza- ve oziroma lepljenja ne more pri- ti. ■ Začetna lepljivost mokrega spoja (wet tack) se nanaša na zače- tno jakost lepilnega filma pred utrjevanjem. Omočenje mora bi- ti ustrezno, da poveže med seboj obe površini lepljenca, potem ko ju stisnemo med seboj. ■ Stiskanje - učinkovanje tlaka uporabimo, ko sta dve površini povezani med seboj, da pride do čim boljše molekularne povezave po celotni površini. Če je ena ali obe površini porozni, se s poviša- no kompresijo pri stiskanju po- daljša tudi čas utrjevanja. ■ Čas utrjevanja je čas od zle- pljenja dveh površin do končne povezave, ko je utrjevanje konča- no. Mehanizem utrjevanja je od- visen od vrste in sestave lepilnega sredstva. Utrjevanje je lahko vzbujeno ali umetno pospešeno z uporabo enega ali več postopkov, kot so uvajanje toplega zraka, IR- segrevanja, uporabe vročih plošč, učinkovanje z radijskimi valovi, segrevanje, učinkovanje UV-sve- tlobe in utrjevanje z elektron- skim snopom. 3.2.4 Pogoji za dobro lepljenje Dejavniki, ki vplivajo na dobro vezanje oziroma zlepljenje, so odvisni od lepila in lepljenca. Glavne zahteve za dobro leplje- nje so: ■ dobro omakanje na površini lepljenca z lepilom (čiste površi- ne, površinska napetost lepila mora biti najmanj 10 mN/m manjša kot površinska energija lepljenca), ■ tanek film lepila mora biti pravilno nanesen na površino le- pljenca, ■ naraščajoči tlak pred zore- njem, ki omogoča povečano pe- netracijo lepila v porozno površi- no in/ali izrine zrak, ki je ujet na mejnih površinah, da se raztopi v lepilu in omogoči boljše omaka- nje, ■ temperaturna razteznostna koeficienta lepila in lepljenca naj bi bila podobna, da ne pride do različnih skrčkov pri segrevanju in ohlajanju. Na končno vezivno jakost vpli- vajo tudi naslednje lastnosti le- pljenca: ovršine le- pljenca je odvisna od vrste le- pljenca. Tudi optično zelo ravne površine so na molekularni ravni hrapave. Zato dve površini nikoli ne moreta priti v popoln, 100- odstotni kontakt. V resnici sta redko v kontaktu, ki je večji kot 10 odstotkov glede na celotno površino; ■ poroznost lepljenca - čim bolj je površina lepljenca porozna, več lepila je potrebnega za zle- pljenje, ker porozna površina ab- sorbira več lepila, ki pa ni na vo- ljo za vezanje; ■ kemijska narava lepljenca - idealna kemijska sestava lepljen- ca naj bi bila čim bolj podobna lepilu in nasprotno; ■ temperatura lepljenca med ve- zanjem - v praksi je pomen tem- perature lepljenca večkrat prezrt, kajti ta naj bi bila čim bližje tem- peraturi lepila. Zato je zelo po- membno, da sta lepilo in leplje- nec vsaj 24 ur v prostoru leplje- nja. V tabeli 1 na strani 26 so pred- stavljene metode, ki se upora- bljajo za testiranje kakovosti di- sperzijskih in talilnih lepil, tudi pri proizvodnji zloženk, v knji- goveštvu in drugih tehnoloških obratih, kjer se lepila uporabljajo kot vhodne surovine. Metode ni- so namenjene testiranju lepljivo- sti lepil. TABELA 1. PREGLED METOD ZA PRESKUSANJE LEPIL LASTNOSTI Viskoznost in tekočnost Vsebnost suhe snovi pH vrednost Hitrost vezanja Temperatura zmehčišča Toplotna stabilnost Vezanje v vročem Čas za lepljivost v mokrem stanju Odpornost proti toploti in mrazu DISPERZIJSKA LEPILA X X X X LEPILA NA OSNOVI TALINE X X X X X TABELA 2. VREDNOTENJE KAKOVOSTI LEPLJENE VEZAVE OCENA SPLOŠNO (N/cm) Slaba vezava <4,5 Zadovoljiva vezava Dobra vezava Zelo dobra vezava 4,6-6,2 6,3-7,2 >7,2 FOGRA SPECIFIKACIJA (N/cm) <5,5 5,6-6,5 6,6-7,7 >7,7 3.3 MEHANSKA OBDELAVA HRBTA KNJIŽNEGA BLOKA Danes se v svetu uporabljata dve metodi obdelave hrbta knji- žnega bloka (KB): a) Obdelava KB z odstranjeva- njem hrbtnega pregiba, ki obsega: ■ rezkanje (hrbtni pregib se odrezka), ■ kombinirano rezkanje z vre- zovanjem prečnih utorov (prečni utori pa povečajo površino le- pljenja), ■ kombinirano obrezovanje z rezkanjem (hrbtni pregib odreže- jo noži in porezkajo rezkala), ■ kombinirano obrezovanje z rezkanjem in vrezovanjem preč- nih utorov, ■ tehnika pahljače (posamezni listi so pahljačasto porazdeljeni, da se lahko lepilo nanese tudi s strani lista), ■ kombinirano rezkanje in tehnika pahljače. b) Obdelava hrbta KB z ohrani- tvijo hrbtnega pregiba, ki obsega: ■ tehniko fleksstabil (brušenje samo na nekaterih mestih), ■ perfotehniko (perforacija hrbtnega pregiba), ■ vrezovanje hrbta (vrezi v do- ločenem razmiku), ■ lepljenje mehansko neobde- lanih zgibanih knjižnih pol, šiva- nih s taljivimi nitmi. Poleg izbire tehnike obdelave knjižnega hrbta, ki je povezana s tehnološkimi sposobnostmi stro- jev in naprav, ima pomembno vlogo tudi kakovost obdelave knjižnega bloka. Jakost zleplje- nja knjižnega bloka je odvisna od števila prečnih utorov, od njiho- ve globine ter od števila nožev za odstranjevanje hrbtnega pregiba. Zaradi tega bi morali na podlagi izkušenj in preskušanja pri upo- rabi posamezne tehnike obdelave hrbta KB izbrati optimalno kombinacijo vseh vplivnih de- javnikov. 3.3.1 Statična in dinamična jakost zlepljenja KB Pri lepljeni vezavi je lepilo osnovni element povezave med platnico in knjižnim blokom. Zato je za nadzor kakovosti veza- ve treba določiti jakost zleplje- nja. Postopek izvajamo s presku- šanjem mehanske trdnosti leplje- nja s pomočjo statične in dina- mične metode merjenja. Pri di- namični metodi preskušanja vpnemo posamezni list KB v aparat, ki s prepogibanjem simu- lira listanje brošure. List napne- mo s silo 1 N/cm in se pripogiba, dokler ne izpade. Preskušanje lahko traja zelo dolgo, saj lahko rezultati tudi pri ne preveč dobri vezavi dosegajo vrednosti do nekaj sto pregibov. Pri statični metodi deluje sila na posamezni list pravokotno na hr- bet KB. Sila se enakomerno po- večuje do trenutka, ko list izpade iz knjige. Za dinamični nadzor jakosti zlepljenosti KB velja, da simulacija listanja ne zadostuje. Iz izmerjenih rezultatov ne mo- remo dobiti absolutnih vredno- sti, ampak le orientacijske podat- ke. S klasično statično metodo pa se lahko hitro in enostavno iz- meri jakost zlepljenja KB neod- visno od delovanja sil pri lista- nju. Za statično metodo Fogra priporoča smerne vrednosti v ta- beli 2, ki veljajo kot osnovno me- rilo za vrednotenje kakovosti ve- zave. Inštitut Fogra je v sodelovanju s sedmimi drugimi inštituti izve- del vzporedne teste na različnih aparatih (Muller-Martini, Kol- bus, IGT HST 2 itn.) za statični in dinamični nadzor jakosti zle- pljenja KB. Testi so pokazali, da so rezultati preskušanja istih knjig na različnih aparatih različ- Slika 6. Aparat za dinamično preskušanje zlepljenosti KB Müller Martini, tip VA. TRDNOST BROŠIRANE VEZAVE ni. Pri uporabi statične metode preizkušanja rezultati odstopajo do 30 %, pri dinamični metodi preizkušanja pa tudi do 120 %. Glede na ugotovljeno lahko skle- nemo, da je primerljivost izmer- jenih vrednosti na različnih na- pravah za preizkušanje zelo pro- blematična. Kakovosti vezave ne moremo dokončno ocenjevati le na podlagi rezultatov, izmerjenih na različnih napravah za presku- šanje. Nujno je treba preizkusiti lastnosti in kakovosti uporablje- nih materialov in na podlagi iz- kušenj oceniti in določiti njiho- vo uporabnost. 4. ZAKLJUČEK- PARAMETRI KAKOVOSTI BROŠURE Dokler pojma kakovosti knji- ge, brošure kot grafičnega izdel- ka ne pojasnimo, je to relativna kategorija, njena ocena pa je od- visna predvsem od okusa. V pro- izvodnji in nadaljnjem prometu brošur moramo imeti merila, ki jih bodo uporabljali vsi v tem ci- klusu in tako enako ocenjevali kakovost brošure kot grafičnega izdelka. Zaradi tega je treba siste- matizirati vse dejavnike, od la- stnosti brošure prek napak, ki jih zmanjšujejo, in ocenjevanja ka- kovosti do ugotavljanja, kje se napake pojavljajo in kaj jih po- vzroča, ter sprejemanja ukrepov, kako jih preprečiti. Kakovostne lastnosti brošure lahko določimo na podlagi nje- nega namena. Ta je dvojen: bro- šuro uporabljamo predvsem kot informacijsko sredstvo, pa tudi kot okrasen predmet. To ne po- meni, da gre le za okras na polici, ampak mora lepo delovati tudi pri uporabi, tako da je branje pri- jetno doživetje. Čeprav imajo vse brošure skupne lastnosti, obstaja kakovostna razlika med brošuro umetniških reprodukcij, klasič- no brošuro in manj kakovostno brošuro (rotoroman). Različna je kakovost informacije - besedila in slik, različna sta tudi trajnost in videz brošure. Nadzor in ocenjevanje kakovo- sti brošur je postopek, s katerim preverjamo, koliko so kakovo- stne zahteve izpolnjene oziroma koliko je napak in kakšne so. Na- pake so neizogibne v vsaki proi- zvodnji. Jasno pa je, da bo z ve- stnejšim in pazljivejšim delom, boljšimi materiali in opremo mogoče narediti brošure z manj napakami. Zaradi enostavnejše- ga ocenjevanja kakovosti so na- pake razdeljene po velikosti ozi- roma po vplivu na kakovost v kritične napake (napake, ki one- mogočajo uporabo brošure), ve- čje napake (napake, ki otežujejo uporabo brošure) in manjše na- pake (napake, ki zmanjšajo lep videz brošure). Glede na razvrsti- tev napak/pomanjkljivosti po ve- likosti na kritične, večje in manj- še so tudi enote proizvodov defi- nirane na kritično, večjo in manjšo uporabnost: je tista, ki ima eno ali več kritič- nih napak, vsebuje pa lahko večje ali manjše napake, Slika 7. Aparat IGT za preizkušanje statične jakosti zlepljenosti knjižnega bloka. ■ manjša; je tista, ki ima eno ali več večjih napak, lahko ima manjše napa- ke, ne sme pa imeti kritičnih, je tista, ki ima eno ali več manjših napak, vendar nobene večje ali kritične. Pri določanju pogojev za pre- vzem se je treba dogovoriti za do- pustno število slabih enot posa- meznega proizvoda v celotni na- kladi. Če je število preseženo, na- ročnik lahko zavrne prevzem. Dopustno število bolj ali manj slabih enot proizvoda določamo v odstotku glede na celotno na- klado. Ta odstotek pomeni spre- jemljivo raven kakovosti - AQL (Acceptable Quality Level). Od- stotek posameznih slabih enot proizvoda v celotni nakladi spre- mljamo v postopku nadzora. Če bi pregledali vse proizvode, bi bi- lo to dolgotrajno in zelo drago opravilo, ki bi pomembno vpli- valo na ceno izdelka. Kakovost naklade zato ugotavljamo samo z nadzorom dela naklade, ki mora biti dovolj velik, da pokaže zane- sljivo sliko kakovosti; običajno okoli 10 odstokov. Doseganje in ohranjanje kako- vosti je zapleteno in odvisno od človeka, strojev, materiala, me- tod, merjenja, vodstva, trga, de- narja in motivacije. Zagotavlja- nje kakovosti je opredeljeno v številnih standardih, ki jih mora- mo upoštevati tudi pri nas. Marjeta ČERNIČ Inštitut za celulozo in papir Ljubljana Alenka BITENC LITERATURNI VIRI 1. Bitenc, A. Vpliv temperature taljivega lepila na kakovost lepljene vezave; diplomsko delo Ljubljana, 2003 2. Verbinc, F., Slovar tujk Ljubljana, Cankarjeva založba, 1994 3. Bajec, A. in ostali Slovar slovenskega knjižnega jezika Ljubljana, DZS Slovenije, 1993 4. Kipphan, H. Handbook of print media Berlin, Heidelberg; Springer, 2001, str. 4-6,775-781,836-841 5. Vodopivec, J. Vezave srednjeveških rokopisov Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije, 2000 str. 529-537 6. Scheicher, L. Novi izzivi pri izdelavi brošur Grafičar, 1999, št.2, str. 7-8 7. Babić, D. in ostali Optimalni materiali i uvjeti u proizvodnji meko uvezanih knjiga Acta graphica 2/90, str. 11-116 8. Novak, G. Grafični materiali NTF, Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana.2004 9. Thompson, B. Printing materials: Science and tehnology Surrey, Pira International, 1998 10. Černič Letnar, M. Pisalni, kopirni in tiskovni papirji - vredno- tenje trajnosti in obstojnosti Papir št. 1/2, str. 9-16, Ljubljana 1997 11. Černič, M. Vrste papirja, kartona in lepenke Lastnosti za tisk in predelavo Izobraževalni seminar Papir in tisk ICP Ljubljana, 15. september 2005 ■ NADALJEVANJE IZ ŠT. 1/2006, STR. 33 UVOD V FLEKSOTISK 3 7. TISKARSKI STROJI ZA FLEKSOTISK V fleksotisku se uporabljajo ve- činoma tiskarske rotacije na po- dlagi treh glavnih konstrukcij- skih zasnov: < rotacije s tiskovnimi členi v enem stolpu, < rotacije z zaporednimi ti- skovnimi členi oziroma v tande- mu, < rotacije s centralnim tiskov- nim členom oziroma satelitni stroji. 7.1 Fleksorotacije z enim tiskovnim stolpom Imenujejo jih tudi multiflekso- rotacije s štirimi ali šestimi ti- skovnimi členi, ki so nameščeni vertikalno na jeklenem ohišju (slika 34). Ta tip fleksorotacije je prime- ren za tisk na trdne tiskovne sub- strate, ki imajo majhno elastič- nost in raztezanje. Natančnost barvnega skladja je odvisna od števila zobnikov v vsakem tiskov- nem členu in je med 0,3 in 0,5 mm, odvisno tudi od tiskovne ši- rine - širine zvitka materiala. Po- gost vzrok za nenatančno skladje je hitrost tiska, zlasti med ročno menjavo zvitka v teku. Ta tip stroja so v preteklosti po- gosto nabavljali in je zato danes vsepovsod v uporabi. 7.2 Fleksorotacije z zaporednimi členi Tu stojijo tiskovni členi v vrsti kot samostojne enote v isti ravni- ni. Vsak je kompletno opremljen s tiskovnim valjem in sistemom Slika 34. Šestbarvni fleksorotacijski stroj s tiskovnimi členi v stolpu. za sušenje in hlajenje. Tiskovni členi so nameščeni v zaporedju eden za drugim, pač glede na šte- vilo barv, ki jih želimo tiskati; sli- ka 35. Barvno skladje je podobno kot pri izvedbi v stolpu (odstopan- nja približno 0,3 do 0,5 mm), za- to so uporabni zgolj stabilni ma- teriali, kot so kovinske folije in debelejši papirji. Fleksostroji te vrste so pogosto dobro opremlje- ni z elektronskim krmiljenjem, podobno kot sodobne rotacije za globoki tisk. 7.3 Satelitne fleksorotacije Fleksotiskarske rotacije s cen- tralnim tiskovnim valjem so naj- novejši tip fleksotiskarskih stro- jev. Centralni tiskovni valj ima premer 1,5 m z rotacijsko na- tančnostjo do 0,005 mm. Poseb- ni vodni sistem hlajenja vzdržuje temperaturo na površini bobna Zgoraj in desno na strani 29, slika 36. Fleksorotacija s centralnim tiskovnim valjem. konstantno v tolerančnem ob- močju +/-50 °C, tako, da je na- tančnost barvnega skladja dose- žena med 0,10 in 0,15 mm. Tiskovni material (papir, ume- tne folije in kovinske folije) leži trdno in ravno na obsegu cen- tralnega tiskovnega valja, tako da skoraj ni možnosti, da bi se ma- terial raztezal med tiskom. Ti- skovni valj je zato opremljen s centralnim zobnikom, ker pride s posameznim ploščnim valjem (valj s tiskovno formo) neposre- dno v stik. Taka konstrukcija to- rej omogoča zelo veliko natanč- nost v primerjavi s fleksorotaci- jami, ki imajo številne individu- alne zobnike in individualne ti- skovne valje. Preciznost tega tipa stroja je bila vzrok za številne odlične tiskovne rezultate in dvig razvoja v fleksotisku; slika 36 na straneh 28 in 29. Načeloma je možno na vseh ti- pih oziroma vrstah fleksostrojev Levo slika 35. Fleksorotacije za tiskanje etiket imajo tiskovne člene običajno razporejene zaporedno v liniji. TISKARSKE BARVE ZA FLEKSOTISK tiskati rastre. Vendar pri tem pri- haja do vidnih razlik v kakovosti, na katere ne vplivajo menjava ti- skovnih form, rastrskih valjev ali tiskarske barve. Če hočemo ti- skati rastrske reprodukcije z veli- ko natančnostjo, visoke kakovo- sti, z zagotovljenim barvnim skladjem, potem bomo uporabili fleksorotacijo s centralnim ti- skovnim valjem. 8. TISKARSKE BARVE ZA FLEKSOTISK Tiskarske barve za flekso- in ba- krotisk so si podobne, saj sta tudi tehnologiji tiska podobni. Zara- di različnih zahtev, uporabljamo tudi različne fleksotiskarske bar- ve, odvisno predvsem od lastno- sti tiskovnega materiala. Običajno proizvajalci fleksoti- skarskih barv ponudijo trgu viso- kokoncentrirane fleksobarve, ne glede na to, ali so izdelane na vo- dni osnovi ali na osnovi topil. Uporabnik (tiskar) si mora po- tem sam razredčiti tiskarsko bar- vo, pač glede na vrsto in lastnost tiskovnega materiala in uporab- nost izdelka. Splošni recept sicer poda proizvajalec tiskarske bar- ve, vendar pa s tem ni rečeno, da bo taka koncentracija tudi ustre- zna. Vedno je modro izdelati preskusni odtis. Izbor fleksotiskarske barve pa je odvisen tudi od vrste tiskovnih form (fotopolimerne, gumijaste, digitalno kopirane ipd.). Te spe- cifične zahteve določajo izbor ustrezne tiskarske barve, saj ta lahko vsebuje kemikalije, ki med tiskom uničujejo material, iz ka- terega je tiskovna forma izdela- na. 8.1 Vrste in sestava flekso- tiskarskih barv < Fleksotiskarske barve - pi- gmentirane, termostabilne ti- 30" skarske barve na osnovi umetnih smol in topil se uporabljajo za tisk na obdelane polietilenske (PE) in polipropilenske (PP) fo- lije, celofan (MX, MS), lakirane ali nelakirane PETP, poliestre, lakirane alufolije, papirje in kar- tone. Zaradi nizke vsebnosti estrov so primerne za tisk s foto- polimernimi ploščami. Odtisi so obstojni do 180 °C. < Fleksotiskarske barve na vo- dni osnovi se uporabljajo za tisk na papir in karton. Fleksobarve na vodni osnovi za specialne na- mene pa so primerne tudi za tisk na polivinil klorid (PVC), pre- mazane papirje, lakirano alufoli- jo in obdelan PE. < UV-fleksotiskarske barve - za posebne namene, ovojnine in neprehrambno embalažo. Na splošno fleksotiskarske bar- ve sestavlja: 10-15 % barvil in pigmentov, 15-20 % veziv, 60-70 % topil in 1-5 % raznih dodatkov. Veziva Izdelana so iz sintetičnih smol, ki na odtisu tvorijo barvni film brez vonja in okusa. Veziva ima- jo v tiskarski barvi dvojno nalo- go. Prva je ta, da omogočajo pro- ces barvnih agentov na tiskar- skem stroju - transmisija barv- nih agentov na substrat in fiksi- ranje. Druga naloga je, da veziva v kombinaciji z aditivi določajo lastnosti sušenja filma tiskarske barve, kot je adhezija na specifič- ne substrate, odpornost proti te- snjenju, zatesnjenost, sijaj, spo- sobnost laminiranja itn. < Veziva kot polimeri - dolge verižne molekule z visoko mole- kularno maso. Obstajata dva tipa polimerov: popolnoma sintetič- ni in polsintetični. Popolnoma sintetični polimeri so izdelani iz mineralnih olj, medtem ko so polsintetični kemijsko modifici- rani naravni produkti. < Celuloza pripada skupini se- kundarnih rastlinskih surovin in jo pridobivamo iz lesa in bomba- ža (bombažna vlakna). Za vezivo uporabljajo pri proizvodnji ti- skarskih barv kemijsko modifici- rano celulozo - nitroderivate, etre in estre. Splošno znano in preizkušeno vezivo, ki se največ uporablja, je nitroceluloza, pa tudi derivata celuloze acetobuti- rat in etilceluloza. < Kakovost nitroceluloze se ra- zlikuje glede na njeno molekul- sko maso in stopnjo nitrifikacije. Celuloza z več nitroskupinami se uporablja za eksplozive, nitroce- luloza z manjšo vsebnostjo nitro- skupin pa za izdelavo tiskarskih barv in lakov. Še posebej nevarna je suha nitroceluloza, zato je na voljo le ovlažena s 50 odstotki etanola. Pri formulaciji barve od- vzamejo eksplozivnost nitrocelu- loze, ker se tako bolje tiska kot z nitrocelulozno osnovo, barva pa je absolutno neškodljiva. Nitro- celuloza ima primerno nizko ce- no in je namenjena tehničnim zahtevam, kot vezivno sredstvo. < Poliamidne smole so prav tako modificirani naravni poli- meri. Pridobivajo jih s polimeri- zacijo dvobaznih maščobnih ki- slin z diamini. Glede na različno topnost razlikujemo topne v al- koholu in tiste, ki se topijo v zmesi mineralnega špirita z eta- nolom. Poliamidne smole so ter- moplastične in se pogosto upora- bljajo v prejšnji formulaciji fle- ksografskih tiskarskih barv s PE zaradi dobrih adhezijskih lastno- sti. Tiskarska barva, ki temelji na poliamidnih smolah, se težko la- minira glede na primerne lastno- sti veziva. Ti izbrani poliamidi so primerni za izdelavo hladno pe- čatene embalaže. Polivinilne smole imajo veziva s čisto sinte- tično osnovo in tako se lahko po- razdelijo v različne skupine: poli- vinil kloridni (PVC) polimeri, polivinil butiral smole (PVB) in akrilne smole. Barvila in pigmenti Danes se uporabljajo anorgan- ski in organski pigmenti, kovin- ski in anorganski beli pigmenti in včasih tudi topljiva barvila kot vir osnovnih pigmentov, ki se uporabljajo kot barvilna sredstva za fleksotiskarske barve. Organ- ski pigmenti so spojine, ki ne vsebujejo težkih kovin in po var- nostnih podatkih proizvajalcev niso klasificirani kot zdravju ško- dljive snovi. Zadnje velja tudi za anorganske bele in kovinske pi- gmente. Glede na predpise stan- darda DIN 95944 so pigmenti definirani kot netopljivi, anor- ganski ali organski, obarvani ali neobarvani dodatki tiskarskim barvam. Za fleksotisk se danes upora- bljajo anorganski ali organski pi- gmenti. Kot neobarvani barvni pigmenti za izdelavo fleksoti- skarskih barv temeljijo na anor- ganskem titanovem dioksidu v uporabi kot beli pigment in ogljikov pigment (saje) kot črni pigment. Za pisane barve se upo- rabljajo večinoma organski pi- gmenti. Posebej čist in jasen prehod v območju od magenta do vijoliča- ste dosežemo s fanalpigmenti. Odpornost teh je med enako tr- dnim pigmentom in topnimi ko- vinskimi kompleksnimi barvili. V rdečem območju se pogosto uporabljajo razne solem podob- ne organske spojine, ker so zelo visoko odporne proti maščobam, medtem ko je odpornost proti kislinam in alkalijam omejena. V rumenem in oranžnem ob- močju se največ uporabljajo du- šikovi azo- in diazopigmenti, v modrem in zelenem pa pigmenti E JiPAP VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. • BELJENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA Tel.: +386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,49 22077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si MICHAEL HUBER GmbH München ••HUBER ••GRUPPE TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SEDEŽ V LJUBLJANI SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSO barve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in Dantex razvijalni stroji. MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA d.0.0., Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin, tel. Ol 563 74 26, faks Ol 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net bakrovega ftalocianina, ki dajejo tiskarski barvi odpornost, da je primerna za univerzalno upora- bo. Poleg navedenih vrst (tipov) pi- gmentov obstajajo še visokood- porni pigmenti za praktično vsa barvna območja. So pa odporni pigmenti dražji od navadnih in se uporabljajo samo v nujnih pri- merih. < Kovinski pigmenti (metal pi- gments). Normalno se oba pi- gmenta, tako aluminijev pi- gment kot bronasti prah, upora- bljata pod imenom »bronca«, ki še obstaja, vendar ime zavaja, ker prašek ne vsebuje brona, ki ga pridobivamo iz bakra in kositra, pač pa iz medenine, ki je zmes bakra in cinka. Zlitine bakra in cinka ustvarjajo različne rdečka- stozlate odtenke, ki vsebujejo 90 % bakra in 10 % cinka in ga ime- nujemo »svetlo zlato«. Sijoče sve- tlo zlate zelenkaste odtenke dobi- mo s 85 % bakra in 15 % cinka, »resnično« zlato pa je iz 70 % ba- kra in 30 % cinka. Zaradi velike odpornosti, ki se zahteva od barve na področju ti- skanja embalaže, se zlatih barv ne uporablja pogosto. V takih pri- merih se bolj uporablja alumini- jasta bronca. < Pigmenti z bisernim učin- kom (pearlescent pigments) se izdelujejo z brušenjem svetlika- joče se sljude in posledično nje- nih posameznih plasti. Na voljo so v različnih barvnih odtenkih. Te fleksobarve niso primerne za uporabo tam, kjer tiskarsko bar- vo doziramo s strgali. Biserni pi- gmenti imajo tendenco močnega usedanja v nizkoviskoznih siste- mih. < Fluorescentni pigmenti in barvila (Fluorescent pigments and dyes) se v svetlobi svetlikajo - fluorescirajo. Pri obsevanju ta- kih pigmentov ali barvil s svetlo- bo nižjih valovnih dolžin se spro- šča vidna svetloba. Vpadla sve- tloba se delno absorbira, spreme- ni spektralno naravo in proporci- alno reflektira. Topila Flekso- in bakrotiskarske barve se sušijo izključno z izhlapeva- njem topil, zato sta njihova vrsta in količina zelo pomembni. Za- radi vse strožjih zakonov o var- stvu okolja in onesnaževanju zra- ka z lahko hlapnimi organskimi komponentami (VOC) ter dej- stva, da te barve vsebujejo do 70 odstotkov topil, je pomembno, da se pri izboru topil uporabljajo le tista, ki so okolju čim bolj pri- jazna. Predvsem se je treba izogi- bati naftnim derivatom, aromat- skim spojinam in nižjim glikol- nim etrom in ketonom. Ksilen in toluen, ki sta eksplozijsko nevar- na, so zamenjali z alkoholi in estri. Najbolj strupen etilen gli- kol, za katerega v zadnjem času ugotavljajo, da povzroča krvne, okvare, pa so že zamenjali s pro- pilen glikolom. Dodatki (aditivi) To so sredstva za izboljšanje ti- skovnosti in temperaturne, me- hanske in kemične obstojnosti barvnega filma. Izbirati moramo sredstva, ki so dovoljena kot se- stavne komponente v barvah za tisk prehrambne embalaže. Do- datki so dodani tiskarski barvi zato, da modificirajo določeno lastnost veziva, da prenese žele- no lastnost na barvni film. Ob- stajajo: < Mehčalci vračajo barvnemu filmu fleksibilnost, ki se kaže na povečanju mehanskih odporno- sti, kot je proti gubanju. Učinku- jejo kot plastifikatorji in so bodi- si monomerni [npr. ester ftalne kisline (phtalic acid ester), ester adipinske kislin (adipic acid ester), ester lojne kisline (sebacic acid ester)] bodisi polimerni pla- stifikatorji (npr. poliesterska smola, poliuretanska smola). < Adhezijska sredstva. Adhezi- ja (lepljivost) barve je lahko po- sledica dipol-dipol interakcij med polarnimi skupinami, dru- ga možnost pa je kemična reak- cija med adhezijskim sredstvom v barvi z reaktivnimi skupinami na površini filma. To pojasnuje, zakaj se tiskarska barva ne usidra na nepolarnih neobdelanih filmskih materialih. S korono ali plamenskim po- stopkom se formirajo na površini filma kemijsko reaktivne skupi- ne, da postane sposobna za usi- dranje tiskarske barve v substrat. < Voski. Napredek v tehnolo- giji pri proizvodnji embalaže v zadnjih letih je prisilil proizvajal- ce tiskarskih barv (še posebej za fleksotisk) k razvoju dovolj od- pornih tiskarskih barv, ki lahko zadovoljijo vsem negativnim zu- nanjim dejavnikom med upora- bo. Zato je prišlo do izboljšanja TISKARSKE BARVE ZA FLEKSOTISK V fleksobarvi predstavlja zelena topila, modra veziva, rumena dodatke in rdeča kolorante. odpornosti fleksobarv proti dr- gnjenju in drsenju. Te lastnosti pa se lahko izboljšajo prav z do- datki voskov. Voski so neprosojne ali svetlo prepustne organske termopla- stične spojine, ki odbijajo vodo. Večina ima tališče med 50-100 °C, vendar pa ni nikoli ostro omejeno. Mnogi so zmesi in v tem primeru se vosek tali znotraj določenega temperaturnega ob- močja. Skupne lastnosti voskov so: - pri 20 °C so trdni, bodisi pro- žni, krhki bodisi je njihovo stanje nekje vmes, - imajo makro- ali mikrokristal- no strukturo, a videz se menja od prozornosti do neprosojnosti, vendar brez sijaja, - topijo se pri temperaturi nad 40 °C brez razpadanja, - nad tališčem imajo razmero- ma nizko viskoznost, - njihova topnost je zelo odvi- sna od temperature. Ne glede na svoje reološke la- stnosti voski funkcionirajo na površini posušenega laka ali si- stema tiskarske barve. O tem ob- stajata dve teoriji: a) Teorija nezdružljivosti (The incompability theory). Zaradi nezdružljivosti z zunanjo fazo so delci voska prisiljeni, da migrira- jo na površino in tvorijo zelo ta- nek sloj na površini filma barve. Ta voščeni sloj je zelo drseč in ta- ko so mehanske poškodbe odtisa zmanjšane na minimum. b) Teorija kotaljenja delcev (The ball-bearing theory). Delci voska so v premeru večji od de- beline osušenega filma barve in zato gledajo iznad površine sloja barve. S tem delujejo kot mazilo in tako izboljšajo odpornost po- vršine proti drgnjenju. Voski so lahko: - naravni (rastlinskega in žival- skega izvora), - petrolejski (prisotni so v suro- vem petroleju), - mineralni (naravni izvlečki voskov iz mineralnih olj), - sintetični (polimeri, podobni voskom). Inkorporacija voskov V tekoče tiskarske barve se vo- sek inkorporira oziroma vnese kot preddispergirani medij ali pa se vmeša oziroma nastrga v bar- vo. Najbolj uporabljen vosek za te namene je polietilenski. Po- sebno pozornost se namenja pri vnosu voskov v fleksobarve na vodni osnovi. Običajno se v te barve vosek inkorporira v obliki emulzije. To je stabilna zmes dveh tekočin, ki se med seboj ne mešata. V ta namen je treba do- dati sredstvo za emulgiranje, da se vosek drži v stabilni emulziji z močno polarno vodo. Tako do- bljena emulzija se preprosto vmeša v tiskarsko barvo in strga- nje voska na koncu postopka ni potrebno. Inkorporacija voskov v tiskarsko barvo je občutljiva in zahtevna operacija. Tiskarsko barvo se mora tako pripraviti, da se dobi najboljši kompromis med izboljšanjem odpornosti proti drgnjenju in drsanju ter zmanjšanjem sijaja in podaljša- njem časa sušenja na drugi strani. < Sredstva za matiranje (Mat- ting agents). Za matiranje povr- šine se uporabljajo grobi voski ali derivati silicijeve kisline. Sred- stva za matiranje se ne razredčijo v topilu tiskarske barve. Disper- zija difuzno reflektira svetlobo, da nastane učinek motne površi- ne. Po drugi strani pa spremem- be na filmu barve povečajo hra- pavost, ki močno spremeni la- stnosti drsenja. Sredstva za mati- ranje v barvi največkrat zmanj- šujejo odpornost proti praskanju in drgnjenju. < Antistatična sredstva. Pri ti- sku na folije tiskamo na material, ki ima majhno kapaciteto ab- sorpcije vode, zato se pojavlja statična elektrika. Temu v izogib pri tiskanju pogosto uporablja- mo antistatična sredstva z anti- statičnimi premazi (prevlekami). Antistatična sredstva so visoko- polarne higroskopične substan- ce, ki elektrolitsko disociirajo in povečujejo električno površinsko prevodnost. Pri tem procesu ima prisotnost vlage pomembno vlo- go, zato je stopnja antistatične opreme močno odvisna od rela- tivne vlažnosti zraka, ki nas ob- daja. Antistatična sredstva so kla- sificirana glede na njihove ke- mične mehanizme v ionska (ani- onska in kationska) in neionska antistatična sredstva. < Sredstva proti usedlinam. Te substance se uporabljajo pred- vsem v formulaciji kovinskih barv, zlasti »alubronze«, in barv s kovinskimi pigmenti, ki se odla- gajo kot usedline. Predvsem je to opazno tam, kjer nimajo ločenih dovodov za barvo - posledica so lise na tiskovini -, zaradi usedlin pri transportu posode, ki jih ne moremo ponovno premešati. < Sredstva za omakanje in an- tipenilci se primarno uporabljajo pri tiskarskih barvah na vodni osnovi. Sredstva za omočenje so kot pomožne substance name- njena za omočenje folije s tiskar- sko barvo ali pa jih uporabljajo kot sredstva za disperzijo. Antipenilci eliminirajo tvorje- nje penjenja v koritu z barvo. Glede na to, da so v barvi antipe- nilci, je pomembno, da se s pra- vilno namestitvijo črpalke in cevi za dotok barve v barvno korito lahko izognemo raznim težavam, kot so brizganje, mehurjenje ipd. Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 3/2006 VRAČA SE POMLAD Dnevi sreče, nežne, tihe, kot nasmeh, svet vsakdanji se potaplja v molk megle, vedno znova tisoč majhnih nežnosti in poljubi so obljube večnosti. Vrača se pomlad, a življenje ne, in spomini z njo, kot jata ptic, znova zažive, vrača se pomlad, a ljubezen ne, v srcu si ves mlad in rad bi osvojil svet. Elza Budau 12 15 18 22 26 30 34 38 Vas zanima barvna karta UNI-COLOR za revijalni in časopisni tisk? IZPOLNJENO NAROCILNICO POŠLJITE V KUVERTI Ime in priimek Podjetje Grafičar Delo d.d. Dunajska 5 1509 Ljubljana Ulica Poštna številka Kraj Davčna številka Nepreklicno naročam ...... izvodov barvne karte UNI-COLOR. Cena enega izvoda na Ot>išate naš° spletno «ran: štirih vrstah papirja je 4900 SIT. Kupnino bom poravnal po prejeti položnici (fizične osebe) ali računu www.delo.si/graficar (pravne osebe). REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 2/2006 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Danilo Slivnik Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Andrej Čuček Gregor Franken Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4800 SIT (20,30 EUR). Posamezne številke po ceni 999 SIT (4,17 EUR) dobite na našem naslovu. Preračun v evrih je informati- ven. Zanj smo uporabili centralni parite- tni tečaj 1 EUR = 239,640 SIT. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica fotografija in oblikovanje Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se od- govorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavljenih pri- spevkih. Pričakujemo vas v času sejma IPEX 2006 v Birmingham, Anglija, od 4 do 11. aprila, na razstavnih prostorih naših poslovnih partnerjev. Več informacij na spletnih straneh www.grafik.si ^ooa EFI programska oprema za upravljanje in vodenje tiskarn KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KODAK GCG (Creo) ofsetne plošče, grafični filmi, kemikalije in oprema za pripravo tiska, oprema in materiali za analogni in digitalni poizkusni odtis (matchprint), flexo plošče KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž NW - Graphic drobni grafični pripomočki TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številjenje BBA BELGIUM cevne navleke in krpe za čiščenje BÖTTCHER vse vrste tiskarskih valjev DAY INTERNATIONAL ofsetne gume in poliester podloge DIAURES samolepilne folije in papirji FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FARBENFABRIK PRÖLL barve za sitotisk FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni PCS potrošni in nadomestni deli PRINTING RESEARCH brez madežev-Super Blue VARN PRODUCTS COMPANY pomožna sredstva za tisk VARN KOMPAC avtomatski vlažilni sistemi XEROX digitalni tisk XSYS PRINT SOLUTIONS - ANI PRINTING INKS vse vrste barv za tisk DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana telefon • h.c.-tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24, faks • h.c.-tajništvo 01 548 32 10 e-pošta grafik@grafik.si • www.grafik.si People & Print Nova KBA Rapida srednjega formata "tSfiOO Bg/h 18000. Bg/h Zgledi srednjega formata Tako produktiven, vsestranski in uporabniško prijazen, kot je nova Rapida 105, ni noben drug ofsetni stroj srednjega formata. Največja tiskovna hitrost 18.000 odtisov na uro, vLagaLnik brez prijemačev, na izbiro tudi brez potezne stranske naslonke, izjemno ravnoLežno prenašanje poL, izjemno hitri avtomati za menjavo tiskovnih form, vsi programi za čiščenje, ki si jih je moč zamisliti, krmilni pult Ergotronic na Windows platformi, nadzorni sistem za pole Qualitronic 2, denzitometrični ali barvnometrični nadzor tiskovne kakovosti, integracija standardov JDF s sistemom Logotronic professional - nova Rapida 105 definira stanje tehnike v ofsetnem tisku srednjega formata na novo. Želite vedeti še več podrobnosti? Pokličite nas! Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0, E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG