ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 . 561—569 561 B o g o G r a f e n a u e r VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE 1918 Vprašanje kulturne avtonomije v razpravah Kulturnega odseka pri Narodnem svetu v Ljubljani je bilo doslej obsežneje (z vidno uporabo ohranjenih zapisnikov) obravnavano trikrat: najprej v razpravi Franceta Koblarja »Slovenska književnost v zadnjih desetih letih« v zborniku Slovenci v desetletju 1918—1928, Ljubljana 1928, str. 644—646 (gradivo je uporabljal še v registraturi tedanjega velikega županstva!), nato — ko je bilo gradivo že v Arhivu SR Slovenije1 — v knjigi Metoda Mikuža »Slovenci v stari Jugoslaviji«, 1965, str. 66—68 (kratek povzetek tudi v »Zgodovini Slovencev«, CZ, Ljubljana 1979, str. 607), in končno v članku Dušana Kermavnerja »Pobuda za slovensko kulturno avtonomijo novembra 1918« v Sobotni prilogi Dela 21. decembra 1968, str. 20. Fr. Koblar je v svojem dve strani obsegajočem pregledu položil težišče na obe obliki resolucije (osnutek in končno obliko), ki zavzemata več kot polovico be­ sedila, razpravo je pa povzel zelo kratko (Grošelj, Cankar in Jakopič) z najbistve­ nejšo označbo, pri čemer pa je Cankarjeva izvajanja bistveno okrnil (na gotovo pri­ stranski način: presenetljiva stališča z začetka razprave v smislu stopitve s Hrvati in Srbi v poročilu niso navzoča). Mikužev povzetek je tako fragmentaren in površen, da je že v bistvenih potezah napačen; omejuje se le na razpravo, le zelo kratko povzema tudi osnutek resolucije, njene končne oblike se pa sploh ne dotika. Dušan Kermavner je, v napačnem prepričanju da prvi uporablja te arhivalije, položil težišče na končno obliko resolucije, sicer pa je kratko označil iz diskusije stališča Pavla Grošlja, Anto­ na Melika in Izidorja Cankarja (tega iz druge seje, ko so popravljali osnutek!). Hkrati je po pravici ovrgel spominsko zanesljivost sporočila Alojza Kraigherja v »študijah« Ivan Cankar, II, 1958, str. 753, ki sprevrača krivdo za neobjavo resolucije na Izidorja Cankarja in Antona Korošca! Kot je že Koblar ugotovil, je zaradi končne oblike reso­ lucije »v ozadju moral nastopiti hud boj proti resoluciji« in Oton Župančič je kot predsednik poslal tajniku Narodnega sveta sporočilo: »Več članov kult. odseka je premenjenemu tekstu izjave odpovedalo podpise, zato prosim, da je ne daste v liste, predno ne sklicem nove seje«. Seje s tem dnevnim redom kulturni odsek ni več imel, pač pa je bila 23. novembra v Slovenskem narodu objavljena izjava liberalnih kul­ turnih delavcev, tudi večjega števila članov kulturnega odseka N. S., s popolnoma drugačno usmeritvijo. Kermavner jo je ponatisnil po časniku: Izjava duševnih delavcev »Podpisani duševni delavci slovenski, svesti si resnosti sedanjega položaja v do­ movini, se izrekamo navdušeno za takojšnje popolno politično ujedinjenje države SHS z državo srbsko, odklanjajoč vsakršno separatistično politično stremljenje kot kvarno Jugoslaviji, slovenskemu plemenu pa naravnost pogubno. Nasilje, ki ga mora trpeti naš obmejni rod od tujcev na zahodu, severu in vzho­ du, neovirano samolastno prestavljanje mejnikov nam v škodo kaže žalostno nazorno sliko samoslovenske onemoglosti. Govori ne premaknejo naših meja niti za seženj naprej, izjave nam ne pridobe niti pedi naših tal, besedni protesti nam ne rešijo niti ene slovenske duše tujega jarma. Do čina se ne moremo povzpeti, kakor da v naši krvi ni one najsvetejše kapljice; kapljice, ki jo vsak zaveden in zrel narod svoje­ voljno prelije za svojo svobodo. Edini rod, ki ima danes na slovanskem jugu voljo in moč, organizirati naše sile za uspešen odpor, vzpostaviti našo oblast na vsem našem narodnem ozemlju in priboriti našim zahtevam veljavo pred svetom, je srbski rod. Kako dolgo? Ako ne izvedemo brez odloga najtesnejšega ujedinjenja s Srbi, preti Slovencem notranji razkroj, slovenskemu teritoriju razkosanje, ki ga sami ne bomo mogli zabraniti. Upoštevamo in spoštujemo vsako odkrito svetovno naziranje, vsakemu pošte­ nemu prepričanju priznavamo pravico, da se prosto uveljavlja, zavračamo pa najod­ ločneje nepremišljeno izigravanje političnih gesel, ki bi utegnila v tej usodni uri na­ rod begati in ga odvračati in odvrniti od glavnega cilja, ki je: močna, na zunaj in navznoter enovita, svobodna ter bogato razvita država vsega jugoslovanskega naroda. To je danes prva, vitalna potreba, suprema lex, kateri se morajo brezpogojno ukla­ njati vsi pomisleki. Tudi vladna oblika je za interim teh izjemnih časov postranskega pomena, ker bo imela v končnoveljavnem ustroju nove države svojo besedo konsti- tuanta. Ali more narod sploh omahovati, ko se mu je odločiti: ali za samostojno ne­ moč, ali za skupno jakost?« V fondu Narodnega sveta, spisi odsekov, fase. 3. 562 В. GRAFENAUER: VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE 1918 To resolucijo, s katero je bila izpodbita in onemogočena objava pet dni popreje med predstavniki vseh političnih (kulturnih) skupin in strank med kulturniki dogo­ vorjena resolucija za slovensko kulturno avtonomijo, so izmed razpravljavcev na kulturnem odseku in podpisnikov skupne resolucije podpisali dr. Pavel Grošelj, Ri- hard Jakopič, Juš Kozak, dr. Alojz Kraigher, Vladimir Levstik, Anton Melik, dr. Franc Ramovš in Oton Zupančič (izmed podpisnikov, ki se razprave niso udeleževali pa še trije strokovni nisei in šest likovnih umetnikov). Kermavnerjev dokaz popolne spre­ vrženosti Kraigherjevega spomina na te dogodke je s temi navedbami nesooren. Pozneje se je dotaknil dvakrat teh dogodkov še Momčilo Zečević, v disertaciji Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917—1921. branjena 1972. v slov. prevodu Maribor 1977, str. 163 (z ne povsem točno in po strankah napačno raz­ deljeno označbo stališč razpravljavcev), s kratkim povzetkom v knjigi Na zgodovinski prelomnici I, Maribor 1986, str. 179 (op. 46) in 241, za njim pa še Janko Prunk, Sloven­ ski narodni program, Ljubljana 1986, str. 41 si. in 191 si. Zečević in Prunk ne nava­ jata ničesar, kar ne bi bilo znano že iz prejšnje literature. Doslej v literaturi znana podoba o teh sejah in nastajanju prve resolucije za slo­ vensko kulturno avtonomijo je po vsem tem ne le bistveno pomanjkljiva, marveč tudi napačna. S tem utemeljujem celotno objavo besedila zapisnikov o dovolj po­ membnem vprašanju ob nastajanju Jugoslavije med 29. oktobrom in 1. decembrom 1918. Zdi se, da so na nastop slovenskih liberalnih »duševnih delavcev« 23. 11. 1918 vplivali poleg resnične tedanje nevarnosti italijanskega pritiska (dodajanje nevar­ nosti s severa je v tem času gotovo še neutemeljeno!) tudi dogodki v Narodnem vi- ieću v Zagrebu, kjer so prav tedaj tekli odločilni dnevi za takojšnjo združitev s Srbi­ jo, in prejkone kake sugestije s tem povezanih slovenskih liberalnih politikov. V objavi popravljam brez opozorila le očitne tipkarske napake, ki nimajo vse­ binskega pomena; na vse drugo opozarjam v opombah. Zapisnik 1. seje Kulturnega odseka Narodnega sveta v Ljubljani Navzoči: Oton Zupančič, Ant. Lajovic, Ant. Funtek, dr. Franc Kimovec, Stanko Premrl, Ivan Ravnik, Matej Hubad, Marij Kogoj, dr. Izidor Cankar, Franc Finžgar, dr. Josip Debevec, dr. Alojzij Kraigher, Vladimir Levstik, Anton Debeljak, dr. Fran Ramovš, dr. Pavel Grošelj, dr. Ivan Grafenauer, dr. Ant. Breznik, dr. Mirko Černič, dr. Josip Mal, Ivan Zorman. Rihard Jakopič, Ivan Vavpotič, Hinko Smrekar, Matej Sternen, Juš Kozak, dr. Ant. Melik, dr. Josip Jerič. Zapisnikarica Dragica Hribar. Fran Tratnik, (dr. Lemež), Ivan Vurnik.2 Dr. Jerič pozdravi navzoče in pojasni namen seje. Dr. Cankar predlaga g. Jakopiča kot začasnega voditelja današnje seje. /Spre­ jeto./ Sestali smo se na poziv N. S., kateri je imel osnutek kulturnega odseka že preje v načrtu. Kakor smo se zedinili zadnjič na popolnoma zasebnem sestanku, naj se pri­ tegne k odseku vsak, ki ima smisla in voljo za sodelovanje. Določimo dnevni red: 1./ Konstitucija (Volitev predsednika in tajnika). 2./ Pododseki. 3./ Razgovor o glavnih smereh delovanja (Razvoj v oododsekih). Jakopič : Vnraša kakšno razmerje je med N. S. in N. VI. Dr. Jerič: Namen N. S. je dajati smeri skupni narodni politiki. Glavna naloga N. S. je zbirati strokovne delavce, da pripravijo temelj za prihodnjo kulturo svobode. N. Š. je posvetovalni organ N. VI. zbira dobro gradivo in stavi N. VI. predloge. _ Dr. Grošelj : Kulturni delavci smo stopili v kulturni odsek, da se posvetujemo in določimo, kdo izmed nas poda kratek pregled, kaj so naši cilji. Oton Zupančič: V preišnji državi naši so se odločevala kulturno politična vora- šanja brez slovenskega kulturnega delavca. Vse se je vršilo brez naše vednosti, brez našega soglasja, mnogokrat proti naši volji. Mi smo včasih orotestirali, kar ni zaleglo, mnogokrat smo dobili odgovor, ki je bil posmehljiv. Zdaj pa, ko nastopa nova država, naša država, je začutil slovenski kulturni delavec, da nima samo pravice, ampak dolž­ nost posegati v kulturno politiko te države. Država naša in vsaka njena vlada bo stala pred nebrojem perečih vprašanj, katerih ne bode mogoče rešiti preko nas. Po­ treba bo povsodi strokovnjaka z načrti in predlogi. Tako bo ririšel kulturni delavec do besede in sicer ravno tako znanstvenik kakor umetnik in beletrist. To besedo bo moral imeti in nikakor se ne bo razvijal kot do sedai brez negovanja in pospeševanja. Zlasti dve ministerstvi bosta, s katerima bo treba stopiti v ozek stik. In to sta mini- sterstvi za prosveto in za javna dela. V področje prvega spadajo šole, v drugo soo- meniki, regulacija mest itd. Treba bo slišati svet strokovnjača. šolnikov, arhitektov, kiDarjev. ki bodo dajali inicijative in naravnost predloge in načrte. Nastane vora- šanje, kako stopiti z vlado v stik. Mislim, da je kulturni odsek, ki se sestoji iz znan­ stvenikov, šolnikov in umetnikov vseh strok enakopraven z drugimi odseki N. S. Skle­ pi, ideje, načrti, predlogi in vsi njegovi ukrepi bodo prišli v plenum N. S., katerega 2 zadnja tri Imena (po navedbi zaplsnlkarice) so pripisana z roko brez pojasnila vzroka. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 563 vsake seje se udeleži zastopnik vlade, da se informira, ta bo informiral vlado tudi o naših načrtih. Dr. Jerič : Odsek lahko stopi v stik z vlado naravnost s posredovanjem predsed­ stva N. S. Zupančič: To bi bilo formalno. Začne se? Kakšen bo ta vpliv kulturnega delavca pozneje, ko se razmere urede, in kaj je storiti kulturnemu delavcu, da bo dosegel ta vpliv. Dr. Jerič: K notranji organizaciji bi pripomnili: V pravilniku nista zamišljena druga, nego predsednik in tajnik. Predsednikova naloga je organizatorično delo, kar je v odseku manipulacije, jo odpravi pisarna N. S. Naloga strokovnih referentov je izdelati za vsako sejo referat, in določiti dnevni red, o čem se bo razpravljalo. Danes naj se izvoli predsednika in referente, da bo delo uspešno. N. S. je sklenil, da bode, ako bodo referati obširni, zvezani z veliko zamudo časa ali sicer s trudom referenta, razpisal primerne nagrade. Toliko v pojasnilo. Dr. Cankar: Glede referentov mislim, da bi poslovali v pododseku. Jakopič: Stopimo k prvi točki dnevnega reda in izvolimo predsednika. Za pred­ sednika predlagam g. Otona Zupančiča in dam predlog na glasovanje. Glasujejo, soglasno sprejeto. Zupančič se zahvali za zaupanje in prevzame predsedstvo. Dr. Cankar: Zupančič je bil soglasno [izvoljen]3 za predsednika in to je prav. Za manipulacijo pa naj se mu prideli tajnika, zato predlagam dr. Mala.4 Glasujejo, soglasno sprejeto. Dr. Cankar: Mislim, da bi zamudili pravo priložnost, če bi pri prvi seji kultur­ nega odseka ne rešili načelnega vprašanja, kakšno obliko dobi v prihodnjosti raz- delje5 tega plemena, ki [se] imenuje slovensko. Kakor vsi dobro veste, so ne samo pri nas, temveč na vsem jugu mnenja več ali manj deljena. Nekateri mislijo, da se bo, naše pleme stopilo z ostalima v eno samo telo, ne samo državno pravno, temveč tudi kulturno. Zdaj nastane vprašanje, ali se hočemo postaviti na stališče kontinuitetnega plemenskega razvoja in če se postavimo na to stališče ali bomo rabili vsa sredstva in pomočke, ali si hočemo zagotoviti, da nemoteno, brez nasilstva in brez uradnega vpli­ va preidemo v ostalo jugoslovansko pleme. V prvi vrsti sega kulturno tudi v politično vprašanje. Glede tega so pri nas mnenja deljena. O tem pa smo vsi edini : Sili se bomo branili s silo. Če se zjedi[ni]mo,3 da [se]3 stopimo čimpreje, moramo skrbeti tudi za to, da se naravni razvoj tudi pospeši. Ne bi bilo prav, če bi to vprašanje kot rešeno spre­ jeli. Moramo si biti na jasnem tudi glede posledic, moramo jih upoštevati in se jih ne smemo ustrašiti.6 Zupančič: Cankar je postavil vprašanje ali se naša narodna individualiteta varje za zdaj naprej kot posebna kulturna individualiteta ali pa se sprijaznimo z mislijo in pustimo toliko časa, da se prelijemo v skupno jugoslovansko. Dr. Cankar: Praktične posledice našega sklepa bi bile, da se država uredi tako, da stopitev pospešuje ali nasprotno, da nam da najobsežnejših garancij v varstvo naše'individualitete.6 Dr. Grošelj : Vprašanje, ki smo ga načeli, je važno in si glede njega moramo biti na jasnem. Od naše odločitve je odvisno vse naše detailno delo z ozirom na to, kam bomo mogli speljati slovensko šolo. Do zdaj so v tem določevali politiki, ki smatrajo narod več ali manj kot kupčijsko sredstvo vsake stranke, ki skrbijo v svoj lastni do­ brobit in za dobrobit naših idej. Priklopiti se moramo nazoru, da se čimpreje asimi- 3 v rokopisu zapisnika manjka, tu je dodano po smislu. 4 Predlog gotovo izraža težnjo po političnem ravnotežju med liberalno in klerikalno stran­ ko v vodstvu odseka. 5 Pomen izraza ni jasen — ali gre za »razdaljo«? » Zaradi poznejše diskusije je treba poudariti Cankarjevo dilemo med kontinuiteto z ene in čim prejšnjim zedinjenjem z druge strani. Pri tej postavitvi dileme in zlasti pri hitro sledečem opozorilu na gospodarske in politične pomisleke se postavlja vprašanje Cankarjeve namere pri začetku diskusije. Vprašanje jezikovne stopitve Slovencev s Hrvati aii tudi s Srbi sicer v tem času tudi pri SLS gotovo ni bilo neznano ali od vseh zavračano : A. Ušenlčnik je to predvideval in zagovarjal že 1.1913 (Slovenci in Hrvati. Cas 7, 1913. 431 do 441, posebej od str. 435 naprej) ; tako bi bilo mogoče razlagati tudi kako izjavo J. Kreka, čeprav se njegova stališča razhajajo tudi tu v zelo široko paleto sodb, ki jih je težko združiti na isti imenovalec; tudi po koncu 1918 so se kazala različna mnenja o jezikovnem »-edinstvu« v Jugoslaviji (npr. Jože Debevec v Domu in svetu 22, 1919, str. 180, Fr. Kovačič, Narodnostno načelo in mirovna konferenca, Čas 14, 1920, str. 153 si.; Fran Grivec, Bogoslovni vestnik I, 1920, str. 112; E. Rakovec, Usoda slovenskega je­ zika. Cas 15. 1921, 97—107), čemur se je uprl A.Breznik v svojih jezikovnih kritikah (Naše jezi­ kovno edinstvo, Dom in svet 25, 1922, str. 138 si. z napovedjo nadaljevanja, ki pa ni izšlo, skle­ njeno pa v razpravi O časnikarski slovenščini, Dom in svet 46, 1933, ponatis v Življenje besed, Maribor 1967. str. 132—186, z opombami Jakoba Šolarja str. 287—303). Glede na poznejše Cankar­ jeve nastope v razpravi, kjer je branil pomen ohranitve slovenske »-individualitete« in zlasti na drusi seji pomen federalizaeile nove države, ki mu je bila pomembnejša od dileme republika ali monarhija, ni mogoče izključiti pri teh njegovih prvih opredelitvah vprašanj celo možnosti, da je šlo ob tem za namerno provokacijo, s katero je resnično izzval večino liberalnih kulturnih delavcev na zagovarjanje slovenstva. To je že od nekdaj ob teh besedilih presenečalo, zlasti za­ radi Dozneišega hitrega preprečevanja objave doeovorlene resolucije po istih zagovornikih slo­ venske kulturne avtonomüe na prvi seji kulturnega odseka. Očitno so se stališča med 16. in 23. novembrom povsem spremenila, ne da bi imeli o vzrokih kakršnokoli dokumentarno sporočilo. 5 6 4 B. GRAFENAUER: VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE 1918 liramo jugoslovanskemu plemenu ali pa moramo svoj individualizem čuvati s vsemi sredstvi kulture in politike. Mi smo kulturni svet in nam je na srcu vse, kar je ẑ njim v zvezi. Skupnost7 besedišča ni priča skupnosti dveh rodov. Naša sintaksa in naše ču­ stvovanje, način našega izražanja je tako individualno, da izključuje vsako stopitev. Temu nasproti odgovarjajo, da se ta asimilacija naredi sama po sebi, ker se bo zdelo, kakor je zadnjič nekdo rekel, slovenskemu umetniku primernejše pisati za 7 milijo­ nov Jugoslovanov, nego za 70 tisoč8 Slovencev. Meni pa se zdi taka pospešena asimi­ lacija nemogoča. Izkušnja nas uči, da kultura ne asimilira, temveč diferentira. Asimi­ lacija je mogoča le v prvem stadiju, ne kasneje. Mi bi se bili asimilirali Hrvatom, ce bi bil Trubar, kakor je rekel Prešern, začel pisati hrvaško in ne slovensko. Tako pa smo si vsi edini v tem, da ta svoj individualizem ohraniti moramo. Zastaviti moramo vse svoje sile, poudarjam kulturne, da se naša kultura ohrani, svobodno razvija m procvita. Vprašanju ali bi mogli gotovi politični faktorji nastopati drugače, moramo izreči zahtevo, da se da našemu jeziku popolnoma svobodni razvoj; več ne spada v naš delokrog. - , , < . - j i Zupančič: Grošljeva izvajanja kulminirajo v tem, da se izreče kulturni odsek za samostojnost slovenskega jezika. . . Dr. Cankar: Na izvajanje dr. Grošlja moram izreči nekatere pomisleke, ki bi jih rodil sklep, kakršnega on zahteva. To so pomisleki gospodarsko političnega značaja. Ce se postavimo na stališče, da ohranimo, kar imenujemo danes slovensko kulturo, stojimo na stališču, da ustanovimo vse svoje učne zavode, veliko knjižnico, svojo teh­ niko in mnogo drugega, gledališče, konservatorij, dramatično šolo, posebno galerijo, akademijo in vse neštete potrebe, ki jih ima kulturen narod. Ni samo proti najavi, bilo bi proti dobremu narodnemu gospodarstvu, kajti ti zavodi so silno dragi, ce so dobri. Posledica bi bila ta, da bi bili zavodi slabi ali pa bi mi gospodarsko krvaveli. Pomisleki so političnega značaja. Da bo v enotni državi (kajti Srbo-Hrvaska je enotna ' tudi jezikovno) [bo!]1 0 slovenski otok stal kot separatist. Slovenec bo nezadovoljen državljan, da ne bode radi jezikovne avtonomije na 1 1 političen sporazum. Vsi ti raz­ logi se meni ne zde tako neopravičljivi. Ce se postavi kulturni odsek na svoje stališče, naj bo pripravljen, da bo zadel na velik odpor.6 Dr Melik- Načeto vprašanje, je tako obširno, da ga je težko na podlagi debate končno odločiti. Zadnji temelj tega vprašanja ni toliko principijelen, kolikor znan­ stven Združenje je stvar principa, ne procesa in Grošelj negira asimilacijo. Tu mu sociologija ugovarja, kar velja za naravoslovje, ne velja tudi zanjo. Tu je diferenci­ jacija prvotna, asimilacija sekundarna. Mi smo se diferencirali od južnih plemen, ker smo se asimilirali Nemcem. (Isto vidimo pri drugih narodih.) Vprašanje je principi­ jelno, ker moremo na podlagi tega delati perspektivo. Sociologija kaže, da se bomo združevali Zaključka ni mogoče postaviti, kam vodi smer razgovora o tem vprašanju. Po mojem mnenju je naša odločitev manjša, kakor misli Cankar. Ce so premise za asimilacijo, se bo izvedla, če nismo ovirani od Avstro-Ogrske metode. Zelo vazm se mi zde gospodarski pomisleki. Naše zedinjenje bo doseženo čez čas. Kulturna decen­ tralizacija Slovencev ohrani dve bratski plemeni, ako si v Ljubljani zgradimo lastne zavode. Meni se zdi univerza ne samo zavod, kjer se zbira velika množina dijakov, temveč studijski zavod za profesorje, ki naj vzgoje svoje učence. Iz tega^ stališča je Dunajska univerza monstrozna, velja pravilo, čim več zavodov, tem več prospeha. Dalje se mi zdi potrebno v geografiji, etnografiji itd. da bo treba formacij, ki bi ta naš študij forsirale, ne z ozirom na današnje stanje. Knjižnico imamo in mogli bi jo razširiti in ustanoviti novo. Zdi se mi, da moramo zaupati v naravni razvoj, ki bo po­ kazal nujno potrebo naših kulturnih zavodov.12 Prof. Grafenauer : Diferencijacija med Hrvati in Slovenci se ni izvršila, ker smo se asimilirali Bavarcem, ampak nje razlog je ta: V hribovitih krajih je promet iz do­ line v dolino veliko težji, nego v ravnini. Jasno je, da se diferencira narečje v dolinah hitreje, nego se izvrši isto v ravnini. To je razlog, da so naša slovenska narečja tako diferencirana, da Ziljan Horjulca ne razume. Ravno iste razmere pa so tudi med 7 V zapisniku stoji »skupno z«, kar je očitna napaka zaplsnlkarice. 8 Gre za napako — ali je bila navedena številka »700 tisoč« (tako brez opozorila Mikuz!), čeprav je tudi ta za Slovence le polovična? 9 »osebno« je gotovo napaka zapisnikarice. 10 Napaka: dvakrat je v stavku isti glagol. _ 11 Očitno napačen zapis. Manjka glagol: ali »misliti« ali »mogoče misliti« ali podobno. i2 Melikovo izvajanje ie posebej zanimivo, ker z ene strani predvideva (med vrstami celo želi bi mogli reči) hitro zbliževanje in asimilacijo vseh jugoslovanskih narodov med seboj, z druge pa proti Cankarju - čeprav na besedah prizna pomen njegovih pomislekov - brani raz­ voj slovenskih kulturnih institucij. Oboje pri njem ni le hipno naključno združevanje teh misli. O stapljanju Slovencev s Srbi in Hrvati v Jugoslovane je govoril ze 1917 v Slovanu ID Za kul­ turno zedinienje Jugoslovanov, str. 179-183, s tezo o rešitvi »Prešeren-Vrazove^a problema« v »Vrazovi smeri ali po Prešernovi metodi«, str. 250-253 s polemiko zooer viadimirja Knafliča. ki Uïvl^bloemŽVonu 37 Ш7. Str. 309-313, 434-438, 492-495, 559-560 in 671-672 sodil drugače in branil slovensko individualnost v jeziku in kulturi) ter 1918 v Ljubljanskem zvonu 38 (Narod, ki nastó a str. 476-484), obenem pa e v članku Slovenska matica v istem Ljubljanskem zvonu (str 113-116) podčrtovai poleg nalog same Matice tudi potrebo, »da dobimo druge najvišje kul­ turne zavode, predvsem seveda univerzo in akademijo«. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 565 Nemci, k jer o p a ž a m o p o m a n j k a n j e p r o m e t n i h sredstev. N a K r a n j s k e m je diferenci ja­ cija manjša, nego n a Koroškem. K p r i n c i p i j e l n e m u v p r a š a n j u : »Asimilaci ja m e d Slo­ venci in H r v a t i se bo izvrši la tudi če se b r a n i m o « . N e p r e g l e d n a š k o d a p a bi nasta la, če bi spoj forsirali, d a bi nas ta l pre lom, k a k o r n a m kaže zgodovina. (Severna N e m ­ čija j e bila več stoletij nep lodov i ta v l i te ra tur i , ker se je bil izvršil p r e l o m po lute- rahc ih . ) 1 3 Slovenci naj se razvi jajo n a p r e j , t r e b a je v a r o v a t i kont inui te to, d a n e po­ s t a n e slovenski n a r o d neplodovit . 1 4 Z u p a n č i č : Zdi se mi, d a se d e b a t a vleče v znanstvo. Vidim, d a pr incipi je lno sta­ lišče g lede našega sedanjega r a v n a n j a n e ugovar ja naši dobi. Vidim, d a g. dr. Grošel j , ki j e pr incipi je lno za samosto jno s lovensko k u l t u r o v n e t za vse bodoče u č n e zavode, r a v n o t a k o k a k o r Melik in Grafenauer , ki sicer mis l i ta drugače. Melik želi as imila­ cije, G r a f e n a u e r je p r e p u š č a času. Misli, d a n a s t a n e k u l t u r n a p r a z n o t a m e d n a m i , če bi prelomil i takoj , zato govori o tej zahtevi . Dr. Grošel j : P o d p r e t i hočem potrebo, da se m u d a k u l t u r n e centre , k a t e r e kul­ t u r n i n a r o d imeti m o r a . N a r a v n i zakon je, d a j e asimilaci ja n e n a r a v n a . Zgodi se vča­ sih, d a se šibkejši uda, v t e m slučaju j e as imilaci ja možna, k e r j e nu jna . J a s n e pr iče tega dokaza so n a m kajkavci, ki so se zdaj as imil i ra l i H r v a t o m , in Gorjanci, o k a t e r i h misli jo naši kmet je, d a govore hrvat sk i . 1 5 Diferenci jaci ja je n a t u r n a prot i asimilaciji, ki j e u m e t n a . P r o m e t n a s redstva so u m e t n e ovire n a t u r n e diferencijacije. K e r smo svoj narod, m o r a m o imeti svoj jezik in svojo l i t e ra turo . Dr. K r a i g h e r : To v p r a š a n j e naj se pr incipi je lno reši v z n a n s t v e n e m odseku, so- cijološka, filološka in etnološka s t r a n na j se dožene in reši v odseku, ki na j se zato izvoli. Dr. C a n k a r : Meni je bilo1 na tem, d a slišim m n e n j a onih, ki so tu navzoči. Vsi se soglašajo v tem, da je t r e b a n a š e zavode v a r o v a t i in nove osnovati . Upoštevam, da je ta k u l t u r n a edinstvenost, ki jo s k u š a m o ustvar i t i , začetek vel ikega k u l t u r n e g a jedin­ stva, ki pr ide. P o t r e b n o se mi zdi, p r i z n a v a m to kot spokorjenec, d a si zagotovimo vsa sredstva, da si za nedogleden čas o h r a n i m o svojo indiv idual i te ta . Dr. J e r i č : N. S. vidi svoj interes v tem, da je popoln. N. S. p repušča odseku po­ polno avtonomijo. Zato na j se odloči p o svojem p r e u d a r k u . J a k o p i č : Mi smo n a r o d in n a š a dolžnost je, d a b r a n i m o naš znača j . Tu ni t reba, da znans tveno t o raziskujemo, m i se u p i r a m o asimilaci j i in se postav imo n a to s ta­ lišče, da se us tanovi t a k a f o r m a države, ki vpliva, da se n a s u m e t n o as imi l i rat i n e more . M o r a m o imeti tako obl iko države, k jer je mogoča popolna k u l t u r a . Dr. K r a i g h e r : V p o d p o r o naš ih teženj je p o t r e b n o p r e p r i č a n j e in u t e m e l j e n a za­ vest, da smo n a prav i poti. Za predloge na j izmed sebe izvoli pododsek, ki bo to v p r a ­ šanje razmotr iva l . 1 6 Vladimir Levs t ik : Zdi se mi potrebno, d a z a v z a m e m o pr incipi je lno stališče. No­ čem se izraziti preš iroko. Pol i t ično s t r a n te zadeve b o m o videli zas topano v konst i- tuant i , zato n e s m e m o stavit i pre judicev. Mi se n e s m e m o postavit i n a stališče, ki bi odpi ra lo pot težnjam, ki s lone n a poli t ičnih razlogih, kajt i n e s m e m o podpi ra t i nasi l­ nega uni jonizma. Mi m o r a m o gledati iz k u l t u r n e g a stališča. Mi smo v o b r a m b i s loven­ skega n a r o d a človeški, kajt i mi smo časni v časnosti . K a k o r nas je n a r a v a diferenci­ rala, nas m o r d a zooet as imil ira. Zato zavzemimo 1 t a k o stališče, da ne k r a t i m o n a r a v i nit i ene, nit i d r u g e pravice. K u l t u r n i odsek ugovar ja j u p r a v i in ustavi takega zna­ čaja, ki bi odoi ra la možnost u m e t n e asimilaci je. P r i z n a t i m o r a vse p r a v i c e s loven­ s k e m u jeziku in s lovenski k u l t u r i do samosto jnega razvoja z vsemi posledicami, kajt i če n i m a m o u p r a v i č e n j a do n a š e poti, potem k r a t i m o možnost asimilaci je. Izrecimo se zoper vsako nasi lstvo. 1 7 Melik : Naša iz java na j b o pozi t ivna in n e negat ivna. Mi g rad imo državo. V Krf- skem p a k t u i m a m o Slovenci zas igurano svojo k u l t u r n o avtonomijo. 1 8 N a ta nač in po­ s t a n e n a š a b o r b a b r e z p r e d m e t n a . 13 Trditev je bila sicer polemično morda učinkovita, vendar pa stvari močno pretirava (saj verski prelom tudi ne pomeni tega kot jezikovna zamenjava v kulturnem življenju!). 14 Glede na Cankarjevo dilemo je pač prav poudarek na kontinuiteti in njenem pomenu bistven za razumevanje Grafenauerjevega stališča, kar je npr. Mikuž povsem spregledal. Prav to izvajanje je našlo v resoluciji zelo močan in bistven izraz pri obrambi kulturne avtonomije. 15 O kajkavcih je današnje hrvaško jezikoslovje drugačnega mnenja (prim. D. Brozović, Standardni jezik. Zagreb 1970, in M. Moguš, Fonološki razvoj hrvatskog jezika. Zagreb 1971), če­ prav v filologiji to ni brez osporavanj (npr. J. Rigler). Omemba »Gorjancev« ni jasna. 15 Tu so izražene rezerve, kljub temu pa je v Umetnikovi trilogiji (1921) položil Kraigher v usta Janeza Mogočnika (= Ivan Tavčar) v usta značilno izjavo : »Kljub ljubezni do bratskega jezika mi je slovenska govorica sladkost« (Zbrano delo 1, 1975. str. 287K 17 Kljub rezerviranosti pri presoji dileme in kljub svoii poznejši politični noti v dvajsetih letih našega stoletja je pri sodbi VI. Levstika o teh vprašanjih vselej treba imeti pred očmi tudi njegov poznejši esej Poslanstvo besede (Ljubljanski zvon 54. 1934. str. 65—75) s klasičnimi formu­ lacijami o pomenu materinščine in posebej slovenskega iezika tudi v jugoslovanski državi in odbijanju »vsakega izrivanja slovenskega jezika« oo združitvi s Srbi in Hrvati (str. 75). 18 Krfski pakt (deklaracija!) nikjer neposredno ne govori o kulturni avtonomiji; v tem smislu bi bilo mogoče kvečjemu le posredno — in z dvomljivim uspehom — interpretirati sklep­ no določbo (št. 13). Prim. D. Jankovič, Jugoslovensko pitanje i Krfska deklaracija 1917. godine, Beograd 1967, str. 481—485 (besedilo deklaracije).. 5ß6 B. GRAFENAUER : VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE 1918 Dr. Cankar: Pripomnim nekaj formalnega: Naj se izvoli redakcijski komite, ki bo to izročil plenumu v predsedstvo (sic! — presojo?). Predlagam dr. Melika, Vladimir Levstika, dr. Ramovša in dr. Mala. Hubad: Vsa tri plemena morajo svojo kulturo naprej vršiti. Bogastvo vseh treh plemen bo skupna last. Kultura Slovencev naj se vrši naprej. Preidejo na volitev pododsekov: Dr. Cankar predlaga: Predsednike za književni odsek: Vladimirja Levstika, za znanstvo: dr. Breznika, za slikarstvo: Riharda Jakopiča, za glasbo: Antona Lajovica. Prihodnja seja se vrši 18. 11. 1918. V Ljubljani, dne 16. 11. 1918. Zapisnik druge seje kulturnega odseka N. S. v Ljubljani Navzoči: Oton Župančič, Izidor Cankar, Franc Finžgar, dr. Josip Debevec, dr. Alojzij Kraigher, Vladimir Levstik, Ant. Debeljak, Ant. Funtek, dr. Fran Ramovš, dr. Pavel Grošelj, dr. Ivan Grafenauer, dr. Ant. Breznik, dr. Josip Mai, dr. Josip Pun­ tar, dr. Ant. Melik, Ivan Zorman, Rihard Jakopič, Ivan Vavpotič, Hinko Smrekar, Ma­ tej Strnen, Juš Kozak, Ant. Lajovic, dr. Franc Kimovec, Stanko Premrl, Ivan Ravnik, Matej Hubad, Marij Kogoj, Fran Tratnik, dr. Ambrožič. (Zapisnikarica Dragica Hri­ bar.) Predsednik Oton Zupančič otvori sejo: Prva točka dnevnega reda je redakcija osnutka resolucije kulturnega odseka. Odbor se je bil včeraj sestal in je koncipiral to, kar je mislil, da je skupna misel vseh gg., ki so se udeležili seje (bere osnutek). Osnutek resolucije kulturnega odseka N. S. Kulturni odsek N. S. enodušno pozdravlja mlado svobodno Jugoslavijo, pričaku­ joč, da izvede nova država naj dobi kakršnokoli vladno obliko popolnoma politično edinstvo vseh treh plemen in da bo po svoji moči pospeševala z vsemi razpoložljivimi sredstvi razvoj prosvetnega življenja vseh treh rodov na podlagi kulturne avtonomije v smislu krfskega pakta. Neoviran razmah individualnih sil vseh treh plemen je naj- zdravejši pogoj za polno duševno* bogastvo Jugoslavije. Kulturna politika bo morala vsekakor upoštevati1 9 dejstvo, da je dala zgodovina Slovencem v teku stoletij lastno smer in posebno duševno vsebino, da se je slovenski del jugoslovanskega naroda razvil jezikovno samostojno, tako da je slovenščina, nosi­ teljica te duševne vsebine, dasi najbližja sorodnica srbo-hrvaščini, danes organizem zase in da je [v]3 območju slovenskega književnega jezika za sedaj možno uspešno kulturno delo edinole v tem jeziku. Hipen jezikoven prelom v šolah in uradih je že tehnično neizvedljiv, a tudi da je izvedljiv, bi imel brez dvoma usodne posledice za ves jugoslovanski narod, zakaj to bi bilo mehanično priklopljenje, nikar pa organična asimilacija. Sledil bi neizogibno silen upad kulturnega življenja v slovenskem plemenu, ki bi s tem prenehalo biti tvorno ; vsaka etnična skupina pa se čuti svobodno samo v toliko, v kolikor more uve­ ljavljati svojo tvornost. Vsak narod je pomemben človeštvu v toliko, v kolikor je tvo­ rec novih vrednot. Tak prelom bi bil tudi netmografičen (sic! — nedemokratičen)^20 prilagoditi bi se mu mogla samo tenka plast slovenske inteligence, dočim bi ostale ši­ roke mase, jedro našega plemena, izobčene od dobrin kulturnih pridobitev in bi bile pahnjene vsaj za desetletja v kulturni polumrak. Kulturna avtonomija pa nikakor ne odvezuje duševnih delavcev vseh treh ple­ men dolžnosti, iskati vedno tesnejših stikov, vedno globjega medsebojnega umevanja in sporazuma v vseh vprašanjih ter skrbeti za medsebojno spopolnjevanje skupnega prosvetnega dela, ki bo na svojem višku zadnja najlepša utemeljitev svobodne Jugo­ slavije pred svetovnim formom. Dr. Cankar: V prvem odstavku imam pripomniti sledeče: Mislim, da prvi odde­ lek po svojem bistvu popolnoma odgovarja temu, kar smo zadnjič tu sklenili, imam pa neko opombo k prvemu delu prvega stavka. Naj se opusti pozdrav Jugoslaviji, ker se mi zdi, da kulturni odsek kot odsek N. S. nima dolžnosti ponavljati pozdravov, ki smo iih že neštetokrat izrazili.21 Dr. Grošelj : Zagovarja pozdrav. Zupančič: Vzame debato na znanje in vpraša, kako naj se glasi prvi stavek. Anton Lajovic: Antiteza, da stoji kulturni odsek na stališču političnega edinstva in kulturne avtonomije se mora ohraniti in poudarjati. 19 V rokopisu je napaka »zahtevati«. 20 Prim, spođai Cankarjevo diskusijo o tem izrazu! 21 Tu in v naslednji Cankarjevi intervenciji (o dilemi federalistične ali centralistične vlade) se ie pokazalo pravo nasprotje med Cankarjevimi pogledi na obravnavana vprašanja in med tistimi «ani odseka, ki so sicer na prvi seji dosledno zagovarjali slovensko kulturno avtonomijo, a zaradi zagovarjanja »političnega popolnega eđinstva« brez praktičnega zagotovila o trdnosti te avtonomiie v državni ureditvi. To se je potrdilo takoj po sprejemu sporazumne deklaracije (prim, uvod v objavo!). ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 567 Dr. Cankar : Konkretni predlog : Naj se začetek glasi : »Ob postanku države Slo­ vencev, Hrvatov in Srbov pričakuje kulturni odsek N. S. itd. Predlog se da v glasova­ nje in je sprejet. Dr. Cankar: Nadalje predlagam, da se črta »Da izvede nova država naj dobi ka­ kršnokoli vladno obliko popolno politično edinjstvo itd.« Tu naročamo državi naj stori nekaj, o čemur ni dvoma, da bo itak storila. Razen tega segamo na polje, za ka­ tero kulturni odsek ni kompetenten. Potem »državna oblika« — kaj se to pravi gg.? Mi poudarjamo samo kulturno avtonomijo, katero hočemo Slovencem varovati. Držav­ na oblika pa je forma, vpraša se republika ali monarhija. Mislim, da je za nas vseeno, kakšno obliko dobimo, interesira nas le ali bo vlada federalistična ali centralistična.2 1 Pogajanja v tem smislu spadajo v pravno ustavni politični odsek. Naša naloga je re­ ševati le čisto kulturna vprašanja. Prof. Melik: Se upira Cankarjevemu predlogu. Ker se ta stavek faktično tega vprašanja ne dotika ter poudarja samo desinteresment kulturnega odseka na državni obliki. Dr. Cankar: Jaz bi se ne skliceval na krfski pakt kakor sploh na nobeno listino. Ce pa že moramo omeniti listino, je vse veliko jasnejše povedano v zgodovinski sa­ borski seji z dne 29. oktobra 1918. Melik: Krfskega pakta ne omenjamo, ker ga smatramo za ustanovno listino, ampak ker so v njem prvikrat Srbi in Hrvati načelno priznali avtonomijo kulture Slovencev. In ker smo hoteli apelirati na njih soglasje. Dr. Grošelj : Stavek je potreben iz dveh vzrokov. Stavek ima pozitivno in nega­ tivno1 stran. Mi zahtevamo popolno kulturno avtonomijo pod vsako obliko bodoče Jugoslavije. Mi ne odnehamo, naj pride kar koli. Pozitivna stran pa je, da hočemo v tem velikem metežu, političnem, gospodarskem in socijalnem držati svoje oko na ne- izpremenljive vzvišene cilje kulture. Krfski pakt je manj važen, kulturno edinstvo mi preveč ne poudarjamo. Stavek o vladni obliki je nujno potreben. Dr. Ramovš : Pripomniti imam nekaj sintaktičnega, najbolj poudarjen v sloven­ skem stavku je objekt, na tem mestu stoji v našem slučaju »državna oblika«. Hotel sem samo povdariti, da bi se naša zahteva po zgolj formalnem načinu bolj povdariti ne mogla. Anton Lajovic: Predlagam naj se antiteza političnega edinstva in kulturne avto­ nomije ob času tiska debelo, da bi je kdo ne prezrl. Juš Kozak: Jaz se popolnoma strinjam s tem, da ta stavek ostane. Nekaj mo­ ramo izraziti glede državne oblike in političnega edinstva. Čisto politično desinteresi- rati Tse]3 ne moremo. Zupančič: Tu se pojavljajo različna mnenja. Nekateri hočejo nekaj zbrisati, drugi žele, da se ohrani neizpremenjeno... Grafenauer: Predlaga, naj se stavi kompromisen predlog. Levstik: Zagovarja originalen tekst. Jakopič: Predlaga, da naj se glasi: pričakuje, da bo nova, politično popolnoma edinstvena država, naj bo organizirana kakor koli, po svoji moči pospeševala z vsemi razpoložljivimi sredstvi itd. Cankar predlaga, naj se črta v besedilu krfski pakt. Glasovanje : Oba predloga se sprejmeta z večino. Cankar: K drugemu odstavku predlagam, da se črta lastno smer. (Sprejeto.) Na­ dalje predlagam, da se izpremeni duševno vsebino v duševnost. Vavpotič: Ta izraz bi vsi ne utegnili razumeti. Predlagam, da se rabi duhovnost. Cankar: To bi se dalo še napačnejše razumeti. Duševna vsebina me moti este- tično, ker budi predstave, da so Slovenci posebno primerna posoda za duševno vse­ bino. Prepeluh : Predlagam, da se glasi slovenstvo... posebno duševno vsebino. (Snre- jeto.) Cankar : Drugi del stavka se ozira samo na jezikoslovje. Grafenauer: Smatram, da je ta del stavka nekako komentar k prvemu delu. Naj se formulira kot samostojen stavek: »Slovenski del jugoslovanskega naroda se je raz­ vil tudi jezikovno itd.« (Sprejeto.) Cankar: Hipen jezikoven prelom v šolah in uradih je že tehnično neizvedljiv. Naj se črta, ker tu se borimo proti nečemu, kar ne eksistira, ker še nihče ni izrazil namena, kaj takega storiti. Predlagam, naj se stavek začne: Ce bi se Slovencem one­ mogočil lasten kulturni razvoj itd. (Sprejeto.) »Bi bil tudi nedemokratičen« se mi zdi banalno. Spustimo to. Grafenauer: Predlagam, naj se glasi ta stavek »tudi bi se mogla prilagoditi kul­ turnemu prelomu samo tenka plast itd.« Cankar: K zadnjemu stavku opomnim, da mi ne ugaja »pred svetovnim forom«,22 ker izgleda, kakor bi morali Slovenci dajati odgovor pred svetovnim sodiščem za 2 2 V besedi lu pred loga Je z a p i s a n o »-formom«; K o b l a r je p o p r a v i l po C a n k a r j e v i diskusi j i v »forom« ; n a j b r ž e g r e za o k r a j š a n o besedo Iz » forum«. 568 в - GRAFENAUER: VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE 1918 svoje delovanje. N a m e n k u l t u r n e g a n a r o d a p a je, da izpolnuje svojo nalogo v družini narodov, zato p r e d l a g a m , na j se glasi s tavek ». . . s v o b o d n e Jugoslavi je v družini n a ­ rodov«. K o n č n o spre jeta resoluci ja se glasi : Ob p o s t a n k u države Slovencev, H r v a t o v in Srbov pr ičakuje k u l t u r n i odsek N. S., d a bo nova polit ično p o p o l n o m a e d i n s t v e n a država, na j bo organiz i rana kakorkol i , po svoji moči pospeševala z vsemi razpoložl j ivimi sredstvi razvoj prosvetnega življenja vseh t r e h rodov n a podlagi k u l t u r n e avtonomije . Neov i ran r a z m a h ind iv idua ln ih sil vseh t r e h p l e m e n je najzdravejš i pogoj za polno duševno- bogastvo- Jugoslavi je. K u l t u r n a pol i t ika bo m o r a l a v s e k a k o r upoštevat i dejstvo, d a je da la zgodovina s lovenstvu v teku stoletij posebno duševno vsebino. Slovenski del jugos lovanskega n a r o d a se je razvil tudi jez ikovno samostojno, tako d a je s lovenščina, nositel j ica te d u š e v n e vsebine, dasi najbl iž ja sorodnica srbo-hrvaščini, danes organizem zase in d a j e v območju s lovenskega knj iževnega jezika za sedaj možno uspešno k u l t u r n o delo edinole v t e m jeziku. Če bi se S lovencem onemogočil lasten k u l t u r n i razvoj, bi sledil neizogibno silen u p a d k u l t u r n e g a živl jenja v s lovenskem p lemenu, ki bi p r e n e h a l o biti t v o r n o : Vsaka e tn ična s k u p i n a pa se čuti svobodno s a m o v toliko, v kol ikor m o r e uvel javl jat i svojo tvornost . Vsak n a r o d j e p o m e m b e n človeštvu v toliko, v kol ikor je tvorec novih v red­ not. T u d i bi se mogla pr i lagodit i k u l t u r n e m u p r e l o m u s a m o t e n k a plast s lovenske in­ teligence, dočim bi b i le š iroke mase, j edro našega p lemena, izobčene od d o b r i n kul­ t u r n i h pr idobi tev in p a h n j e n e v k u l t u r n i p o l u m r a k . K u l t u r n a av tonomi ja pa n i k a k o r n e odvezuje duševnih delavcev vseh t r e h ple­ m e n dolžnosti, i skat i vedno tesnejših stikov, vedno globjega m e d s e b o j n e g a u m e v a n j a in s p o r a z u m a v vseh v p r a š a n j i h ter skrbet i za medsebojno- spopolnjevanje s k u p n e g a prosvetnega dela, ki b o na svojem višku zadn ja naj lepša utemel j i tev svobodne Jugo­ slavije v družini narodov. [Na prepisu v prilogi k zapisniku je v a b e c e d n e m zaporedju 46 podpisnikov s p r i ­ pombo »Vsi gg. 1. T.«]23 V l a d i m i r Levs t ik : Predlaga, na j se sestavi redakci j ski odsek, ki bo sestavil reso­ lucijo k o t protes t za pos topanja I ta l i janov v naš ih kra j ih. Razvi je se debata, ali se poda izjava v okviru k u l t u r n e g a odseka, ali se jo pod­ piše v i m e n u k u l t u r n i h delavcev. K o n č n o se sk lene sprejet i predlog dr. Cankar ja , ki predlaga, d a se poda iz java v i m e n u k u l t u r n i h delavcev. Dr. Breznik prosi, da se i m e n u j e enega gospodov za njegovega n a m e s t n i k a v z n a n s t v e n e m pododseku. P r e d l a g a dr. Grafenauer ja . Dr. C a n k a r predlaga, na j se povabi še več gospodov v k u l t u r n i odsek. O b e n e m se s p r e j m e pr incip, da je vsak član pododseka č lan k u l t u r n e g a odseka. Odseki so sestav­ ljeni s ledeče: 1. znanstveni , dr. A n t o n Breznik (preds.), dr. G r a f e n a u e r (predsednika n a m e s t ­ nik). Č l a n i : dr. F r a n Ramovš , dr. Pave l Grošel j , dr. Jos ip Mai, dr. Jos ip P u n t a r , dr. Av­ gust Žigon, dr. Jos ip M a n t u a n i , dr. Ušeničnik, dr. Krivec, dr. Zalokar, dr. Ambrožič, dr. M i r k o Cernie, prof. Melik, dr. Lemež, dr. Pregel j , Albin P r e p e l u h in Viktor Ste- ska. 2. Knj iževni pododsek : V l a d i m i r Levst ik (predsednik), č l a n i : dr. Izidor Cankar , I v a n C a n k a r , F r a n c Finžgar, dr. Jos ip Debevec, dr. Alojz Kra igher , dr. A n t o n Debe­ ljak, A n t o n F u n t e k , M i l a n Pugel j , J u š Kozak. 3. U m e t n i š k i pododsek : R i h a r d J a k o p i č (predsednik), č lani : Vavpotič Ivan, Hinko S m r e k a r , M a t e j S t r n e n , F r a n Tratn ik , a r h i t e k t F r a n c (sic! — p r a v Ivan) Vurnik, ki­ p a r Lojze Dol inar, I. Z o r m a n arh. 4. Pododsek za g lasbo: A n t o n Lajovic (predsednik), č l a n i : dr. F r a n c Kimovec, S t a n k o P r e m e r i , I v a n Ravnik, Mate j H u b a d in Mar i j Kogoj. Dr. C a n k a r predlaga, naj se us tanovi pododsek za p r o p a g a n d o , ki bo publicist ično deloval v smislu d a n a š n j e resolucije. V ta odsek se izvolijo dr. P u n t a r in gg. Albin P r e p e l u h in J u š Kozak. V Ljubl jani, d n e 18. 11. 1918. 23 Imena podpisnikov, razporejena v abecednem redu: »Dr. Ambrožič, Dr. Anton Breznik, Ivan Cankar, Dr. Izidor Cankar, Dr. Mirko Cernie, Anton Debeljak, Dr. Josip Debevec, Lojze Do­ linar, Franc Finžgar, Anton Funtek, Dr. Ivan Grafenauer, Dr. Pavel Grošelj. Matej Hubad, Ri- hard Jakopič, Dr. Franc Kimovec, F. Klemenčič, Marij Kogoj, Juš Kozak, Dr. Alojzij Kraigher, Dr. Krivic, Anton Lajovic, Dr. Lemež, Vladimir Levstik, Dr. Josip Mal, Dr. Jos. Mantuani, Anton Melik, Stanko Premrl, Albin Prepeluh, Milan Pugelj, Dr. Josip Puntar, Dr. Fran Ramovš, Ivan Ravnik, Hinko Smrekar, Matej Sternen, Alojzij Steska, Fran Tratnik, Dr. A. Ušeničnik, Ivan Vavpotič, I. Vurnik, Dr. Zalokar, Ivan Zorman, Dr. Aug. Zigon, zmitek, Oton Zupančič. (Vsi gg. 1. r.)« ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 569 S u m m a r y THE QUESTION OF CULTURAL AUTONOMY 1918 Bogo Grafenauer In november 1918 (between 29 th October and 1 s t december) the Slovene cultural workers were faced with the question of the relation of Slovenes towards other Yu­ goslav nations in cultural life. The matter was discussed on two meetings of the.Cul­ tural Department at the National Council in Ljubljana (16th and 18 t h november 1918) where a special statement was composed and signed by all participants. The chair­ man of the Cultural Department Oton Zupančič then — under pressure of few libe­ rals who withdrew their signatures — obstructed the announcement of the adopted statement. Under pressure of the Italian occupation of parts of Slovene and Croatian territory and certainly of liberal political circles, only the »New statement of mind- workers« was announced, which judged the circumstances only by political and not by original Slovene cultural status. The contribution notifies-beside the minutes of both meetings of the Cultural De­ partment — a comment and other documentation on mentioned events. V zbirki »Iz antičnega sveta« je izšla dolgo pričakovana knjiga Pavel Diakon: ZGODOVINA LANGOBARDOV Opombe h knjigi sta napisala dr. Bogo Grafenauer in dr. Kajetan Gantar, spremna besedila pa so delo dr. B. Grafenauerja. Knjiga je dragocen in zanesljiv dokument tudi za najstarejša stoletja slovenske zgodovine. Iz­ dana je v latinskem izvirniku in slovenskem prevodu, je bogato ilustri­ rana in opremljena z zemljevidi in drugim gradivom. Obseg knjige 422 strani, cena din 63.000. Člani zgodovinskega društva imajo 20 % popust, naročila oddajte dru­ štvu. Iz bogatega knjižnega programa Založbe Obzorja vam ponujamo še: Janko Pleterski: Studije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju — din 29.800 Jože Som: Začetki industrije na Slovenskem — din 16.800 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici I — din 17.600 Tone Ferenc: Fašisti brez krinke — din 44.300 Jože Koropec: Mi smo tu — din 14.800 Pavle Blaznik: Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovan­ skega dela Koroške do leta 1500 od A do M — din 34.000 Pavle Blaznik: Historična topografija od N do Ž — din 68.700 Luka Sienčnik: Koroški plebiscit 1920 — din 21.000 Več avtorjev: Študentski in dijaški narodnoobrambni tabori na Sloven­ skem 1936—1940 — din 39.800 Milan Ževart: Lackov odred 1/2 — din 53.600 Ured. J. J. Švajncer: Boj za Maribor 1918—1919 — din 65.400 Janez Kopač: Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898—1988), kulturni in na­ ravni spomeniki — din 5.600 Miroslav Stiplovšek: Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slo­ venskem — din 69.800 Pred izidom pa je knjiga Darje Mihelič in Pavla Blaznika: Seznam oblik krajevnih imen v srednjeveških virih. Posamezne naslove lahko dobite v vseh knjigarnah oziroma jih lahko naročite pri Založbi Obzorja Maribor, Gosposka 3. Cene veljajo do 1 4 1989.