65 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V DECEMBRU 2019 Agrometeorological conditions in December 2019 Ana Žust ecember je bil, tako kot večina mesecev v letu 2019, nadpovprečno topel mesec. Prva polovica meseca je bila sicer hladna s podpovprečnimi temperaturami zraka, nato je sledilo desetdnevno nadpovprečno toplo obdobje, ko so bile povprečne temperature zraka v posameznih dneh višje od 10 °C. Mesec se je zaključil s ponovnim hladnim obdobjem. Kljub temperaturni pestrosti so bile povprečne mesečne temperature 2 do 3 °C, mestoma celo več, nad dolgoletnim povprečjem (1981– 2010). Gibale so se med 3 in 4 °C, na Primorskem so bile med 6 in 8 °C, hladnejša so bila le hribovita območja s povprečno mesečno temperaturo med 1 in 3 °C. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracij a (ETP), izračunana je po Pe nman-Monteithovi enačbi, december 2019 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, December 2019 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max.  pov. max.  pov. max.  pov. max.  Bilje 0,7 1,3 7 0,7 1,0 7 0,7 1,1 7 0,7 1,3 21 Celje 0,4 0,8 4 0,5 1,1 5 0,4 0,8 4 0,4 1,1 14 Cerklje - let. 0,4 0,7 4 0,6 1,5 6 0,5 0,9 5 0,5 1,5 15 Črnomelj 0,4 0,7 4 0,5 1,0 5 0,3 0,8 3 0,4 1,0 12 Gačnik 0,3 0,5 3 0,5 1,2 5 0,3 0,9 4 0,4 1,2 11 Godnje 0,8 1,2 8 0,7 0,8 7 0,8 1,1 9 0,8 1,2 23 Ilirska Bistrica 0,6 1,2 6 0,6 1,0 6 0,5 1,0 6 0,6 1,2 18 Kočevje 0,5 0,9 5 0,6 1,3 6 0,4 0,8 5 0,5 1,3 15 Lendava 0,4 0,7 4 0,5 0,9 6 0,5 0,9 6 0,5 0,9 15 Lesce - let. 0,3 0,8 3 0,4 0,6 4 0,5 1,1 6 0,4 1,1 13 Maribor - let. 0,5 0,8 5 0,9 2,5 9 0,5 1,0 6 0,6 2,5 20 Ljubljana 0,3 0,5 3 0,4 0,7 4 0,3 0,7 3 0,3 0,7 10 Malkovec 0,4 0,6 4 0,5 1,4 5 0,4 1,0 4 0,4 1,4 13 Murska Sobota 0,4 0,7 4 0,8 2,3 8 0,5 1,0 6 0,6 2,3 17 Novo mesto 0,4 0,5 4 0,6 1,1 6 0,5 1,0 5 0,5 1,1 14 Podčetrtek 0,3 0,4 3 0,3 0,5 3 0,3 0,7 4 0,3 0,7 10 Podnanos 1,0 1,9 10 0,8 1,9 8 1,1 1,5 12 1,0 1,9 31 Portorož - let. 0,9 1,4 9 0,8 1,1 8 0,9 1,4 10 0,9 1,4 27 Postojna 0,6 0,7 6 0,5 0,8 5 0,4 0,7 4 0,5 0,8 15 Rateče 0,2 0,4 2 0,3 0,5 3 0,2 0,4 2 0,2 0,5 6 Ravne na Koroškem 0,3 0,4 3 0,3 0,8 3 0,3 0,5 3 0,3 0,8 9 Rogaška Slatina 0,4 0,7 4 0,6 1,3 6 0,4 0,8 5 0,5 1,3 14 Šmartno /Sl.Gradec 0,4 0,7 4 0,3 1,0 3 0,4 0,9 5 0,4 1,0 12 Tolmin 0,4 0,9 4 0,4 0,6 4 0,3 0,8 4 0,4 0,9 12 Velike Lašče 0,4 0,7 4 0,4 0,9 4 0,4 0,6 5 0,4 0,9 13 Vrhnika 0,4 0,6 4 0,5 1,1 5 0,4 0,9 5 0,4 1,1 14 Nenavadno visoke so bile tudi najvišje dnevne temperature zraka. Ob koncu druge dekade decembra se je ogrelo do skoraj 18 °C. Izstopale so tudi vsote efektivne temperature zraka nad temperaturnima pragoma 0 in 5 °C, ki so za nekaj deset stopinj C presegle dolgoletno povprečje. Vsote efektivne D Agencija Republike Slovenije za okolje 66 temperature zraka nad pragom 10 °C pa so bile precej bližje dolgoletnemu povprečju (preglednica 4). Previsoke temperature zraka so motile globoko zimsko mirovanje številnih rastlin. Na prisojnih in nekoliko višjih legah, na primer na Sevnem, v Lučah in tudi v Beli krajini se je iz zimskega mirovanja prebudila leska in zacvetela (prašila) že v zadnji dekadi decembra, v primerjavi s povprečjem, več kot šest tednov prezgodaj (podatki fenološkega monitoringa ARSO). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za december 2019 in za obdobje mirovanja (od 1.oktobra do 31. decembra 2019 Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in December 2019 and for the dormation period (from October 1 to December 31, 2019) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v decembru 2019 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10.– 31. 12. 2019) Bilje 43,7 29,1 56,5 129,3 488,2 Ljubljana 40,8 28,7 54,0 123,4 316,8 Novo mesto 46,0 14,4 37,2 97,7 247,6 Celje 28,3 14,0 44,6 87,0 243,9 Šmartno Slovenj Gradec 13,5 11,4 53,3 78,3 221,6 Maribor – let. 22,5 3,2 51,1 76,8 161,7 Murska Sobota 20,7 1,3 37,9 59,9 152,0 Portorož – let. 29,3 40,2 61,7 131,2 355,0 Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) na začetku (levo) in ob koncu decembra 2019 (desno) Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of December (left) and at the end of December 2019 (riht) across Slovenia as presented by Drought User Service Padavine so bile pogoste, razporejene v 10 do 15 deževnih dnevih. Na vzhodu in severovzhodu države je bilo od 8 do 10 deževnih dni, kar je sicer dva do tri dni manj od povprečja. Padla je nadpovprečna količina dežja, ki se je v večjem delu države gibala med 170 do 200 mm, nekaj manj dežja, do okoli 80 mm, je padlo le na severovzhodu države. Agencija Republike Slovenije za okolje 67 Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, december 2019 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, December 2019 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 5,9 6,3 10,1 9,8 1,8 2,8 6,9 6,9 12,8 12,0 2,0 2,8 5,0 5,6 12,6 12,2 1,2 1,8 5,9 6,0 Bovec - let. 1,7 2,2 6,8 6,7 0,1 0,6 2,2 2,4 7,6 7,5 −0,2 0,3 2,2 2,6 8,2 8,2 −0,9 −0,2 2,0 2,0 Celje 5,2 5,9 7,7 8,6 2,9 3,9 4,6 5,0 8,0 7,9 1,9 3,0 4,3 4,9 8,6 8,4 1,0 1,9 4,7 5,0 Cerklje - let. 3,5 4,3 8,3 7,2 0,7 2,1 4,8 5,0 12,2 9,9 0,3 2,0 3,0 3,8 10,7 9,5 −2,1 0,0 3,8 4,0 Črnomelj 6,8 7,1 8,3 9,0 5,5 6,0 6,6 6,7 9,2 9,1 3,8 4,3 5,7 6,0 9,3 9,2 1,9 2,5 6,3 6,0 Gačnik 3,1 3,9 6,4 6,5 1,0 2,2 3,3 3,5 9,1 7,9 0,6 1,6 3,4 4,0 8,9 8,5 0,1 1,0 3,3 3,0 Ilirska Bistrica 5,9 6,4 8,8 8,7 2,7 3,8 5,9 6,0 9,6 9,4 2,4 3,3 4,8 5,3 10,0 9,8 0,8 1,5 5,5 5,0 Lesce - let. 4,5 4,7 6,9 7,1 2,5 2,8 3,9 4,0 7,3 7,3 1,6 1,8 3,9 4,1 7,9 7,9 1,0 1,2 4,1 4,0 Maribor - let. 2,4 3,6 7,6 8,9 −1,6 0,0 3,7 4,2 10,1 8,9 0,0 0,0 2,8 3,8 8,8 8,6 −2,6 0,0 3,0 3,0 Murska Sobota 3,7 4,1 6,4 6,6 2,1 2,6 4,8 4,8 10,0 9,5 1,5 1,9 4,1 4,4 8,9 8,7 0,6 1,1 4,2 4,0 Novo mesto 4,3 5,2 7,4 7,0 1,0 2,5 4,8 5,3 10,0 9,3 1,5 2,8 3,6 4,5 10,2 9,8 −0,6 0,8 4,2 4,0 Portorož - let. 10,5 10,9 12,6 12,9 8,5 9,2 9,6 9,9 12,1 12,1 7,5 8,1 9,1 9,5 12,4 12,5 5,5 6,2 9,7 10,0 Postojna 4,1 4,5 8,3 7,8 0,5 1,4 4,4 4,3 11,0 9,5 0,4 1,3 2,9 3,5 10,3 9,6 −1,2 0,1 3,8 4,0 Šmartno/Sl. Gradec 2,2 2,9 5,4 5,2 0,7 1,4 1,8 2,1 9,0 7,7 0,1 0,8 2,0 2,5 8,7 8,2 −1,9 −0,1 2,0 2,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna od stopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 68 Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperat ur zraka na višini 2 m, december 2019 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2019 Postaja Tef > 0 °C T ef > 5 °C T ef > 10 °C T ef od 1. 1. 2019 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 79 98 75 252 59 32 51 25 108 46 1 19 4 25 19 1100 651 265 Bilje 57 81 52 190 61 15 37 14 66 35 0 10 3 14 11 949 519 180 Postojna 38 61 26 124 56 5 28 5 39 25 0 3 0 3 3 705 319 71 Kočevje 21 63 27 111 54 4 33 7 44 30 0 8 2 10 8 671 306 73 Rateče 2 26 3 31 16 0 2 0 2 1 0 0 0 0 0 412 135 13 Lesce 14 47 37 98 57 0 21 6 26 21 0 0 0 0 0 652 279 58 Slovenj Gradec 6 30 21 56 27 0 9 3 12 8 0 0 0 0 0 607 264 58 Brnik 11 46 28 85 40 1 20 5 26 19 0 0 0 0 0 649 287 54 Ljubljana 27 57 36 120 53 2 30 8 40 26 0 5 0 5 3 794 410 126 Novo mesto 24 60 35 119 54 1 31 7 39 24 0 6 1 7 4 739 370 113 Črnomelj 29 73 43 145 69 5 37 12 54 33 0 11 2 12 8 813 417 129 Celje 22 57 29 108 44 3 29 5 37 23 0 5 0 5 4 737 363 103 Maribor 15 66 43 124 61 0 37 9 46 35 0 12 0 12 11 753 370 108 Maribor-letališče 13 65 36 114 57 0 37 7 44 33 0 12 0 12 11 748 375 114 Murska Sobota 10 67 39 115 62 0 36 7 43 33 0 11 0 11 10 741 368 108 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 C Vm − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) Tef > 5 C * − ni podatka Tef > 10 C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje 69 Mesečna količina dežja je presegla dolgoletno povprečje, največji presežki so bili zabeleženi v hribovitih predelih severozahodne Slovenije ter na skrajnem severovzhodu in jugozahodu države. Meteorološka vodna bilanca je bila ves mesec pozitivna. Ob koncu meseca smo največje presežke, okoli 130 mm, zabeležili v osrednji Sloveniji ter na zahodu države. Na teh območjih so bili zabeleženi tudi največji presežki v prvih treh mesecih zimskega mirovanja. Gibali so se med 300 in skoraj 500 mm. Posledično so bila kmetijska tla večinoma povsem zasičena z vodo. Šele po 23. decembru, ko je prenehalo deževati, so se na zahodu in jugovzhodu države kmetijska tla nekoliko osušila (preglednica 2 in slika 1 – SWI, sušni uporabniški servis, stanje vlažnosti tal je zaznano s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja in sicer prikazuje dnevna odstopanja vlažnosti tal od dolgoletnega povprečja, modri odtenki na slikah pomenijo pozitivno odstopanje oziroma bolj mokro stanje, rumeni pa negativno odstopanje oziroma bolj sušno stanje kot običajno). Stanje kazalca vlažnosti tal (SWI) za katerokoli datum in lokacijo v Sloveniji, kakor tudi za širše območje Podonavja, oziroma Evrope, je dostopno na: https://droughtwatch.eu/. Običajno je površinski sloj kmetijskih tal v decembru zamrznjen, v tem decembru pa so temperature tal v setveni globini le občasno padle pod zmrzišče. Presenečale so najvišje izmerjene temperature tal. V drugi dekadi decembra so bile marsikje celo višje od 10 °C (preglednica 3). 13. decembra je dež prešel v sneg. Zapadlo ga je le nekaj centimetrov, snežna odeja pa se je, v sicer hladnejših območjih, obdržala tri ali štiri dni, na severovzhodu države le en dan. Ozimni posevki so bili večji del meseca izpostavljeni močnim vplivom vremena, močnim temperaturnim nihanjem in občasno povsem zasičenim tlem z vodo, zaradi česar se je tveganje za uspešno prezimitev posevkov v decembru precej povečalo. AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2019 Značilnost zimskih mesecev v letu 2019 je bila kratkotrajna snežna odeja. V večjem delu Slovenije je obležala le od 3 do 5 dni, v hribovitih predelih severozahodne Slovenije do sredine marca. Fenološka predpomlad, ki jo po fenološkem koledarju označuje s cvetenje malega zvončka in leske, se je v večjem delu Slovenije pričela nekoliko bolj zgodaj od povprečja, ponekod tudi ob skoraj povprečnem času (obalno območje). Fenološka zgodnja pomlad, ki jo označuje cvetenje ive, je v večjem delu Slovenije nastopila v drugi polovici februarja, v hladnejših in ravninskih legah severovzhodne Slovenije pa v prvi trejini marca (več na: http://black.arso.sigov.si/met/sl/agromet/pheno). Povprečna dnevna temperatura zraka prestopila spomladanski vegetacijski prag 5 °C ob koncu januarja na Primorskem, drugod po Sloveniji pa v zadnji tretjini februarja, od 2 do skoraj 4 tedne bolj zgodaj kot običajno (1981–2010). V hribovitih predelih je bil spomladnski prag presežen ob koncu marca. Pod jesenski temperaturni prag 5 °C pa so temperature zraka padle konec meseca novembra, v hribovitih predelih v prvi dekadi novembra. Izjema je Primorska, kjer so temperature zraka ostale nad pragom 5 °C vse do konca leta. Vegetacijska doba med spomladanskim in jesenskim temperaturnim pragom je trajala od 270 do 286 dni, na Primorskem več kot 330 dni (preglednica 5). V večjem delu Slovenije je bila skoraj mesec dni, na Primorskem pa mesec in pol, daljša od povprečja. Skoraj vsi meseci leta so bili toplejši od povprečja. Izjema je bil le deževen in hladen maj. 7. maja se je ob dotekanju hladnega zraka od severa ohladilo do −3 °C, na izpostavljenih predelih do −5 °C in povzročilo pozebo cvetov sadnega drevja. Fenološki opazovalci so sporočali, da v letu 2019 njihovo opazovano sadno drevje ni obrodilo sadov, kar je bila posledica pozebe in slabega rodnega nastavka po izjemno rodni predhodnji letini 2018. Fenološke faze, ki se časovno razvrščajo v mesec maj, so zaostajale za povprečjem. Medonosna robinija je v večjem delu države, razen na Primorskem, cvetela v deževnem in hladnem vremenu v drugi polovici maja. Ovirano je bilo tudi cvetenje medonosnih travniških rastlin kar ni ostalo brez posledic. Čebele niso obletavale cvetov, zato tudi medečine niso prinašale. Čebelarji so poročali, da je bilo potrebno v maju čebele hraniti, da so lahko preživele. Nasprotno skrajnost je prinesel junij z dvema zgodnjima vročinskima valovoma. Previsoke temperature so ovirale cvetenje oziroma izsuševale cvetove lmedonosne lipe in lipovca, mestoma tudi cvetove kostanja. Država je s finančno pomočjo pomagala čebelarjem pokriti škodo, ki je nastala zaradi vpliva Agencija Republike Slovenije za okolje 70 neugodnih vremenskih razmer na čebeljo pašo, raznovrsten slovenski med pa smo pogrešali tudi na trgovskih policah, saj je bil pridelek veliko manjši kot bi ga lahko pričakovali ob normalnih vremenskih razmerah. Preglednica 5. Datumi nastopov spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga 5 C in dolžina trajanja letne rastne dobe v letu 2019 Table 5. The dates of the spring and autumn temperature thresholds 5 C and the duration of the growing period in 2019 Meteorološka postaja Spomladi Jeseni Trajanje (dni) Bilje 31. 1. 31. 12.* 334* Portorož – letališče 1. 2. 31. 12.* 333* Ljubljana 17. 2. 30. 11. 286 Novo mesto 26. 2. 30. 11. 277 Celje 26. 2. 30. 11. 277 Murska Sobota 3. 3. 30. 11. 272 Maribor – letališče 26. 2. 30. 11. 277 Rateče 29. 3. 6. 11. 222 * jesenski temperaturni prag ni nastopil Preglednica 6. Vodna bilanca za pomlad, poletje, jesen in leto 2019 Table 6. Water balance for spring, summer, autumn and year 2019 Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v letu 2019 Pomlad Poletje Jesen Leto Bilje 61,4 −331,4 381,0 333,4 Ljubljana 131,8 −118,5 267,0 515,5 Novo mesto 106,7 −43,1 178,5 371,5 Celje 71,7 −45,7 216,4 371,4 Maribor – letališče 38,2 −100,1 109,1 130,9 Murska Sobota 246,5 −134,2 58,2 −11,8 Portorož – letališče 56,4 −372,1 246,2 73,8 Nekaj posebnosti je bilo v letu 2019 opaziti tudi pri spremljanju sušnih kazalnikov: vlažnostnega indeksa tal in meteorološke vodne bilance. Oba sta v prvih mesecih leta nakazovala zimsko sušo po vsej državi. V pomladanskih mesecih so padavine vodnobilančno sliko obrnile v pozitivno smer, do konca maja so presežki vode večinoma že presegli 100 mm, na severovzhodu države skoraj 250 mm (preglednica 6). V poletnih mesecih pa so s številni vročinski valovi močno izčrpali zalogo vode v tleh, a se je ta v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ohranjala na nivoju zmernih sušnih razmer. Precej hude sušne razmere pa so se v juliju in avgustu razvile na Goriškem in na obalnem območju, v avgustu tudi na severovzhodu države. Pogoste so bile vročinske nevihte, razbesnela so se neurja z močnim vetrom, številna tudi s točo, ki je povzročila kmetijstvu precejšnjo škodo (Bela krajina, ptujsko območje, Kočevsko, Bovško, Celjsko, Posavje). Jesenska vodnobilančna slika je bila povsem drugačna od poletne. K velikim presežkom vode je najbolj doprineslo vztrajno deževje v novembru. Tudi v tem primeru je bil izjema severovzhod države, kjer so se poletne sušne razmere v zgodnji jeseni še poglobile. Pridelovalcem žit je bilo zaradi zbitosti suhih tal onemogočeno pravočasno pripraviti tla za setev ozimin. Jesenska setev je najmanja 10 dni kasnila za Agencija Republike Slovenije za okolje 71 običajnim, priporočenim časom. V novembru in decembru so bila tla čezmerno zasičena z vodo, na delih zbitih obdelovalnih površin je voda pogosto zastajala na površini. Marsikje je bilo zato ogroženo preživetje komaj vzniklih ozimnih posevkov. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dne vna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje de kadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C T ef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In December air temperatures above the long-term average prevailed. In the second half of the month maximum air temperatures occasionally reached even 18 C. Due to unexpectedly winter temperatures dormation disorder by winter wheat and many other plants was observed. On the sunny and slightly higher positions, the hazel started to flower yet in the last decade of December, more than six weeks in advance with respect to the long-term average. The climatological water balance was positive throughout the month. Excesive soil water caused water lodging on the compacted soils. Soil temperatures in the sowing depth only occasionally dropped below zero. Due to occasionally completely wet soil and negative impacts of temperature oscillations the risk for successful wintering of crops increased. In the second part of the overview agrometeorological characteristics of the season 2019 are presented.