Št. 42.
Izhaja trikrat na teden r Šestih tedanjih, in sioer: r",ak torek, Četrtek in soboto, jutranje iz-danje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti prejemala  ali v  Gorici   na dom poailjaua:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta ........6 , 60 ,   ,    .   330
četrt leta.......3 , 40 »   ,    ,   1-70
Posamične Številko. stanejp^|S vin.        ^
Naročnino sprejema upravniStvo * v Gosposki uficT* štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane narodi!up se ne oziramo.
„PRIM0BEC" izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soca» in «Tftmorec>*SB prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavron5i6 na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra.
V Gorici, dne 9. aprila 1901.
SOČA
WTečaj XXXI.
[Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravulštvu.
Oglasi In poslanica
so raSunijo po potit-vrstah, če tiskano l-kvat 8 kr., 3-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večjo črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loco Gorlcn,
»Goriška Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga
— razen *Sočevin »Primorca* Se .Slovansko knjižnico«,
katora izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol
ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov,
knjižnici» se računi jo po 20 kr. petit-vrsnoa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
Društvo slovenskih veleposestnikov.
Dne" 6. febru »arija 1900. je podpisal omovalni odbor: gg. Anton Jakončič, Ivan Simčič, Andrej Kocjane i C, Ant. Klanci C, Anton Muha in Makso Ličen pravila društva slovenskih veleposestnikov za Goriško - Gradiščansko, katera je c. kr. na-mestništvo v Trstu potrdilo.
Takoj pri snovanju društva smo pozdravili isto, uvaževaje veliko važnost društva za našega veleposestnika kot takega ter v narodno-politiskem smislu.
Namen društva pa je tudi res lep: pospeševati in Čuvati vse koristi veleposestnikov goriške dežele v narodnem, gospodarskem, socijalnem in sploh političnem oziru, ter do* seza svoj namen: a) s prirejanjem shodov, ki so lahko tu ti javni; h) s prošnjami, nasveti, pritožbami na zakonodajne oblasti in na javne korporaetje; c) z uplivanjem pri volitvah, Čuvati izvrševanje doličnih postav, paziti na volilne imenike, predlagati poslance itd. ter d) zagovarjali koristi posestnikov v davčnih, denarnih in drugih zadevah,
tz lega je razvidno, kako obsežno delovanje dajajo pravila, ki so sestavljena premišljeno ter se raztezajo res na vse potrebe naših veleposestnikov, kateri so se začeli v poslednjem času gibati prav živahno, kar moramo le odobravati z vsakega stališča. Nekatere potreb11 pa so res p03tale tudi prav nujne, na primer: kako potrebno je delati na to, da se uredi zemljiška knjiga, kataster je v neredu, kar so vidi zlasti pri prepisih, pri prodaji, pri izvajanju posojil itd., važna točka v tem delovanju mora biti med drugimi tudi pridobivanje v svojo vrsto tistih posestnikov, ki stoje prav blizu veleposestnikov, ali so bili po zadnji davčni reformi Črtani iz imenika ter uvrščeni med navadne posestnike. Na to stran kakor tudi v drugem oziru bi se dalo storiti marsikaj v prilog veleposestnikom po posebnem kreditnem društvu med seboj v zvezi s kakim večjim denarnim zavodom. In Se na drugo stran je to prevažno. — —
V četrtek 11. t. n. bo imelo imenovano društvo svoj redni občni zbor v Gorici »Pri Jelenu*. Tam povodom je predsedniško društva razposlalo posebno okrožnico, katera se glasi:
Va§e blagorodje!
Na mnogostransko željo se je ustanovilo društvo veleposestnikov za našo pokne-ženo grofijo. Veleposestniki tvorijo že kol taki samostojno skupino, katera se jotovo lahko sama v narodnih in materijalnih koristih zagovarja in nastopa. Glade na narodnost pa smo poleg svojih interesov v prvi vrsti Slovenci in šele v drugi Primorci, a koliko potreb, enih in drugih, imamo samo mi veleposestniki?! Chsi postajajo resni, vsi stanovi se gibajo, le med nami je vladala neka lelargija, ki je izključevala, bi rekli, skoro naš obstoj. Ako se torej vsi stanovi gibajo, vedoči, da le v edinosti je moč in da le v skupnem vzajemnem delovanju je mogoče doseči svojemu sbnu primerne olajšave, koristi in napredek. Pa tudi veleposestniki so skupina, ki bi morala reprezen-tovati našo narodno inteligenco, so skupina, katera individualno nosi največje breme davkov in doklad, je zatorej skupina državljanov, ki se mora zjediniti v obrambo svojih pravic.
To upamo in gotovo dosežemo z našim društvom; v to svrho je treba, da se veleposestniki oklenejo našega društva ter da ga moralno in materijalno podpirajo; da ga širijo med svoje tovariše, privabljajo nove člane
in vabijo k pristopu tudi take posestnike, ki plačujejo najmanj 60 K izravnega davka.
Duh novega stoletja, duh časa zahteva tudi od nas, da se ganemo, zjedinimo, orga-nizujemo in samostojno nastopimo pa zagovarjamo svoje narodne in materijalne koristi z vsemi postavnimi sredstvi.
S to svrho in v ta namen na delo! Prcdsednišlvo slov, narodno-politiškega društva veleposestnikov za pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko,
V kratkih, lepih, pomembnih besedah je povedano tu vse, za kar so misli zavzemati društvo, kateremu želimo le obilo vspeha, kajti neobhodno potrebno je isto, kakor rečeno, za veleposestnika kot gospodarja, pa tudi v narodno-poliliškem oziru, v volilni borbi, po lastnem, treznem provdarku.
Po tej poti stopaj, društvo, naprej kot novi činitelj v našem splošnem gibanju !
Opozarjamo, da so pristopi društvu lahko takoj še pred občnim zborom. Kdor še ni ud, naj se oglasi pri predsednišlvu le dni, da ima na občnem zboru že volilno pravico.
Dopisi
Kil Ilrjah, na Veliko noč 1901. Gospod urednik! Kakor spomladi cvetice in sploh rastlinje vdarja drugo za drugim vsepovsod na dan, tako se tu po Vipavskem vzbuja društvo za društvom v življenje. Skoro v slednji občini nstanovlja ljudstvo ali želi ustanoviti vsaj bralno društvo. Izgledi vlečejo občino za občino! Na čast našemu bralnemu društvu na Brjah pa moramo povedali, da nima najmanjih z »slug za Ustanovitev novih v soseščini. Ljudstvo želi znanja in napredka, a brez dobrih časnikov in knjig, katere sov društvu za male novce na razpolago, in brez združevanja ne gre! V naši občini pa so naročeni mnogi posamezniki tudi izven čitalnice na razne časnike. Po nosu se ne pozna, kedo je naprednjak ali klerikalec, voljo in srce pa imajo vsi dobro. Zalo pa živimo brez kakih posebnih strank in modernih klerikalno« liberalnih prepirov, katere si v večih občinah morda lože privoščijo. Mišljenje in pa nagnjenost čitajočih domačinov se pa da spoznati po tem, da se tu v obili meri čila »Primorec8, .Rodoljub* in tema sorodni listi. Prebilo je društvo mnogo napadov od Ijubez-njivih tercijalov in tercijalk, ker je naročeno na »neljube* časopise in ker je priredilo veselice. Odkar pa so v Ljubljani plesalci od same premiioslne roke bili odlikovani in »ošopkani*, enako tudi plesaželjivi Bolčani dobili zavetnika iste barve, in odkar tudi svetokatoliška društva a la »Sloga* delajo za to propagando, je tudi pri nas drugače. Brez skrbi dobimo tudi mi sedaj od pristojnega mesta za to dovoljenje mesto za zidanje cerkve..... In naš društveni predsednik in podžupan se veseli sedaj blagodejnega miru.
Znano Vam je morda, da smo lani na jesen ustanovili pri nas tudi »Vinarsko in sadjarsko društvo*. Koliko sitnostij smo imeli pri nakupovanju sveta, predno se je vsem zahtevam vs'.reglo!
Obširni prostor, ki ima lepo lego in leži ob občinski poti sredi občine, je sedaj razkopan po navodilih dež. pot. učitelja g. Aniona Št reki j a iz Trsta, kateri nam tudi drugače v vsem prijazno gre na roko. Hvala mu! — Za naglo in tako pravilno izvedeno delo gre čast našemu domačinu A. Štoklju, ki se je resno potrudil. Društvo resno upošteva vse razmere, trudeč se, da doseže svojo nalogo v korist našemu vinarstvu in sadjarstvu.  Seveda  nima to društvo niti zdaleka
<Gor. Tiskarna» A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
kakih agitacijskih boleznij, kakor bi morda sumničil kak razdiralec; kajti samega gospoda očeta župana iz bližnjega Rihemberga je voljno sprejeti za uda, ako mu ugajajo pravila. ~-
Tretje društvo, katero jo bilo že marsikomu v nesreči rešilna vejica, je ono za zavarovanje goveje živine za obe občini Brjc in Rihemberg. Pri volitvi v novi odbor so ravno napredneji življi pokazali razumevanje gospodarskih društev. Zaprečili so odstranitev starega odbora županove barvo le iz ozirov, da v gospodarskih društvih se nikakor ne smo gledali na strankarslvo in politično naziranje posameznikov, ampak na to, da se pravila strogo spolnnjejo, — No sme so klerikalca niti liberalca od povsod poditi in preganjati; saj v nebesih bomo vendar le menda morali bivati vsi —• skupaj! Privadimo se nekoliko na to že zdaj. —
Te dni nas jo po dolgom spet obiskal naš rojak in vrli narodnjak g. Fran Kravos iz Trsta. Veselil so jo našega vbadnnja in pehanja ter našega napredovanja.
O nameravani vinarski zadrugi Vam sporočim prihodnjič koj.
Domače in razne novice.
Odlikovanje. — Njegovo Veličanstvo je odlikovalo ministerskoga predsednika dr. Kurberja z velikim križem L-.-opoldovega reda. — To odlikovanje bi pomenilo Najvišje zadovoljnost za dejstvo, da je pričel državni zbor redno delovati.
Procesije na Veliko soboto in v nedeljo zjutraj so se vršile po običajnem redu in z običajnim sijajem. Občinstvu ugaja zlasti kapucinska procesija, katera se vrši, ko nastopi noč, in pri kateri užiga z znano spretnostjo in efektom umetalne ognje naš pirotehnik gosp. Maku c.
Dopolnilne volitve za mestni zastop v Gorici so razpisane. Imeniki so razpostavljeni na ogled. Voliti bo, ker je izstopil Le-nassi, vsega vkup 12 »mestnih očetov", torej polovico et&rašinstva. Pri dopolnilnih volitvah se bo videlo, koliko je vreden odpor med laškimi meščani proti sedanjemu mestnemu zastopu.
Ne mudite živali J! — Jakob Stanla iz Podgore se je vračal domov s svojim vozom, v kateri je bil uprežen vol. V ulici proti Novemu mostu je vol ali vsled težo na vozu, ali vslcd lakote, ali mogoče iz kakega drugega vzroka padel na tla. Tu pa se je spravil St. nad ubogo žival ter jo pretepal tako, da so se mimoidoči zgražali nad takim trpinčenjem. Ovadili so ga oblasti, kjer se bo moral braniti radi svoje neusmiljenosti.
»Dober* sin. — Družina Leonardisova v ulici Vetturini ima 21 let starega nade-polnega sina Karla, ki obeta storiti še marsikaj v svojem življenju. Tako na primer je neki dan v vel. tednu hotel dobiti denarja iz neke omarice doma na stanovanju. Ker se mu je to branilo, je začel groziti materi s smrtjo in na to celi družini, rekoč, da je že nekoga ugonobil. Ni bilo drugače, da so morali poklicati redarje, katerim je pa tudi žugal ter se branil na vse načine odgonu v zapor. No, končno so ga le spravili »na varno".
Važnost celibata kat. duhovnika za ecrkev. Pišejo nam; — Znano je, da Krst ni učil, da morajo biti duhovniki neoženjeni. Neoženjenost je uvedlo še le pozneje pa-pežtvo, ker je videlo, da le s tem, da odstrani duhovnika od žene in otrok, od prave družine, napravi sebi slugo, ki uboga pokorno. Vse »pregrehe«, ki jih nekateri duhovniki v obhoji z ženstvom uganjajo, v katero svrho jim služi v slednjih stoletjih sv. L<guori s svojo moralo, da se »grešnik*-duhovnik ne sme ovaditi, — ne pomenijo nič nasproti tej dobroti za hierarhijo. Naj se še toliko ženstva skvari po duhovnikih, v prvi vrsti šteje posvetna moč papežtva in ž njim duhoven-stva. — Nravnim duhovnikom se je zdel vedno celibat nenravnim in zahtevali so odpravo  istega. Tako  n. pr. v 15. stoletju,
v času luteranske reformacije. Kardinalski kolegij in papež so se temu zoporstovljali na konciliju v Tridentu. Reklo se jo: »Ako bi se dovolil duhovnikom zakon, bi jih koristi njih družin, njih žena in otrok odtrgale od pokornosti napram papežu; |iu-bežen do otrok bi jih navodila, da skrbijo tudi gmotno za-nje; isti bi izkoriščali dohodninsko fonde v korist otrok in v kratkem času bi bil papež samo še škof v Rimu, Nič bi ne dobil dohodkov iz drugih krajev kat. sveta. Dokler ni bH celibat vpeljan, je bilo papežtvo gmotno in duševno revno," Tedanji papež Pij IV. je izjavil, da bi Oženjeni duhovniki preveč skrbeli za svoje otroke In tudi za koristi domovine, v kateri bi imeli njihovi otroci naprej živeti; ozka vez mej papežem in duhovniki bi prenehala, —¦
Jožef II,, avst. cesar v 18. stoletji, nI bil prijatelj posvetni vladi duhovenstva. Pod njegovo vlado so se oglasili duhovniki, da so jim dovoli zakon* Jeden tedanjih kardinalov je izrekel: »Ako se kat, duhovnikom dovoli zakon, jo rimska papeževa hierarhijo uničena, veljava in veličanstvo rimskega škofa zgubljena ; ker zakonski duhovniki so potem po ženi in otrocih zvezani z državo, v kateri živijo in nehajo biti privrženci papežtva. Tedaj so spremenijo tudi dobri prijatelji papežtva v njega sovražnike. Zahteva papeževe vlado in državne njegove pameti je, da se celibat pridrži, drugače postanejo kat, duhovniki odpadniki hierarhije ter se nngnjojo k lastni družini in zakonskim otrokom ter po njih domovinskim koristim."
Če so torej naši višji slov. duhovniki proti unijatstvu, ali pravoslavju, jih vodijo gori navedeni razlogi in boj v tem oziru postane »verski boj* ravno tako, kakor če se agitira proti Vencajzu kot kandidatu za nasprotnega mu kandidata, Slovenci smo premajhni, preslabotni, da bi v zdajšnih časih v tem oziru kaj zmogli. Imamo premalo omike in vezi z drugim omikanejšim svetom. Naše ženstvo bo še naprej izpostavljeno vprašanjem po navodilih sv. Liguorija v spovednici ter bodo naši duhovniki vsega prej stradali nego raz vesel je vanja z našim ženstvom. In v tem razveseljevanju je njihova moč. To ni greh, »luštno* pa je, posebno, če kaj čednih fantov dobijo v » žeminare*. C e 1 i b a t s t v o po naukih cerkve ni isto, ko devištvo. -~ Cerkev ni neumno vladana. Skozi prste se gleda, ako se spolno greši, ker drugače bi se spuntd marsikdo izmed vročekrvnih ton-zurirancev I
Padel pod voz. — Ivan Bregant iz Ločnika je peljal v Krmin seno. V bližini železnice je padel po nesreči ter prišel pod voz. Prihiteli so mu na pomoč hitro ljudje, na kar so ponesrečenca prepeljali v goriško bolnišnico. Kola so mu zlomila levo nogo.
Noge umivati na veliki četrtek imajo navado tudi v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov. Umivanje je izvršil viceprijor pater Albert Fiedler pri 12 najstarejših bolnikih. Starost teh starčkov je bila med 60 in 85 leti; starost vseh skupaj pa znaša 873 let. Najmlajši med temi starci je neki Makorin iz Foljana, najstarejši neki Pavletič iz Sovodenj.
Nesreča ali kaj % — Dud 9. marca so bili pripeljali v tukajšnjo bolnišnico tri in pol leta starega dečka Ivana Solja iz Vipolž, ker se je po izpovedi starišev v kuhinji, kjer je padel v posodo z vrelo vodo, opekel nevarno. V četrtek je otrok umrl. Sodnijska komisija, katera je dala otroka raztelesiti, je konstatovala, da je nastopila smrt ne samo radi opeklin, marveč tudi radi drugih boleznij. Zato so zaslišali stariše z nova.
Preko Cervinjana so jo hoteli popihati v Ameriko trije mladenči iz ljubljanske okolice: Fran Perko, Fran Jerič in Jos. Štrnad, ali tam so jih prijeli ter prepeljali v Gorico, ker še niso prekoračili vojaških let. Iz jed-nakega vzroka so pripeljali te dni iz Krmina v Gorico dva Poljaka iz Galicije, katera so po kratkem zaporu odvedli domov.
Tisti Grcgoruttl, o katerem smo poročali, da ga je v Ločniku udaril konj, se nahaja v tukajšnji bolnišnici v težkem stanju, ker mu je udarec pretresel možgane, aH vendar je upanja, da bi še okreval.
Za »pevsko in glasbeno društvo* v Gorici je daroval gosp. Ant. Krušič, kroj. mojster. 5 kron. — Živel darovalec in posnemovalci !
Za dražbo sv. Cirila In Metoda v
Ljubljani je nabrala narodno-napredna mladina na Svinem pri Šmarjah v gostilni g. And. Jejčiča pri kozarcu rujne kapljice — svoto kron 2*40.
Iz Števerjana poročajo »Prismojencu«, da neki napredni krčmar pa drži reda ter ima včasih odprto krčmo čez ure. Klerikalci navadno lažejo, tako najbrže tudi v tem slučaja, ali ako je mogoče tudi kaj resnice na tem, je gotovo pretirana. — Torej celo take reči so začeli priobčevati! Ker slutijo, da tisti krčmar bi bil naprednjak, alo, pa so ga „vložili v časnik", in dr. Pepe je to seveda rad sprejel. Ako je kje kak krčmar klerikalec, bodisi v Brdih ali drugodi, pa ima lahko odprlo, dokler hoče, nikdo ga ne napade. Na »katoliški podlagi" se sme piti, t dokler se hoče. Naj le išče dr. Pepe, morda j najde kakega  takega, morda celo   v Brdih 1 *
Vidite, tako umazano se zadira dr. Pavlica v krčmarje, vidite, tako hoče uničevati on, velik krščanski socijalist — krčmarski stan J Tak je ta »prijatelj« naših obrtnikov!
Razgled po svetu.
Kongres slovanskih novinarjev. —
Brzojavka iz Dubrovnika, 8. t. m. — Sprejem sjajen, Srbi odsotni. Predsednik Poljak Ghlinski, podpredsednika Slovak Hurban in Gabršček. Shod trajal 5% ure. Izvzemši dovolj ostre debate med Rusi in Poljaki dovršeno uzorno. Dubrovnik ves oduševljen. Zvečer banket. Četrtek shod na vabilo župana Hribarja v Ljubljani.
delegaciji bosta sklicani po zadnjih poročilih dne 20. maja t. 1. V kratkem se bodo vršile skupne konference ministrov, da se določijo  računi glede na skupne zadeve.
Cesar pride v Prago takoj po sprejemu delegacij tako okoli 6. maja, da bo prisostvoval odpitju novega mostu čez Vltavo. Spremljali ga bodo ministerski predsednik KOrber ter ministra Hartel in Rezek.
Jezuiti iz Španije se mislijo naseliti v Avstriji! Poljski listi v Lvovu poročajo, da so bili pred kratkim nekateri jezuiti iz Španije v Premvslu, da si nabavijo tamkajšnji bivši jezuitski konvent, kateri je bil dal izprazniti cesar Jožef H. Jezuiti nameravajo tisti konvent popraviti ter se lepo naseliti v njem. Prav tega še manjka Avstriji, da se iz Španije spojeni menihi naselijo v njej, potem stopi ona na stopinjo Španije! Dogodki, ki se vrše sedaj na Španskem, morajo pač prizadetim visokim krogom odpreti oči, da preprečijo naselitev španski'.! menihov na avstrijskih tleh, — ako jim je sploh še kaj na tem ležeče, da še bolj ne zalezemo v špansko razmere v Avstriji I
Grof WalUersec je brzojavi! nemškemu cesarju, naj poskrbi, da vse velevlasti odpokličejo svoje čete s Kitajskega, ker se je bati konfliktov med vojaki toliko vlasti, kateri bi rodili le neugodne posledice. Tako mešaui družbi gospodovali, tega si tudi Waldersee ne upa, vprašanje o Mandžuriji ga grize, za kako »višjo' akcijo se čuti nesposobnega, torej — hajd domov! To pa bi bilo lahko že zdavnaj storili!
V  Touloim na Francoskem se vrši te dni prijateljski sestanek ».ancoskega in laškega brodovja. Govori se, da poleg prijateljskega sestanka ima pri tem tudi diplomacija svojo roko vmes, ker gre za zvezo med Francijo in Italijo, katera bi baje izstopila iz sedaj obstoječe trozveze. Zvezi s Francosko se protivi baje laški kralj, o katerem trde, da sovraži Francijo huje nego ranjki kralj. Ministerski predsednik luški pa bi bil za zvezo s Francijo. —
V  Toulonu je bilo tudi rusko brodovje in že so govorili o raznih kombinacijah, ki pa so slonele vse le na ugibanjih, ker rusko brodovje je dobilo pred par dnevi ukaz odpluti, in je to takoj storilo. Predsednik francoske republike Loubet je prišel včeraj v Toulon.
Bolgarija in Maeedonija. — Umrl je bivši bolgarski ministerski predsednik Stojlov po kratki bolezni, star šele 49 let. Bil je večkrat minister in sploh jako delaven politik.
Obravnava proti macedonskim zarotnikom v Solunu se je izvršila. Na smrt so obsodili $ Bulgare, 7 na dosmrtno ječo, 4 pa v večletno. Take grozne obsodbe so se izvršile samo radi tega, ker so bili ti Bulgari člani macedonskega odbora, v katerem pa je vlada gledala grozno nevarnost velike zarote! Turki pa nišo zadovoljni le s temi žrtvami, marveč preiskujejo z nova hiše macedonskih Bulgarov in z nova jih vtikajo v ječe. — Macedonski kongres bo dne 17. aprila. Od njegovega sklepa bo precej odvisna bodočnost na Balkanu. Ruske čete" na meji pazljivo opazujejo vse dogodke v Macedoniji.
Na Ruskem. — Poročila iz Rusije so nezanesljiva. Nekateri listi vso reč grozno pretiravajo. Zato je baje le bajka poročilo o atentatu na ruskega carja, prav tako kakor se čuje sedaj, da so ruski redarji našli centralni urad tajnih revolucijonarjev ter baje večje število njih zaprli. Pravijo, da so našli tiskarno, ker so opravljale delo stavcev veli-košolke. Aretirali so baje doslej radi nemirov 3000 oseb. Ge je le res vse to!
Na Moravskcm pride na 110.000 Cehov komaj ena srednja šola, dočim ima tam 20.000 Nemcev svojo srednji šolo! Kaj pa še le mi Slovenci! Nad poldrugi milijon nas je, pa nimamo niti ene slovenske srednje šole!
V južni Afriki. — Položaj, kakor ga slikajo častniki, ki so se udeležili vojne, je na angleški strani skrajno neugoden. Vojaki so brez vsakega poguma in moči, naveličani vojne in nepokorni. Raznoteri boji in praske z Buri nepretrgoma so jih spravile ob vso dobro voljo; potem pa primanjkuje tudi živeža in obleke. Angleži sicer trde v svojih poročilih, da pade vedno več Burov nego Angležev, toda to ni res, le angleška cenzura slepi svet s takimi poročili.
Novejše vesti. — Pri Aberdeenu so ujeli Buri dno 6. t. m. oddelek angleškega lopničarstva. Botln in Devet sta se združila pri Vrede. — V* Italiji so začeli prirejati protestne shode proti obnovitvi trozveze. — Na Španskem se prirejajo antiklcrikalni shodi, na katerih se pozivlje vlado, da mora pregnati vse kongregacije.
Gorla ljudska posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v GOPlei.
Gosposka ulica nit. 7, I. na!*tropje
v lastni hiši.
---------------------¦*•«*¦----------------------
Hranilno   vloge  se   sprejemajo   od
vsakega, če tudi  ni   član društva,
in se obrestujejo po 4V2%. Rentni
davek plačuje posojilnica sama. Posojila   se  dajejo  samo članom, in
sicer na  menjice   po  6%   in   na
vknjižbe po 5V»%. Urad njo vsaki dan od 9. do 12. ure
dopol. in od 2. do 3. ure popol.
razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315.
Goriška ljudska posojilnica,
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici.
Vabilo
redni občni zbor,
ki bo v dvorani »Slovenske Čitalnice" v Gorici dne 14. aprila tek. leta ob 9. uri dopoludne.
Dnevni red:
1.  Potrditev računov za I<;to 1900.
2.  Volitev ravnateljstva.
3.  Volitev nadzorstva.
4.  Poročilo nadzorstva in razdelitev čistega
dobička,
V Gorici, dne 6. aprila 1901. Kavnateljstvo
»Goriške ljudske posojilnice".
Letni račun z bilanco za leto 1900. je razpoložen v društvenih prostorih, da isli društveniki lahko pregledujejo ob uradnih dneh in urah.
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo jeslvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfmejega I »Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošli od 5 kilogr. naprej.
Anton Pečenko
Vrtna ulica
Via Giardino 8
GORICA
priporofa
briških, dal matlnskih in isterskih vinogradov.
nzpoSilja po železnici na vse   kraje  avstro - ogerske   monarhije v sodili  od F»6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Cene zmerne. Postrežba poštena.
prisf na bela in črna vina i/, vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom
Riccardo Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vetturini štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
A
Tovarna vzornih telovadnih priprav ŠOB. VDIDTB-Ai-
v Pragi na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice Cislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokoiskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-j'H'ih sprifal domačih in inoz* »?kih.
Zagotavlja jedno leto. C <> zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke pt>   , ji in zmožnosti.
jVavadne priprave so   idno v zalogi.
Ceniki, proračuni in ni rti za ropolne telo vudnice pošilja na zahtevo k ezplaCno in poštnino prosto.                                                                    _. g
Poprav« Izvrfiujo »o najnižjih cenah.
E. Biessner, v Nunski ulici 3,
(nasjp»*oti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnlco umetnih cvetlic za vsakovrstne eerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav, občinstvu tudi svojo tiskarno Črk na perilo.
Bol ublažujoče ribanje
po dr. Zoltan-u
(Zoltanovo mazilo).
Že Mnogo let | /.liano, vhpchiio učinkujoče »red-Htvo, kate-o j e najbolje v orahi pri urotiiiu in rev-mntizmu.
Olajša in od-Htriiiil po kratki vpo ahi (kar dok -zujeji mnoga i»i-znalna in zahvalna pisma) celo mnogo let brez vHpcha se zdrave?«   bolezni.
1 steklenica
stane
2 kroni.
Pri   «nošiljalvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja fratiko le'arnar
Bela Zolt&n, Budimpešta.
Z.Sga   na   Dunaju,    lekarna   pri »Ornem medvedu" I., I,u-o<-k 3.
Nikako skrivno sredstvo. Zdravnišfc  prij oro"eno.
Trgov.-obrfna registroma! zadruga
z neomejenim jamstvom. V GORICI, sonienlška al. št. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilno vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4'/j % in vloge na Gonto - corrent po 3*G0%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-lelno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 krorr po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure •, od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
}(arol prašek
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanco, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
1 ?.t>pna ura iz niklja Ank »Ml e in. (na leljo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovr.m, nutitiijko regulirana s :M«lniin jamstvom tur etui.
1 1'lotf. (»klopmi verižica iz niklja »ti goldina » privezki vred, Paiizni sistem.
1 kravalna ij,'iti iz goldinn z vdelanimi hriljanti.
1 par pozlačenih zapestnih gumbov. Znamka ,GV ratitiC.
i garnitura gumbov iz goldina za pred-irajriiike in ovratnike; f» komadov.
1 par uhanov iz pristnega h rebra, uradno zaznamovana.
1 prstan iz goldina z eteg. kamnom.
1 pomanjgevalno žepno zrcalo v etui.
Teh  stirnijst krasnih  in  dragih predmetov z
mn Anker-Hem.  razpošilja za  samo gld, 21»."i, proti
povz-lju ali naprej poslanim zneskom tvrdka
^'Bmtje Hurviz,
Eksporina hiša, Krakau, Stradom 17 (Avstr.)
Kar ne ugaja se tekom S dnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovsilec nima bali nikafi« nevannsti.
Bogate iluslrov.me kataloge vseh dragocenostij zastonj in franko.
Sprejemajo  se preprodnjaki šn agen?ji*.
Ivan Schindler
Dunaj, 116. Erdbergerstr. it. 12.
razpošilja jrr.ilis iti franko kataloge v slo-vensko-ilalijanskem jeziku t. več kakor 400 slikniiii o vseh vrstah aparatov za slrnjp, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,   za   obrtne in gospodarske namene
Cene nižje kakor drugod
Ugodni pogoji plačevanja.
Za  reealno postrežbo so  garantira.
Selidne zastopnike ss išfit
IVAN SCHINDLER
c. kr. privileg. lastnik.
Dunaj, III. Ertibergerst. St 12.
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
Gorica
Ozka ulica št. 1 — Via Stretta 1.
Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajSem času.
Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste.
V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd.
¦»F- Postrežba točna. — Cene zmerne. -*g|