EVANGELJSKO .ENSKO DRU.TVO V LJUBLJANI 1856.1945 Aleksandra Ser.e IZVLEEEK Prispevek sku.a na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije in Zgodovinski arhiv Ljubljana, prikazati delovanje najstarej.ega v Ljubljani ustanovljenega .enskega dru.tva. To je bilo dobrodelno .ensko evangelieansko dru.tvo z imenom Evangeljsko .ensko dru.tvo (Evangelischer Frauenverein Laibach), ki je delovalo v Ljubljani od leta 1856 do leta 1945. Kljuene besede: Ljubljana, zgodovina, .enske, dru.tva, dobrodelnost, evangelieani ABSTRACT The article is based on the archive material kept by the Archives of the Republic of Slovenia and the Historical Archives of Ljubljana. It presents the activities of the oldest women.s society established in Ljubljana . the philanthropic Evangelical Women.s Society called Evangeljsko .ensko dru.tvo (German: Evangelischer Frauenverein Laibach) which operated in Ljubljana from 1856 until 1945. Key words: Ljubljana, history, women, societies, charity, Evangelicals Nastopi .ensk v javnem .ivljenju niso bili sami sebi namen, ampak so se pojavili tam in takrat, ko so ga narekovale zgodovinske okoli.eine. V zadnjih desetletjih 19. stoletja so .enske v vedno veejem .tevilu stopale v javno .ivljenje, postale so dejavne tudi izven svojega doma, niso vee skrbele le za dom, dru.ino, mo.a in otroke. Sprva so se dru.ile le v neformalnih skupinah, kasneje pa v dru.tvih.1 Prve neformalne skupine so se ukvarjale predvsem z dobrodelnimi dejavnostmi, in sicer s splo.nim socialnim in mladinskim skrbstvom. Kasneje so se nekatera dru.tva .e naprej ukvarjala z dobro 1Ribnikar, Peter: (1983) Dru.tveni arhivi, strokovna obdelava in izdelava pripomoekov za uporabo arhivskega gradiva dru.tev, v: Arhivi VI/1.2, Ljubljana: Arhivsko dru.tvo Slovenije, str. 50.54; Vodnik Zgodovinskega arhivaLjubljana, (1992), Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, str. 56;Enciklopedija Slovenije 2 (1988), Dru.tvo, Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 348.364. Dru.tveno gibanje se je v Avstriji razmahnilo .ele po sprejetju cesarskega patenta 17. marca 1849, ki je urejal pravice svobodnega zdru.evanja in zborovanja. Dru.tveno .ivljenje je v easu Bachovega absolutizma zamrlo, a je do.ivelo obetaven razmah po objavi februarskega patenta leta 1861 in 1867. leta, ko sta iz.la dva zakona, in sicer o dru.tvih in o shodih. Aleksandra Ser.e delnostjo, jih raz.irila na poeitni.ko dejavnost, zdravstveno varstvo itd., nekatera pa so se ustanavljala zaradi nacionalnih, politienih ali stanovskih interesov. V habsbur.ki monarhiji, kamor je spadalo slovensko ozemlje, so se .enske prav tako zdru.evale sprva v neformalnih organizacijah, kasneje pa v dru.tvih. Prvo .ensko dru.tvo v Ljubljani2 z dobrodelnim namenom je bilo ustanovljeno na verski osnovi leta 1856. To je bilo .nem.ko. Evangeljsko .ensko dru.tvo. Slovenke so se zaeele neformalno zbirati vsaj leta 1870 okoli Marije Murnik, od leta 1882 je delovalo v Ljubljani tudi Gospejino dru.tvo kr.eanske ljubezni, Katoli.ko dru.tvo za delavke pa od leta 1894. Slovenske ueiteljice so ustanovile svoje stanovsko dru.tvo leta 1898. Prvo Splo.no .ensko dru.tvo je bilo ustanovljeno 1901, Mladika pa kot drugo leta 1906. Prispevek bo sku.al na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije3 in Zgodovinski arhiv Ljubljana4, le delno prikazati delovanje najstarej.ega v Ljubljani ustanovljenega .enskega dru.tva.5 To je bilo dobrodelno .ensko evangelieansko dru.tvo z imenom Evangeljsko .ensko dru.tvo (Evangelischer Frauenverein Laibach),6 ki je delovalo v Ljubljani od leta 1856 do leta 1945. To sicer ni bilo slovensko dru.tvo, a tudi izrazito nem.ko vsaj na zaeetku ni bilo, saj so bili med ljubljanskimi evangelieani Nemci, .vicarji, Eehi,7 Angle.i8 in morda .e kak predstavnik druge narodnosti. .ensko dru.tvo je namree delovalo v mestu, ki je bilo oeitno .e v 19. stoletju .konglomerat. narodov, ki so .iveli drug ob drugem tako ali drugaee dokaj strpno. Seveda so v mestu prevladovali katolieani.9 Osnove za delovanje .enskega evangelieanskega dru.tva v Ljubljani so bile dane .ele po letu 1848, ko so ljubljanski evangelieani, tako kot tudi pripadniki nekaterih drugih veroizpovedi, dobili mo.nost javnega bogoslu.ja in so leta 1850 ustanovili evangelieansko cerkveno obeino. Kako in kdaj so pravzaprav ti »tujci« (Nemci, .vicarji itd.) pri.li v Ljubljano? Kot vemo, po protireformaciji v Ljubljani ni bilo protestantov. Svojo vero pa so nekateri od njih ohranili, in sicer v oddaljenih gorskih dolinah ponekod na Koro.kem, predvsem pa na Ogrskem (v Prekmurju), kjer je bila z dunajskim mirom 1606 zagotovljena svoboda vere. Ponovno svobodo delovanja v vseh de.elah Avstrije 2 Prva .enska dru.tva v etnienem pogledu so bila pri nas ustanovljena v Trstu in Ljubljani. .enske so v Trstu ustanovile posebno .ensko sekcijo v okviru delavsko-prosvetnega dru.tva sv. Cirila in Metoda leta 1887. 3 Arhiv Republike Slovenije (AS), De.elna vlada v Ljubljani (AS 33), konvolut 48 in 644. 4 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), LJU 519, .katla 1, Evangeljsko .ensko dru.tvo 1852.1945. 5 Tudi najstarej.ega ustanovljenega .enskega dru.tva na obmoeju nekdanje Jugoslavije. 6 Ime je povzeto po statutu dru.tva iz leta 1912, prvo ime dru.tva je bilo »Evangelische Frauenverein«, a v statutu leta 1882 spremenjeno v »Frauenverein der evangelischen Gemeinde Laibach«, leta 1920 pa so ime dru.tva poslovenili v »Evangeljsko gospenjo dru.tvo v Ljubljani«. V Celju so leta 1878 ustanovili »Frauenverein der evangelischen Gemeinde Cili«. 7 Leta 1875 je pri.el v Ljubljano lekarnar Victor Trnkoczy z .eno Frideriko. Imel je heerki Berto in Emo. 8 V Ljubljani sta bila od leta 1830 do leta 1863 William Moline iz Bristola in .ena prvega pastorja Elzeja M. W. Z. Elze od leta 1852 do 1865. 9 Dolinar, France M.: (1994) Stanje ljubljanske .kofije ob Wolfovem imenovanju, v : Wolfov simpozij v Rimu, Celje: Slovenska teolo.ka akademija v Rimu - Mohorjeva dru.ba v Celju, str. 60 (relacija Gruberja) in str. 63 (relacija Wolfa 1854). .kof Gruber poroea, da so bili stanovalci Ljubljane predvsem katolieani, razen ene judovske in .tirih protestantskih dru.in. Evangeljsko .ensko dru.tvo v Ljubljani 1856.1945 pa je protestantizmu prinesel toleraneni edikt Jo.efa II. leta 1781. Z njim je cesar priznal razen pravoslavnim svobodo vere in bogoslu.ja tudi luterancem (augsbur.ke) in kalvincem (helveti.ke veroizpovedi). Z ediktom je bila sicer priznana verska svoboda, ki pa .e ni pomenila enakopravnosti s katolieani. Po doloebah tega zakona so smeli luterani oziroma kalvinci, kjer je bilo dovolj vernikov, postaviti molilnico in .olo, a ti dve nista smeli imeti ne stolpa ne javnega dohoda s ceste. Lahko pa so nekatolieani, kot so imenovali vse tiste, ki niso bili katoliki, pridobili hi.e in zemlji.ea, me.eanske in mojstrske pravice, akademske naslove in dr.avne slu.be. V Ljubljani10 je bilo v omenjenem easu nastanjenih nekaj evangelieanov. Veeinoma so bili to obrtniki11, ki so v Ljubljano pri.li iz Nemeije ali .vice. Med njimi so bili tudi oficirji in vojaki, ki so ostali v Ljubljani po letu 1817, a veeina le-teh je mesto leta 1820 zapustila. Vse obdobje od toleranenega patenta do leta 1837, z izjemo leta 1826, ko je umrl .vicarski evangeliean Anton Caprez, so imeli ljubljanski evangelieani bogoslu.je v Trstu. Prizadevanja za bogoslu.je v Ljubljani so se uresnieila .ele po desetletnem moledovanju pri raznih lokalnih, de.elnih in dr.avnih upravnih organih. Mo.nost bogoslu.ja v samem mestu so evangelieani dobili .ele v easu kolere leta 1837. Bogoslu.je je vodil pastor Wolf iz Trsta, ki je obeasno prihajal v Ljubljano, pridigal v privatnih hi.ah, obiskoval bolnike in pokopaval mrtve. V tem obdobju je bilo v mestu Ljubljana in njegovi okolici od 80 do 90 evangelieanov.12 Revolucija leta 1848 je tudi Cerkvi prinesla veejo svobodo. Ustava iz leta 1849 je vsaki verski skupnosti, ki je bila priznana s strani dr.ave, prinesla pravico do lastne organiziranosti in svobodnega upravljanja svojih zadev. Polo.aj evangelieanov se je takrat spremenil tako v Ljubljani kot v vsej Avstriji, evangelieanska cerkev je dobila enak polo.aj kot katoli.ka. Zajameena je bila svoboda vere in vesti, dovoljeno je bilo javno bogoslu.je in pravica do premo.enja. Po sprejetju ustave so nem.ki priseljenci ustanovili svoji verski skupnosti v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani so oblikovali evangelieansko cerkveno obeino leta 1850,13 sedem let kasneje njeno podru.nico v Celju14, leta 1864 pa .e drugo cerkveno obeino v Mariboru. Po ustanovitvi cerkvene obeine so ljubljanski evangelieani opredelili delovanje tudi v statutu, ki ga je potrdilo ministrstvo za uk in bogoeastje 8. oktobra 1850. S tem so dobili pravico do stalnega pastorja in se odloeili za postavitev cerkve. V ta namen 10 Elze, Theodor: (1856). Geschichte der evangelischen Gemeinde in Laibach, Villach: Hoffmann. 1 Prav tam. Leta 1921 v Ljubljani .iveei: Karel Engel, Wolfgang Günzler, Karel Hencke, Karel Randt, Ludwik Wahl, Johann Schwanda. 12 Glej opombo .t. 10. 13 Jahresbericht der evangelischen Gemeinde Laibach und ihrer Filialgemeinde Cili für das Jahr 1878, (1879), Ljubljana: Verlag des evang. Gemeinde vorstandes, str. 26.30. V krajih izven Ljubljane so v tistem stoletju .iveli veeinoma posamezni protestanti, le ponekod dru.ine ali veeje skupine, tako v Postojni, Babnem Polju, .kofji Loki, .eleznikih, Bohinjski Bistrici, Golniku, Koeevju, Planini, Kaei vasi, Hopfenbachu, Idriji, Dvoru, Veleah, Kropi, Litiji, Ma.unu, Tr.ieu, Vrhniki, Otoku, Prevojah, Radovljici, Radomljah, Radeeah pri Zidanem mostu, Ribnici, Novem mestu (1 dru.ina in 5 posameznikov), .i.ki, Sne.niku, Trebnjem, Vodmatu, Vi.marjih, Bogen.perku, Hmeljniku, Fu.inah (Bela pee) . Radeeah. 14 Celje in okolica: Brezno, Gabrje, Jurklo.ter, Vojnik, Lo.nica, Neuhaus, Ponikva, Prebold, Breg, Zalog, Zidani most, Trbovlje, La.ko, Spodnja Hudinja, Tabor, Kravjek, Podeetrtek, Velenje. Aleksandra Ser.e so za 2000 goldinarjev kupili zemlji.ee ob Celov.ki cesti.15 Naerte za cerkev je izdelal Gustav Lahn, ki je kasneje vodil tudi gradnjo. Dela so bila koneana 25. septembra 1851. Slavnostna otvoritev je bila naslednje leto v mesecu januarju. Po prieevanju prvega ljubljanskega pastorja Elzeja se je zbralo 600 do 700 ljudi. Takratni ljubljanski .kof Wolf16 je v relaciji z dne 27. marca 1854 poroeal o zidavi in odprtju protestantske cerkve v Ljubljani 6. januarja 1852 in dodal, da se katoliki slovesnosti niso udele.ili.17 Prav iz tega poroeila lahko sklepamo, da so bile v Ljubljani do leta 1848 .tiri protestantske dru.ine. Po objavi cesarskega zakona, ki je dovoljeval nekatoli.kim skupnostim svobodno in javno opravljanje bogoslu.ja, pa se je njihovo .tevilo v .kofiji dvignilo na dvesto. Naslednje podatke o .tevilu protestantov najdemo v 60 poroeilih pastorja Elzeja, in sicer naj bi jih bilo leta 1856 v Ljubljani 330.18 Za prvega ljubljanskega pastorja je bil po predlogu tr.a.kega pastorja leta 1851 imenovan Theodor Elze19, ki je pri.el v Ljubljano leta 185220 in tu opravljal bogoslu.je trinajst let. Tako se je ljubljanskim evangelieanom uresnieila dolgoletna .elja: dobili so svojo cerkev in predikanta.21 15 Kupna pogodba je bila sklenjena 28. aprila 1849. 16 Dolinar, France M.: (1994) Wolfova .ivljenjska pot, v: Wolfov simpozij v Rimu, Celje: Slovenska teolo.ka akademija v Rimu - Mohorjeva dru.ba v Celju, str. 9.11. Ljubljanski .kof Anton Alojzij Wolf je nedvomno ena tistih velikih osebnosti slovenske cerkve, verske in kulturne zgodovine, ki stoji po krivici v senci svojega velikega sodobnika in prijatelja, lavantinskega .kofa Antona Martina Slom.ka. Rodil se je v Idriji 1782, umrl 7. februarja 1859. Za .kofa je bil imenovan 27. februarja, posveeen 3. oktobra 1824. 17 Dolinar, France M.: (1994) Stanje ljubljanske .kofije ob Wolfovem imenovanju, v: Wolfov simpozij v Rimu, Celje..., str. 63. 18 Leta 1856 je bilo v Ljubljani-mestu 250 protestantov, na pode.elju pa 80. V Celju jih je bilo 150, torej vsega skupaj 480. Med njimi jih je bilo nekaj tudi anglikanske vere. Jahresbericht der evangelischen Gemeinde Laibach und ihrer Filialgemeinde Cili für das Jahr 1878, (1879), Ljubljana: Verlag des evang. Gemeinde vorstandes, Buchdruckerei von Ig. Kleinmayr& fed. Bamberg, str. 26.30. V letu 1878 je bilo po popisu, ki ga je vodila protestantska obeina, v Ljubljani in okolici ter v Celju in okolici 522 protestantov, in sicer v: Ljubljani-mestu 296, okolici 72; Celju-mestu 57, okolici 97. Leta 1877 je bilo protestantov na tem podroeju 512, leta 1874 pa 438. 19 Za prvega ljubljanskega pastorja je bil izvoljen Theodor Elze na pobudo tr.a.kega pastorja 21. aprila 1851. Slovenski biografski leksikon (SBL) (1925), zvezek 1., Elze Theodor, Ljubljana: Zadru.na gospodarska banka, str. 156.159. Enciklopedija Slovenije 3 (1989), Elze Theodor, Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 34. Elze je bil zgodovinar, ki je proueeval zgodovino evangelieanske cerkve in .ole na Kranjskem in v sosednjih de.elah, zbiral gradivo po arhivih in knji.nicah (Ljubljana, Gradec, Dunaj, Stuttgart, Tübingen, Zürich). .tudiral je protestansko teologijo v Tübingenu in Berlinu. V Ljubljani je deloval od leta 1852 do 1865 kot prvi pastor obnovljene evangelieanske cerkvene obeine. Theodor Elze se je rodil 17. julija 1823 v Altenu pri Dessaui na Anhaltskem, umrl pa je v Benetkah 27. junija 1900. Tr.a.ki pastor je nanj opozoril kranjske protestante, ki so ga 21. aprila 1851 izvolili za pastorja. Po poroki z Angle.injo v Zerbstu se je nastanil v Ljubljani. Iz dolge vrste njegovih spisov imajo za Slovence poseben pomen elanki in knjige o reformacijski dobi med ju.nimi Slovani s posebnim ozirom na Kranjsko. V slovenskih krogih je imel v easu bivanja v Ljubljani najbr. malo osebnih stikov, izvzem.i sreeanja v Zgodovinskem dru.tvu (povzeto po SBL.1925). 20 V Ljubljano je pri.el 6. januarja 1852. 21 SBL (1925), z.1., Elze..., str. 158. »Naueil se je bil toliko sloven.eine, da je razumel za silo slovenske tekste 16. stoletja. Nekoliko se je seznanil tudi z glagolico in cirilico...« Obhajilo (v ljubljanski protestantski cerkvi) je bilo v nem.kem, izjemoma v francoskem in mad.arskem jeziku, nikdar pa v slovenskem, ker se ni pokazala potreba. Elze sam ni bil nasprotnik uvedbe slovenske liturgije. Evangeljsko .ensko dru.tvo v Ljubljani 1856.1945 Z ustanovitvijo obeine in gradnjo cerkve pa delo za ljubljanske evangelieane .e ni bilo zakljueeno. Menili so namree, da »beseda izgovorjena le v cerkvi ni dovolj za .ivljenje, znanje pridobljeno v .oli je nujno za napredek.« Zato so ob cerkvi na Celov.ki cesti zgradili .e poslopje, v katerem je bila poleg pastorjevega stanovanja tudi .ola, ki so jo slovesno odprli 22. aprila 1855.22 .olo so obiskovali tako evangelieanski kot tudi katoli.ki otroci.23 Zanimivo bi bilo na podlagi nadaljnjih raziskav arhivskega gradiva ugotoviti, zakaj so imeli evangelieani te.ave pri otvoritvi .ole, zakaj jo je obiskovalo tako veliko .tevilo katoli.kih otrok; proueiti te.ave, ki so nastale pri vpeljavi rimokatoli.kega verouka za katoli.ke otroke na evangelieanski .oli; raziskati vzroke odprtja ter ukinitve evangelieanske nedeljske obrtne .ole itd. V Ljubljani je bilo torej do leta 1848 malo evangelieanov in .e ti so bili predvsem 61 obrtniki. Po letu 1850 pa je njihovo .tevilo, kot je reeeno, naraslo. Takrat se je tudi dru.bena struktura ljubljanskih evangelieanov spremenila. .e vedno so prevladovali obrtniki in lastniki kavarn, vendar pa so se jim pridru.ili posamezni zdravniki, lekarnarji, ueitelji, profesorji, guvernante in nekatere plemi.ke dru.ine24, predvsem pa razni uradniki avstroogrske monarhije in lastniki industrijskih obratov ter posli, ki so jih protestantske dru.ine pripeljale s seboj. V novi domovini elani evangelieanske cerkvene obeine niso imeli ne sorodnikov ne prijateljev, zato so se dru.ili zlasti med seboj; povezovala jih je skupna veroizpoved. .iveei v tujem mestu in brez znancev so se morda poeutili ogro.ene, saj so marsikdaj v katoli.ki sredini naleteli na nasprotovanje nekaterih me.eanov, de.elnih in mestnih upravnih organov; prvie ob nakupu zemlji.ea za gradnjo cerkve, nato pa pri sami gradnji in ob imenovanju prvega ueitelja. S humanitarnim delom, ki ni bilo omejeno le na pripadnike njihove vere, ampak je bilo namenjeno tudi predstavnikom drugih verskih skupnosti, so .eleli preprieati some.eane o svoji dobronamernosti. Tako se je porodila ideja o dru.tvu, ki bi povezovalo evangelieanke v Ljubljani in okolici, jih medsebojno .eitilo, hkrati pa tudi podpiralo revne in bolne ter jim pomagalo pri re.evanju raznih te.av, kot npr. v primeru elementarnih nezgod; .e posebej naj bi skrbelo za otroke. 22 Zaeele so se priprave za gradnjo evangelieanske .ole in pastorjevega stanovanja. Jeseni leta 1852 je bilo vse pripravljeno za otvoritev .ole in nastavitev ueitelja. 21. februarja 1853 so izbrali za ueitelja Carla Mebusa. Po nekajletnih te.avah je de.elna vlada potrdila izbranega ueitelja 13. aprila 1855. 23 Jahresbericht der evangelischen Gemeinde Laibach: (1872, 1873, 1874, 1875, 1876, 1877, 1878): 1872 . 23 deekov in 14 deklic evangelieanske vere, 38 deekov in 31 deklic katoli.ke vere; 1873 . 18 deekov in 15 deklic .. .. , 42 deekov in 27 deklic .. ..; 1874 . 18 deekov in 13 deklic , 38 deekov in 29 deklic ; 1875 . 15 deekov in 11 deklic .. .. , 34 deekov in 30 deklic .. .. in 1 deeek in 2 deklici .idovske vere; 1877 . 16 deekov in 13 deklic .. .. , 35 deekov in 21 deklic .. ..; 1878 . 18 deekov, 19 deklic .. .. , 36 deekov in 24 deklic .. ... 24 Lastniki gra.eine Sne.nik Schönburgi, na primer, so bili evangelieani po veroizpovedi in so bili kot taki naklonjeni izobra.evanju, saj so na svoji gra.eini, bogati z gozdom, omogoeili odprtje prve slovenske gozdarske .ole, ki je delovala od 1869 do 1875. Podpirali so tudi ljubljansko .olo, in sicer z ustanovo Otta Schönburga, ki je zna.ala letno 48 goldinarjev. Glej Arzen.ek, Katarina: (1963), Prva slovenska gozdarska .ola na Sne.niku, v: Gozdarski vestnik, Ljubljana in Vilman Vladimir in Ser.e Aleksandra: (1989), Prva slovenska gozdarska .ola na Sne.niku, Postojna: Gozdarski .olski center Postojna. Aleksandra Ser.e Da so .enske evangelieanske veroizpovedi prve ustanovile .ensko dru.tvo v Ljubljani, ni bilo zgolj nakljueje. Protestantizem je namree vseboval nekaj znaeilnosti, ki so najbr. botrovale tudi ustanovitvi .enskega dru.tva. Ena izmed njih je bila prav gotovo te.nja po splo.nem napredku na gospodarskem, kulturnem, izobra.evalnem podroeju itd. Ta je povzroeila, da so se .enske,25 .e posebej v anglosa.kem in skandinavskem svetu, otresle medlosti, se dvignile nad sivo povpreeje, si izborile vstop v srednje .ole in univerze, s tem pa dosegle tudi bolj.i poklicni in dru.beni polo.aj. V omenjenem obdobju so bile najaktivnej.e Amerieanke in njihov vpliv se je prenesel tudi v druge de.ele in drugaena okolja. Druga znaeilnost je bila, da so se .enske evangelieanske veroizpovedi zgledovale 62 po .enah pastorjev, ki so mo.em pomagale pri opravljanju njihovih nalog. Mnogokrat so odhajale na tak.na mesta, kamor .enske navadno niso zahajale, obiskovale so bolne in jih zdravile, pomagale revnim, imele uene ure za mladino in odrasle .ene. Pripravljale in organizirale so razliena verska snidenja, podpirale in spodbujale razna gibanja mladih. Skratka, bile so aktivne tako na kulturnem in socialnem podroeju kakor tudi v dru .inskem krogu. S svojim delovanjem sta prvi ljubljanski evangelieanski pastor in njegova .ena zagotovo pripomogla k ustanovitvi dru.tva. Pastorjeva .ena, po rodu Angle.inja, je ideje o povezovanju morda prinesla iz svoje domovine in morda dala tudi posredno pobudo za ustanovitev dru.tva, kajti ves eas svojega bivanja v Ljubljani je aktivno sodelovala v dru.tvu kot namestnica predsednice, v Angliji pa je zbirala denar za ljubljansko evangelieansko .olo. Nenazadnje je ustanovitev dru.tva omogoeil leta 1848 sprejeti zakon o svobodi zdru.evanja in zborovanja, ki je sploh dopu.eal ustanavljanje dru.tev.26 Neposredno pobudo za njegovo ustanovitev pa je vsekakor dal pastor Theodor Elze27 .e leta 1852, vendar so se .ene pod njegovim vodstvom zbrale .ele 23. junija 1856.28 Evangelieanke so se zdru.ile v dru.tvo predvsem z namenom, da v skladu s prirojeno .ensko lastnostjo pomagajo soeloveku v stiski. Elanice so bile zasebnice, soproge tovarnarjev, trgovcev, dr.avnih in zasebnih uradnikov, stare med 30 in 70 let. Seveda so bile med njimi tudi izjeme, kot npr. prva predsednica dru.tva, ki je v njem dejavno sodelovala vse do svojega 82. leta. Cilje in metode je dru.tvo prilagodilo potrebam in razmeram takratnega easa, te.i.ee njegovega delovanja pa je bilo na humanitarnem delu. V prvi vrsti si je zastavilo nalogo pomagati revnim, bolnim, starim in vsem tistim elanom ljubljanske evangelieanske 25 Baubérot, Jean: La donna protestante, v: Duby e Perrot, Storia delle donne, L.Ottocento, (1998), Roma-Bari: A cura di Genevieve e Michelle Perrot, Editori Laterza, str. 192.208. 26 Glej opombo 1. 27 Ljubljanski pastorji od 1852 do 1931: Theodor Elze, Otto Schack, August Knieszner, Hans Jaquemar, Ottman Hegemann, Schneider, Herbert Lange, Michael Becker. 28 Po letnih poroeilih evangelieanske cerkvene obeine, ki so deloma ohranjena v gradivu De.elne vlade v Ljubljani, je videti, da je bilo v dru.tvu od 33 do 39 elanic. Zanimivo je, da je bilo v Ljubljani in okolici po seznamu iz leta 1878 v evangelieanski cerkveni obeini 73 odraslih .ensk, v samem dru.tvu pa to leto 39, torej nekaj vee kot polovica. .enske v Celju so leta 1878 ustanovile svoje dru.tvo »Frauenverein der evangelischen Gemeinde Cili«, svoje delo so prieele s 1. januarjem 1879, v dru.tvu pa je bilo 17 elanic. Evangeljsko .ensko dru.tvo v Ljubljani 1856.1945 obeine, ki so bili potrebni pomoei, .elelo pa je tudi pospe.evati blagostanje evangelieanske obeine v Ljubljani. Vendar je bilo .e v samem statutu poudarjeno, da morajo elanice opravljati dobrodelnost tudi zunaj lastne obeine, oziroma pomagati ljudem drugih veroizpovedi, kar lahko preberemo v drugem elenu statuta29 »...ausnahmsweise auch Über die Armen anderer Confessionen seine hilfreiche hand austrecken...«. Elanice dru.tva so vabile v svoje dru.tvo tudi predstavnice drugih veroizpovedi, tako .e v statutu leta 1882 in 191230, v 3. elenu statuta iz leta 192031 pa »...pripadnice drugih veroizpovedi so dobrodo.le, ee .elijo pospe.evati namene dru.tva...« Elanarina je zna.ala en goldinar, po letu 1900 pa dve kroni. Vse elanice so imele mesto, glas in volilno pravico na dru.tvenih zborovanjih. Sestajale so se dvakrat na leto, aprila in novembra. Kasnej.a doloeila so bila ohlapnej.a, saj so dovoljevala sestanek v enem izmed treh pomladnih mesecev, a elanice so se obieajno .e vedno sestajale meseca aprila, ko je odbor podal poroeilo o delu in finanenem poslovanju dru.tva v preteklem letu. Na jesenskem zborovanju so se navadno odloeale o razdelitvi zbranih finanenih sredstev v dobrodelne namene. Vsako leto so ob praznovanju bo.iea obdarile .olske in druge otroke. V nujnih primerih (elementarne nesreee, vojne razmere) so sklicevale izredne seje. Na zboru so za dobo dveh let izvolile o.ji izvr.ilni odbor. V njem je bilo pet elanic dru.tva in predsednica. Odbor naj bi deloval v soglasju z evangelieansko obeino, zato so elanice dru.tva zaprosile za sodelovanje pastorja in njegovega svetovalca. Oba sta bila vabljena k vsakemu obenemu zboru, po potrebi pa sta imela tudi mo.nost glasovanja. Predsednica je zastopala dru.tvo, sklicevala in vodila zborovanja ter seje odbora, skrbela pa je tudi za izvajanje sklepov, ki so bili sprejeti na zborovanjih in sejah. Prva predsednica je bila Magda Günzler, ki je predsedovala dru.tvu vse do svoje smrti leta 1882. Nasledila jo je Maria Böck, .ena okrajnega zdravnika. Leta 1892 je postala predsednica Rosine Eder, nato je dve leti predsedovala Marie Wettach, in sicer od 1904 do 1906. Sledila ji je Klara Schmiedt od 1906 do 1910, do leta 1920 je bila znova predsednica Maria Wettach. Od 1920 do 1933 je dru.tvo vodila Hermina Hamann, nato pa do 1940 Edith Hamann. V evidencah dru.tva ni podatkov o njegovem delovanju po letu 1940. Finaneno poslovanje dru.tva so elanice pregledale navadno meseca aprila. Med prihodke so .tele: blagajni.ke ostanke, dajatve (obresti), elanarine, razne redne in izredne prispevke ter darila. Prispevke so zbirale med elani obeine, ki so jih bogatile z enkratnimi ali veekratnimi darili v obliki denarja ali naturalij. Mnogokrat so posegale tudi po osebnih prihrankih. Potrebe po denarju so bile precej.nje, za dobrodelne akcije pa so velikokrat zbrale premalo denarja. Zato so zaeele proti koncu stoletja prirejati tombole, dobrodelne koncerte ipd. Med redne izdatke so sodile razne podpore in darila revnim ueencem evangelieanske in katoli.ke veroizpovedi, plaea ueiteljici roenih del in redna nakazila siroti.nicam. S svojimi skromnimi sredstvi so sku.ale laj.ati tegobe socialno .ibkih slojev. Darila in podpore so delile po potrebi, vsako leto so obdarile otroke ob bo.ieu, delile so jim obleke, .olske potreb.eine in knjige. Kot je razvidno iz vsakoletnega proraeuna, so elanice dru.tva skrbele za ueence pa tudi za stare in bolne. 29 Statuten des evangelischen Frauenvereins in Laibach, 4. april 1882, § 2. 30 Statut potrdi De.elna vlada v Ljubljani 21. decembra 1912. 31 Statut potrdi Kraljevo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani 19. marca 1920. Aleksandra Ser.e Med izredne izdatke je sodila pomoe ob elementarnih nezgodah, hudih zimah, vojnih razmerah itd. V teh primerih je dru.tvo pomagalo vsem prizadetim; v easu vojne je sku.alo z raznimi prispevki bolni.nicam pomagati ranjenim in bolnim vojakom ter njihovim dru.inam. Dru.tvo, ki je bilo prvotno ustanovljeno le v humanitarne namene, je veliko naredilo na prosvetnem in kulturnem podroeju. V vsem obdobju delovanja je skrbelo za revne ueence in za dekli.ko izobra.evanje na podroeju roenega dela, saj so njegove elanice aktivno sodelovale pri ustanovitvi prve ljubljanske nedeljske .ole za evangelieanske vajence. Vse do ukinitve .ole leta 1890 so prispevale za plaeo ueiteljice roenih del. Vsako leto so elanice obdarile od .est do deset manj premo.nih otrok, in to ne glede na veroizpoved. Otrokom so podarile predvsem toplo obleko, .olske potreb.eine in knjige. Vsako leto so se elanice dru.tva zahvaljevale dobrotnikom, ki niso bili elani dru.tva, predvsem pa star.em katoli.kih otrok, ki so obiskovali protestantsko .olo. Ko so se v devetdesetih letih 19. stoletja .enske v avstroogrski monarhiji zavzemale za dostop na univerze, je dru.tvo aktivno poseglo tudi v .ensko borbo za pravico do vi.je izobrazbe. Njegove elaniceso skupaj z ostalimi .enskimi dru.tvi naslovile na dr.avni svet spomenico z zahtevo, naj se .enskam dovoli .tudij na medicinskih in filozofskih fakultetah vseh avstrijskih univerz. Zanimanje za prosvetno delo so pokazale tudi leta 1901, ko so ustanovile vrtec32, ki je prenehal delovati leta 1919. Svojega dela pa elanice dru.tva niso omejile le na .olstvo, marvee so nesebieno pomagale tudi v easu vojnih razmer in ob elementarnih nesreeah. S svojimi sicer skromnimi prispevki so sku.ale pomagati predvsem revnim. V easu epidemij in vojne so intenzivneje pomagale dru.inam bolnih in vojakov. Tako je dru.tvo s finanenimi in drugimi sredstvi pomagalo pri negi ranjenih in bolnih vojakov .e leta 1859, ko so ti bivali v Ljubljani, ter v easu vojne leta 1866. Ko je pri.lo leta 1878 do okupacije Bosne, so z zbranimi sredstvi poskrbele za dru.ine rezervistov in del zbranih prispevkov poslale tudi v voja.ko bolni.nico. V tem letu so imele veliko nepredvidenih izdatkov in s svojimi rednimi dohodki (sredstvi) niso mogle kriti vseh, zato so trikrat organizirale zbiralno akcijo, in sicer v mesecu maju, avgustu in novembru. Darilo Williama Molinea33 iz Bristola, ki je bil do leta 1864 elan protestantske obeine v Ljubljani, je bilo v omenjenem letu .e kako dobrodo.lo. V easu prve svetovne vojne so elanice dru.tva pomagale rdeeemu kri.u, prispevale za otro.ko bolni.nico, z bo.ienimi darili obdarile vojake v ljubljanski bolni.nici, na so.ko fronto so po.iljale pakete z razlieno vsebino, vojakom kupile eajnik. Sicer pa so v vojnem easu zelo skromno praznovale bo.ie, a kljub vojnim tegobam niso pozabile na revne otroke, ki so jih kot vsako leto obdarile tudi v tistih te.kih easih. 32 Pobudo za ustanovitev vrtca je dala pastorjeva .ena Emma Jaquemar. Na leto je obiskovalo vrtec povpreeno 30 otrok. 33 ES 7 (1993), str. 211; Moline Wiliam 1793.1878 podjetnik, rojen v Londonu, umrl v Bristolu. Kot industrialec je zaeel okoli leta 1820 delovati na Reki. Leta 1828 je kot soustanovitelj postal tehnieni vodja rafinerije sladkorja v Ljubljani (Cukrarna), 1830 je osnoval rafinerijo in pivovarno na Reki, 1837 dobil de.elno tovarni.ko dovoljenje za mehansko bomba.no predilnico v Ljubljani, v tedanji Avstriji eno najveejih tovrstnih tovarn. V Ljubljano se je preselil po zgraditvi rafinerije sladkorja 1830 in tu .ivel do okoli 1863, ko se je vrnil v Anglijo. Evangeljsko .ensko dru.tvo v Ljubljani 1856.1945 Kot .e reeeno, niso stale kri.em rok tudi ob elementarnih nezgodah, saj so leta 1895 ob potresu, ko so ljubljanski me.eani ostali brez strehe nad glavo, pomagale pri javni preskrbi s hrano in obleko. Vsa leta so delile .ive., perilo in obleko barjanskim poplavljencem. Zelo so bile radodarne tudi pri odmeri pomoei raznim siroti.nicam ne samo na Kranjskem, ampak tudi drugod po Avstriji. Ob ustanovitvi nove dr.ave leta 1919 je dru.tvo moralo prenehati z delovanjem, kot vsa ostala z nem.kim imenom, a ne za dolgo easa. Vnovieno delovanje mu je bilo omogoeeno .e v istem letu, ker se je ves eas ukvarjalo izkljueno s humanitarnim delom.34 Elanice so easu primerno spremenile ime dru.tva ali bolje, poslovenile so ga v Evangeljsko gospejno dru.tvo v Ljubljani. Tudi statut dru.tva so prilagodile novim politienim razmeram in ga prevedle v sloven.eino. Sicer pa so ostale dejavne na dobrodelnem 65 podroeju, le da so svoje delovanje raz.irile na vso Jugoslavijo in deloma tudi na Bolgarijo. Aktivno so spodbujale ustanavljanje .enskih evangelieanskih dru.tev na tem ozemlju in jih tudi finaneno podpirale. Elanice dru.tva so v Ljubljani znova zaeele z organizacijo teeajev roenih del za dekleta, zbirale so perilo in obleke, nogavice, eevlje in druge naturalije, zlasti hrano. Prirejale so izlete za otroke, koncerte in tombole, revnim otrokom so delile uene knjige, igraee in bo.iena darila. Zbirale so zimsko pomoe za brezposelne v Ljubljani, poskrbele za .rtve po.ara v vasi Rovi.e, pomagale nesreenikom ob potresu leta 1928 v Bolgariji, naslednje leto pa koeevskim pogorelcem; veekrat so nudile zimsko pomoe reve.em in redno po.iljale podpore siroti.nicam. Delovanje dru.tva je zamrlo v easu druge svetovne vojne, uradno pa je kot vsa ostala dru.tva prenehalo delovati leta 1945. V Evangelieanski cerkveni obeini in .enskem evangelieanskem dru.tvu so prav gotovo prevladovali nem.ki in .vicarski priseljenci, vendar ostaja vpra.anje, ali se je obeini prikljueil tudi kak Slovenec, ali je bila morda kak.na Slovenka elanica dru.tva evangelieank. Odgovore bo treba .e poiskati v arhivskem gradivu. 34 De.elna vlada za Slovenijo, Poverjeni.tvo za notranje zadeve, je 14. 11. 1919 /.t. 10512 dovolilo nadaljnje delovanje dru.tva, in sicer zato, ker je pri svojem delovanju sledilo zgolj nepolitienim, humanitarnim ciljem. Aleksandra Ser.e VIRI IN LITERATURA VIRI ARHIV Republike Slovenije (AS), De.elna vlada v Ljubljani (AS 33), konvolut 48 in 644. JAHRESBERICHT der evangelischen Gemeinde Laibach und ihrer Filialgemeinde Cili für das Jahr 1878, (1879) Ljubljana: Verlag des evang. Gemeinde vorstandes. ZGODOVINSKI arhiv Ljubljana (ZAL), LJU 519, .katla 1, Evangeljsko .ensko dru.tvo 1852.1945. LITERATURA ARZEN.EK, Katarina: (1963), Prva slovenska gozdarska .ola na Sne.niku, v: Gozdarski vestnik, Ljubljana. BAUBÉROT, Jean: La donna protestante, v: Duby e Perrot, Storia delle donne, L.Ottocento, (1998), Roma-Bari: A cura di Genevieve e Michelle Perrot, Editori Laterza, str. 192.208. DOLINAR, France M.: (1994) Stanje ljubljanske .kofije ob Wolfovem imenovanju, v: Wolfov simpozij v Rimu, Celje: Slovenska teolo.ka akademija v Rimu . Mohorjeva dru.ba v Celju. ELZE, Theodor: (1856). Geschichte der evangelischen Gemeinde in Laibach, Villach: Hoffmann. ENCIKLOPEDIJA Slovenije 2, (1988), Dru.tvo, Ljubljana: Mladinska knjiga. ENCIKLOPEDIJA Slovenije 3, (1989), Elze Theodor, Ljubljana: Mladinska knjiga. ENCIKLOPEDIJA Slovenije 7, (1993), Moline William, Ljubljana: Mladinska knjiga. RIBNIKAR, Peter: (1983) Dru.tveni arhivi, strokovna obdelava in izdelava pripomoekov za uporabo arhivskega gradiva dru.tev, v: Arhivi VI/1.2, Ljubljana: Arhivsko dru.tvo Slovenije. SLOVENSKI biografski leksikon (SBL), (1925), zvezek (z) 1., Elze Theodor, Ljubljana: Zadru.na gospodarska banka. VILMAN, Vladimir in SER.E, Aleksandra: (1989), Prva slovenska gozdarska .ola na Sne.niku, Postojna: Gozdarski .olski center Postojna. VODNIK Zgodovinskega arhiva Ljubljana, (1992), Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana. Evangeljsko .ensko dru.tvo v Ljubljani 1856.1945 BESEDA O AVTORICI Aleksandra Ser.e, mag. arhivistike, dela v Arhivu Republike Slovenije kot vi.ja svetovalka arhivistike za arhivsko gradivo upravnih organov na de.elni ravni druge polovice 19. stoletja. Ukvarja se s proueevanjem razvoja teh organov in njihovim delovanjem. Elanke in sestavke objavlja v Arhivih, .olski kroniki, Zgodovinskem easopisu ter v zbornikih (Prispevki za zgodovino izobra.evanja odraslih, Izobra .evanje in zaposlovanje .ensk nekoe in danes, Janez Puh, Professionen in modernen Osteuropa, Personality and biography itd.). Med monografije in druga zakljuena dela pa sodijo Strokovno .olstvo v osrednji Sloveniji do leta 1941, Slovenija na voja.kem zemljevidu 1763.1787. Zvezek 2 (delno), 4, 5 (delno) . projekt SAZU in ARS, ki ga vodi dr. Vincenc Raj.p. ABOUT THE AUTHOR Aleksandra Ser.e is an M.A. in archive sciences, employed at the Archives of the Republic of Slovenia as senior adviser for the archive material of the administrative bodies at the provincial level in the later half of the 19th century. Her main interest is the study of the development of these bodies and their activities. She has published articles and essays in Arhivi, .olska kronika, Zgodovinski easopis, and in collections of articles (Prispevki za zgodovino izobra.evanja odraslih, izobra.evanje in zaposlovanje .ensk nekoe in danes, Janez Puh, Professionen im modernen Osteuropa, Personality and biography etc.). The monographs and other independent works she has published include Strokovno .olstvo v osrednji Sloveniji do leta 1941, Slovenija na voja.kem zemljevidu 1763.1787. Volumes 2 (partially), 4, 5 (partially) . a project of the Slovene Academy of Sciences and Arts and ARS, headed by Dr. Vincenc Raj.p. SUMMARY THE EVANGELICAL WOMEN’S SOCIETY IN LJUBLJANA 1856–1945 The first women.s society in Ljubljana aimed at charity was established on a religious basis in 1856. The society was called the Evangeljsko .ensko dru.tvo (Evangelical Women.s Society) The basic conditions for its operation were given only after 1848, when the Evangelical Protestants of Ljubljana - as well as the members of some other religions - were allowed public service, and in 1850 founded an Evangelical parish. The establishment of a women.s society was an initiative of the first Evangelical parish priest in Ljubljana, Theodor Elze, who proposed it in 1852, but women gathered under his leadership for the first time only four years later, on June 23, 1856. The society.s members were private persons, the wives of factory owners, merchants, public and private officials, and most of them were German or Swiss. They also invited female members of other religions to join them. The operation of the society was interrupted for a short period in 1919 when the new state of Yugoslavia was established. Since the society had occupied itself exclusively with humanitarian activities during its entire existence, it was allowed to continue its operation in the same year. The operation of the society finally stopped during the Second World War and it ceased to exist officially in 1945. That women of the Evangelical faith were the first to establish a women.s society in Ljubljana was of no coincidence. Protestantism had some characteristics that were instrumental to the establishment of a women.s society. The Protestant inclination towards progress, adopted also by women in the Anglo-Saxon and Scandinavian countries, towards getting rid of weakness and rising above the average, spread its influence to other countries and different environments. The society adjusted its aims and methods to the needs and the conditions of the period and the Aleksandra Ser.e emphasis of its operation was on humanitarian activities. The members of the society helped the poor, the ill and the old, and all those members of the Ljubljana Evangelical parish who were in need of help. Their primary aim was to enhance the well.being of the Evangelical parish in Ljubljana, but the members were also active outside their own parish by helping people of different faiths who were in need. The modest means they had at their disposal were used to alleviate the hardships of the destitute classes. At Christmas they gave children clothes, school accessories and books. They also participated in the establishment of the first Sunday School for Evangelical apprentices in Ljubljana, and until the school was abandoned in 1890 they paid contributions to pay the wages of the teacher of needlework. Together with women from other Austrian societies they spoke out in favour of admitting women to the Austrian universities. The activities of the members were, however, not limited to education; they also provided unselfish help in times of war and natural catastrophes. The society contributed 68 financial and other means for the care of the wounded and ill soldiers as early as 1859 and also during the war of 1866. They were also very active at the time Bosnia was annexed in 1878 and during the First World War, when they assisted the families of conscripted soldiers, sending packets of various contents to the Soea Front. They also did not stand aside in the face of natural catastrophes. After the 1895 earth-quake, when many citizens of Ljubljana had become homeless, the society helped in the public provision of food and clothes. They distributed food, linen and clothes to the victims of floods on the Ljubljana Marsh as well. After 1919 the name of the Society adopted a Slovene name and its statute was translated into Slovene. The society.s activities, which continued to remain within the framework of charity, spread to the entire territory of Yugoslavia.