Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
Leto X. - Štev. 23	Gorica	-	četrtek	5.	junija	1958	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Krščanska demokracija v Evropi se uveljavlja
Obveščevalne agencije so sporočile vest, da je v Belgiji pri nedeljskih volitvah prav vidno napredovala krščanska socialna stranka. Ta je v Belgiji bila na vladi dolgo vrsto let pred drugo svetovno vojno in tudi že prej. Pri zadnjih državnozborskih volitvah leta 1953 je pa izgubila večino v parlamentu in socialisti so s pomočjo liberalcev sestavili vlado in tako vodili Belgijo zadnjih pet let. Volilna propaganda pred temi volitvami je potekala nadvse mimo, kakor še nobena dosedaj, saj se v zunanji politiki obe glavni stranki strinjata. Zato je zbujalo tem večje zanimanje, kako se bodo belgijski volivci odločili, na katero stran se bo obrnila belgijska javnost po petletni socialistično-liberalni vladi. Volitve so pokazale, da so se Belgijci zopet odločno izrekli za krščansko demokracijo.
Če upoštevamo lanskoletne volitve v Nemčiji, ki so dale absolutno večino Ade-nauerjevi krščansko demokratski stranki, majske volitve tega leta v Italiji in sedaj belgijske, vidimo, da povsod v demokratičnih deželah Evrope odločno prevladujejo stranke s krščanskim svetovnim Političnim nazorom. To moremo s toliko večjo upravičenostjo trditi, če vzamemo v poštev še Holandsko, kjer je prav tako krščanska socialna stranka najmočnejša v državi, In Francijo, kjer ima francosko republikansko gibanje (krščanska demokracija) zelo važno besedo v političnem življenju, čeprav ne odločilne kot v prej omenjenih državah.
Krščanska demokratična in socialna 1-deja se je torej po drugi vojni nepričakovano močno uveljavila povsod in postala v zapadni Evropi najmočnejši jez zoper pogubne komunistične ideje, de-mokrščanske stranke pa najmočnejši nasprotnik komunističnih partij in njih načrtov za prevzem oblasti. Pravoverni katoličani so si tako v teh strankah ustvarili uspešno in močno orožje ne samo za obrambo pred nasprotniki, temveč tudi za uveljavljanje političnih in socialnih idej Cerkve. Tako je katoliška Evropa sredi 20. stoletja veliko na boljšem v boju zoper komunizem, kot je bila ista Evropa pred sto leti v boju zoper liberalizem. Takrat so bili katoličani še preveč zakoreninjeni v preteklosti fevdalizma, zato jih je nastop liberalizma in socializma našel povsem nepripravljene. Vsled tega sta oba ta dva nemoteno zagospodarila v evropskem in tudi v svetovnem javnem življenju. Pod silnimi udarci e-nega in drugega so se pa katoličani predramili. Pod duhovnim vodstvom papežev Pija IX. in Leona XIII. so postavili temelje političnemu in socialnemu programu katoličanov, ustanovili svoje politične in socialne organizacije. Sad te nove in modre dejavnosti Cerkve in katoličanov se opaža danes, ko so demokr-ščanske stranke dejansko vzele v roke usodo zapadne Evrope.
IN PRI NAS?
Od velikega sveta obrnimo pogled na naš mali svet, na našo manjšino v zamejstvu, zakaj kar se dogaja drugod v velikem, se odigrava pri nas v malem. Tudi med nami se je uveljavilo krščansko demokratično gibanje po drugi vojni. V Politični praznini, ki jo je zapustil med nami fašizem, in v idejnem kaosu, ki ga Je ustvarila OF med drugo vojno, smo slovenski katoliški duhovniki in laiki takoj po končani vojni čutili živo potrebo, da začnemo med našim ljudstvom gojiti zdrave ideje krščanske demokracije ter živega In delovnega krščanstva. V ta namen je bila prva misel in prva skrb u-stanovitev katoliškega tednika, kajti časopisje je nosilec idej v sodobnem življenju. »Slovenski Primorec« je tako v me-seeu avgustu leta 1945 prišel med primorske rojake, da goji med njimi zdrave Ideje katoliške vere, a tudi krščanske demokracije. Dve leti pozneje so katoliški laiki skupaj z drugimi demokrati u-stanovill Demokratsko zvezo kot politič-
no organizacijo, ki naj med našo manjšino uveljavlja ideje političnega demokratizma. Skupina katoličanov v SDZ pa je hotela še posebej uveljavljati politične in socialne nauke Cerkve. Tako smo se tudi zamejski Slovenci vklopili v veliko evropsko in svetovno gibanje katoličanov na političnem in socialnem polju. To smo storili povsem v soglasju z našim političnim izročilom, saj segajo začetki politične organizacije slovenskih katoličanov v 90. leta preteklega stoletja, ko se je
1.	1892 ustanovilo Slov. kat. polit, društvo v Ljubljani. Poznejša Slov. ljudska stranka je kot politična organizacija slovenskih katoličanov v Sloveniji in tudi na Primorskem bila vedno stvaren dokaz o naši politični in socialni zavednosti.
Tako smo torej slovenski katoličani v soglasju z našo preteklostjo in s sedanjostjo obnovili svojo organizacijo.Nlhče ni v našem taboru zoper to nič oporekal, dokler ni 1. 1954 nastopil Novi list. Ta se je proglasil za glasilo nekih slovenskih krščanskih socialcev, toda že koj začetka se je pokazalo, da je njegov glavni namen razbijanje enotnosti slovenskih katoličanov na Primorskem in ostalih de-
mokratov v imenu neke nove politike, ki je pa ni NL nikoli jasno izpovedal. Drugi njegov namen je bil, odtrgati slovenske katoličane na Primorskem od o-stalih slovenskih katoličanov po svetu in skopati nepremostljiv zid med nami in njimi. Prav tako tudi porušiti in onemogočiti vsake stike med slovenskimi katoliškimi demokrati in ostalimi katoliškimi gibanji po svetu, zlasti s krščansko demokracijo v Italiji. Ta njegov trojni namen je postajal pri vsakih volitvah vedno bolj viden. Posebno je izstopil sedaj pri zadnjih državnozborskih volitvah.
Komu v korist? Ni težko uganiti. Ko smo mu dvakrat zastavili vprašanje, ali sme slovenski katoličan v vesti glasovati za socialkomuniste in zahtevali od njega v odgovor samo Da ali Ne, se je izvijal v več člankih, a pričakovanega odgovora ni dal. Tako dela že od vsega začetka in tako bo delal naprej. V kalnem ribariti in zanke nastavljati, to je njegova taktika. Ali zadnje volitve so tudi pokazale, da je vloga NL med nami končana. Kar je ulovil ljudi, jih je ulovil, novih muh ni več na njegove limanice. Slovenski katoličani pa moramo tem bolj vztrajati v neomajni zvestobi svojim krščanskim in socialnim izročilom, da bomo kvas, ki bo nekoč prekvasil naš narod. Uspehi demokratičnih gibanj drugod naj nam bodo v pogum!
SZ ustavila pomoč Titu
Kako ostri so odnošaji med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, je videti tudi iz tega, da je moskovska vlada odgodila za pet let izplačilo obljubljene gospodarske pomoči Jugoslaviji. Pred dvema letoma so namreč sklenili med Jugoslavijo in Rusijo sporazum, ki je določal, da bodo Sovjeti dobavili Jugoslovanom razno industrijsko opremo za neko veliko tovarno bauksita v Črni gori in za neko elektrarno v Dalmaciji. Poleg tega pa še razne druge stroje. Do sedaj niso v dveh letih še sko-ro ničesar dobavili. Zadnji teden so pa enostavno sporočili, da za pet let ne bodo dali ničesar več.-Jugoslovansko gospodarstvo bo vsled te odpovedi zašlo v precejšnje težave, ker so novi gospodarski načrti za prihodnja leta predvidevali tudi dograditev teh velikih industrijskih objektov v Črni gori in Dalmaciji.
Ameriška pomoč Titu?
V ameriškem kongresu še vedno prevladuje težnja, da je treba
Francija na razpotju
Kar smo že dolgo pričakovali, se je zgodilo: Francija ima novo vlado, ki ji predseduje general Charles De Gaulle. Francija je imela po vojni menda že 24 vlad in jih je torej menjavala nekako tako, kakor človek obleko, toda nova vlada je nekaj posebnega. Pomeni namreč razpotje: ali v diktaturo ali v ozdravitev.
Res je, da dosedanje republikanske ustanove niso dobro delovale in da so bile skoro vse vlade brez moči. Toda to ni krivda demokracije, ki je v bistvu dobra. Vprašanje je, če ni bolj bolan francoski narod kakor njegov politični ustroj. Glavni vzrok za vso nesrečo je Alžirija. Alžirci hočejo postati neodvisni, Francozi pa i-majo Alžirijo za del francoskega državnega ozemlja, ki se ga nihče ne sme dotakniti. Nastal je upor. Francozi se že nad tri leta borijo z vojaškimi silami proti upornikom, niso se pa mogli dokopati do jasne misli, kako naj to zadevo politično uredijo. Padalski general Massu se je 13. maja, ko je dobil naročilo za sestavo nove vlade Pflimlin, uprl pariški vladi. Ustanovil je posebno vlado v Al-žiru z imenom Odbor za narodno blaginjo. Pridružil se mu je tudi vrhovni poveljnik v Alžiriji, general Salan. Vojaški in civilni uporniki so zahtevali generala De Gul-lea na oblast. Pariška vlada je bila sprva trdno odločena, braniti republiko pred odpadniki. Imela je veliko večino v parlamentu, proti sebi pa skoro vse oborožene sile. Državi je grozila državljanska vojna. Salan je poslal Pflimlinu ultimat. Tudi angleška in ameriška diplomacija je pritiskala nanj, naj skuša doseči kompromis z De Gaulleom. Če bi vojaška uporniška struja popolnoma zmagala, bi lahko naredila nepopravljive napake v Severni Afriki. Če bi Francozi napadli Tunizijo in Maroko — in to so vojaški uporniki hoteli narediti —, bi se Zahod moral odločiti ali za Pariz ali za arabski svet in bi seveda enega ali drugega nujno izgubil.
Tako so razni posredovalci dosegli kompromis. Generalu De Gaulleu je parlament izglasoval
investituro ter zahtevana pooblastila. De Gaulle je vsaj v začetku spoštoval ustavo. S tem si je pridobil krščanske demokrate in del socialistov ter večino radikalov. Proti njemu so nastopili le komunisti, nekaj socialistov in Mendes-France. Afriški uporniki in kolonialisti s takšno rešitvijo niso zadovoljni, toda zdi se, da je nevarnost državljanske vojne vsaj za zdaj odstranjena.
V De Gaulleovi vladi so nekateri politiki, ki veljajo za odkrite pobornike evropske misli ter atlantskega zavezništva. Francija bo torej verjetno v teh ustanovah o-stala tudi v bodoče, vsekakor pa jih bo precej zrahljala.
Kot demokrate nas pri tej zadevi zanima nekaj drugega. Francosko ljudstvo je opazovalo to strašno krizo v največji brezbrižnosti. Parižani so želeli le, da bi vlaki redno vozili, kajti sicer bi bili pokvarjeni njihovi načrti za počitnice. Še to jih skrbi, da se ne bi podražila živila in vino, za drugo pa naj skrbi De Gaulle ali kdorsibodi. Za izobraženi in nekoč tako svobodoljubni francoski narod je ta skrajna brezbrižnost nekaj res strahotnega. Francosko ljudstvo se ni dvignilo — razen nekaj izjem — v obrambo svojih svoboščin. Vedelo je, da mu preti nevarnost diktature in morda celo fašizma, a večina Francozov je le skomignila z rameni, če je beseda nanesla na to nevarnost. Pač slab vzgled zatiranim narodom, ki ječe pod jarmom komunistične diktature. In malo je verjetno, da bi večina francoskega ljudstva ravnala drugače, če bi mu namesto vojaške grozila na primer komunistična diktatura. Ali je francosko ljudstvo res tako bolno, da ne rečemo dekadentno? Je njegova brezbrižnost le izraz razočaranja ali neozdravljive bolezni? Morda bomo tudi to kmalu vedeli. De Gaulle ga bo gotovo postavil pred nekatere preizkušnje — saj bo treba urediti zlasti alžirsko vprašanje — in takrat bo Francija pokazala ali pametni politični čut ali obupno pustolovsko žilico ali pa spet brezbrižnost.
KDO JE GENERAL DE GAULLE?
Novi gospodar Francije ima 67 let in je vojak po poklicu. Pred drugo svetovno vojno se je proslavil posebno zato, ker je kot polkovnik napisal knjigo o novi vojni strategiji. V tej knjigi je De Gaulle zagovarjal načelo, da se nova vojna strategija mora posluževati motoriziranih sredstev in zlasti tankov ter letal za napad in obrambo in ne več kakih utrdb kakor v prvi svet. vojni. Mnenje polkovnika Charlesa De Gaullea so poslušali v sosedni Nemčiji, ne pa v domovini. Zato so se nacisti pripravili na novo vojno, kot je De Gaulle napovedal, Francozi pa ne. Zato so tudi Nemci premagali Francoze.
De Gaulle je ob začetku druge svet. vojne bil poveljnik brigade tankov ter se je z njo zelo odlikoval v bojih proti Nemcem. Toda ob neizbežni katastrofi se je z letalom umaknil na Angleško in je tam takoj organiziral odpor svobodne Francije zoper nacističnega invazorja. Postal je tako simbol francoskega odpora zoper Nemce.
Po vojni se je zmagovito vrnil v Pariz in bil predsednik prve francoske vlade po vojni. Ko so obnovili parlamentarno življenje in parlamentarno vlado, je odstopil, ker se ni ujemal z določili nove ustave, ki so jo sprejeli proti njegovi volji. Pozneje se je še enkrat vrnil v politično življenje ter je ustanovil široko politično gibanje, Francosko republikansko zvezo, ki je sprva žela velike uspehe, potem pa je razpadla. Tedaj se je De Gaulle užaljen umaknil na deželo ter čakal, da se vrne njegov čas. Ta je prišel sedaj. Ali mu bo uspelo obnoviti Francijo in jo obenem obdržati v taboru zapadnih demokracij? To bo pokazal čas.
Volitve na Švedskem
so ojačile socialdemokrate. Ti so pridobili 12 sedežev. Prav tako so napredovali agrarci in konservativci. Nazadovali pa so liberalci in komunisti. Ti slednji so izgubili en sedež; prej so imeli 6 poslancev, sedaj jih bodo imeli pet.
sleherno bodočo ameriško gospodarsko pomoč podvreči določenim pogojem. To se je izkazalo, ko je predstavniška zbornica potrdila dodatek k zakonu o pomoči za tujino. Dodatek določa, da mora predsednik Združenih držav sporočiti kongresu, da je Jugoslavija neodvisna od nadzorstva Sovjetske zveze, preden bi podelil kakršnokoli nadaljnjo gospodarsko pomoč tej državi.
Sprejem tega dodatka je prišel po silovitih napadih na Tita, ki so jih izrekli nekateri člani zbornice. Ti so trdili, da je »Josip Broz - Tito še vedno odvisen od Kremlja, navzlic svojemu ideološkemu sporu z moskovskimi prvaki.«
Ameriška vlada ne nasprotuje tej opredelitvi, ki jo je zahteval kongres, ker sodi, da omenjeni dodatek ne bo prinašal stvarnih težav za izvedbo načrta o ameriški pomoči za Jugoslavijo.
Italija misli na novo vlado
Sedaj, ko je volitev konec, so politiki začeli misliti na novo vlado. Kdo naj jo sestavi in kdo naj pri njej sodeluje? Vse kaže, da demokristjani želijo sestaviti koalicijsko vlado, ki bi obsegala tudi socialne demokrate in republikance. Ni pa še nič gotovega. Vsekakor bodo o tem v prihodnjih tednih še veliko razpravljali.
V naši državi so se začele čutiti posledice ameriške krize. Proizvodnja pada in draginja počasi narašča. To občutijo za sedaj najbolj ljubitelji vinske kapljice, saj se je vino v dveh mesecih podražilo za 60 in tudi 80 lir pri litru.
Atomska pogajanja
ki se vodijo med Sovjeti in za-padnjaki, so zabeležila majhen u-speh. Hruščev je namreč pristal na Eisenhowerjev predlog, naj bi se najprej sestali na razgovore tehniki raznih držav. Eisenhower je predlagal poleg ameriških in sovjetskih še angleške, francoske in japonske strokovnjake. Hru ščev je svetoval, naj bi sprejeli še poljske, češkoslovaške in indijske tehnike. Washington je to sprejel. Tako smemo upati, da bodo vsaj tehniki začeli z razgovori o prekinitvi jedrskih poizkusov in o nadzorstvu nad njimi.
Praznik republike v Italiji
Po vsej Italiji so slovesno praznovali dan republike. Po večjih mestih so imeli veličastne vojaške parade. Zlasti je omembe vredna vojaška parada v Rimu. Najmanj 200 tisoč oseb je prisostvovalo mimohodu 20 vojaških praporov, oklopnih vozov, topov in vojaštva, medtem ko so vojaški helikopterji v krasnem redu letali pod nebom. Vojaški paradi so prisostvovali predsednik republike Gronchi, predsednik senata in zbornice, ministrski in diplomatski zbor ter druge visoke o-sebnosti.
Predsedniku republike Gronchiju je poslal svoje čestitke ob tem pomembnem dnevu tudi predsednik ZDA Eisenhovver.
Vojaški mimohodi so bili tudi po vseh drugih večjih mestih Italije. V Trstu so ob tej priliki podelili več odlikovanj padlim in tudi še živečim vojaškim častnikom.
Predsednik republike ter minister za vojno in mornarico sta naslovila na vojaštvo Italije spomenici, v katerih sta podčrtala junaštvo in žrtve italijanskih vojakov v preteklosti in v sedanjosti.
NAŠ TEDEN 1/ CERKVI
Pogled na veličastno lurško baziliko
PRED LURŠKO VOTLINO
8. 6. nedelja, 2. pob.: sv. Medard, šk.
9. 6. ponedeljek: sv. Primož in Felicijan,
muč.
10. 6. torek: sv. Marjeta, kr., vd.; sv. Ti-
motej, šk.
11. 6. sreda: sv. Barnaba, ap.
12. 6. četrtek: sv. Janez Fakund., spoz.
13. 6. petek: Presv. Srce Jezusovo; sv. An-
ton Pad., c. uč.
14. 6. sobota: sv. Bazilij Veliki, c.uč.
*
SV. BAZILIJ VELIKI (f 379) je bit rojen v Cezareji v Mali Aziji, v odlični krščanski družini. Od štirih sinov so trije
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je povedal Jezus farizejem to priliko: »Neki človek je pripravljal veliko večerjo in jih je mnogo povabil. Ob času večerje je poslal svojega služabnika, povabljenim povedat, da naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. I11 začeli so se vsi hkrati izgovarjati. Prvi mu je rekel: »Pristavo sem kupil in jo moram iti pogledat; prosim te, imej me za opravičenega!« Drugi je rekel: »Pet jarmov volov sem kupil in jih pojdem preizkusiti; prosim te, imej me za opravičenega!« In spet drugi je rekel: »Oženil sem se in zato ne morem priti.« Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in je rekel svojemu služabniku: »Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene in slepe in kruljave!« Služabnik je rekel: »Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, pa je še prostor.« In gospod je rekel služabniku: »Pojdi na pota in k ograjam in primoraj jih vstopiti, da se moja hiša napolni. Povem vam pa, nobeden izmed onih mož, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.« *
Božji Učenik nam v priliki razlaga, kako Bog vabi ljudi na gostijo nebeškega kraljestva in kako nekateri nespametni ljudje božje vabilo neumno odklanjajo, tako da potem Bog povabi druge, bolj voljne, bolj pohlevne, bolj hvaležne.
Božje vabilo je velika, nepopisno velika milost, ki jo Bog ponuja ljudem: milost zveličanja in milost večne sreče, torej milost neskončne vrednosti. Blazen je tisti, ki te milosti, te naj večje božje dobrote ne sprejme.
Poglejte: mi ljudje si naravno
Holandska darežljivost
Holandski katoličani so znani po svoji darežljivosti. Vsako leto namreč prispevajo visoke svote za vdrževanje katoliških ustanov v domovini, kakor tudi za potrebe v misijonih. Med te ustanove spadata obe katoliški univerzi na Holandskem. 2. februarja so začeli celo z nabirko za gradnjo osmih domov za vojake katoličane, in to v okviru dušnega pastirstva za vojake.
Razumljivo je, da vsem te stalne nabirke ne ugajajo, posebno še ker navadno pri vsaki nedeljski maši 'pobirajo miloščino kar petkrat. Enkrat za dobrodelne in misijonske potrebe, trikrat za ubožce in za revne semeniščnike, enkrat pa za vzdrževanje duhovščine in za cerkvene potrebe. Vse to se nekaterim zdi preveč. A nabirke so potrebne in katoličani se tega prav dobro zavedajo, ker morajo sami skrbeti za vse cerkvene potrebe in za svojo duhovščino.
1.	februarja so zato v stolni župniji v Utrechtu vpeljali tako imenovani prostovoljni župnijski davek, kakor to že delajo protestantje. Na ta način bodo odpravili neprijetne nabirke, a istočasno zagotovili cerkvam in duhovščini potrebna sredstva za dušnopastirsko delo in ohranitev ter okrepitev katoliških ustanov, kakor so predvsem šole, radio in tisk.
Trije papeži črnci
Neka pariška publikacija je objavila zanimivo vest. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev so bili vsaj trije papeži v
postali škofje.
Velik vpliv na versko vzgojo je imela stara mati Makrina. »Nikoli ne pozabim globokih vtisov, ki so jih naredili na mojo dušo zgledi in besede te častitljive žene,« je Bazilij pozneje rad priznaval.
Bil je velik kot bogoslovec, govornik in pisatelj. Neustrašeno je branil sv. vero pred krivoverci, posebno še pred krivoverskim cesarjem Valentom.
Ustanovil je meniški red, ki je še sedaj na Vzhodu in se po njem imenuje. — Podlago za dobro vzgojo imate matere v sv. veri. Dobro je za družino, če ima verno staro mater. —
želimo življenje, ne maramo smrti, želimo si večno življenje. A večno življenje ni možno brez Boga in njegove sv. milosti. Nadalje si mi ljudje želimo sreče, večne in popolne sreče. A popolna in večna sreča ni možna brez Boga in njegove sv. milosti. Brez Boga sploh ni nobene sreče, ne brez njega ne izven njega. Vsi ljudje torej potrebujemo v prvi vrsti Boga in božjo milost. Potrebujemo vse dni in vse ure našega zemeljskega življenja, zlasti pa za večno življenje in večno srečo. Stvarnik, ki je neskončno dober ■in ljubezniv, ponuja svojo milost vsem ljudem. Nekateri jo ošabno odklanjajo, drugi ponižno in hvaležno sprejmejo. Naravnost blazni so ljudje, ki odklanjajo božje vabilo, vabilo v nebeško kraljestvo. Taki odklanjajo srečo, po kateri nevzdržno hrepenijo. Taki si izbirajo večno pogubo in večno trpljenje. Med temi nesrečneži so vsi tisti, ki ne marajo Boga; vsi tisti, ki ne marajo Jezusa Kristusa; vsi tisti, ki ne marajo krščanske vere in morale; vsi tisti, ki ne marajo božjih in cerkvenih zapovedi; vsi tisti, ki ne marajo svete maše, sv. Evharistije, s.v. obhajila; vsi tisti, ki ne marajo krščanske dobrote in svetosti. Vsi ti so na poti večnega pogubljenja. Če se ne skesajo in poboljšajo, bodo pogubljeni.
Ne bodimo ošabni pred Bogom! Ne odklanjajmo božjih darov! Sprejmimo božje vabilo, sprejmimo božjo milost! Skrbimo za čistost in globino naše vere, skrbimo za naša nebesa, skrbimo za svetost naše duše! Ljubimo Boga, ljubimo Jezusa, ljubimo sv. Reš-nje Telo, ljubimo Marijo! Ljubimo vero, ljubimo pogosto sv. obhajilo ! Ljubimo kršč. dobroto, ljubimo poštenost! Ljubimo molitev, ljubimo svetost! Brez svetosti ni mogoče v nebesa.
prvih stoletjih krščanstva po rodu črnci. In sicer papeži Viktor prvi v 2: stoletju; Melhijades v začetku četrtega in Gelazij prvi ob koncu petega stoletja.
Kanadski katoličani proti nemoralnosti
Kanadski kardinal Leger je začel veliko akcijo proti nemoralnemu časopisju. Povabil je voditelje vseh drugih verskih skupin, da bi skupno podpisali izjavo, s katero obsojajo nemoralno časopisje, širjenje takega časopisja, sodelovanje pri nemoralnih predstavah in sploh vse, kar zapeljuje v greh.
Avstralski romarji v Lurdu
Avstralski kardinal Gilroy je pripeljal veliko skupino vernikov na romanje v Lurd. Poklonili so se tudi svetemu očetu v Ritnu.
Kapitelj kapucinskega reda
V Rimu se vrši 74. generalni kapitel kapucinskega reda. Navzočih je 120 redovnikov, ki zastopajo vse redovne province sveta. Izvolili bodo novega generalnega predstojnika in člane generalne kurije.
Cerkev Brezmadežne v Nagasakiju
V japonskem mestu Nagasaki bodo obnovili cerkev Marije Brezmadežne, ki je bila porušena 9. avgusta leta 1945, ko je padla na mesto prva atomska bomba.
Spreobrnjenja v Vietnamu
V Južnem Vietnamu se spreobrnjenja vedno bolj množijo. Tisoči in tisoči pro-
sijo, da bi bili poučeni o veri in sprejeti v sveto Cerkev. Zal, je tudi tam premalo duhovnikov, da bi lahko ustregli vsem prošnjam.
Šest bratov dominikancev
Posebno prvenstvo ima španska družina Zabalda v škofiji Pamplona. Vseh šest njenih sinov je vstopilo v dominikanski red.
Dragoceni pergament
Na svetovni razstavi v Bruslju v paviljonu izraelske dežele vzbuja veliko pozornost pergament, ki je bil pred nekaj leti najden v bližini Mrtvega morja. Na pergamentu je razlaga svetopisemske knjige preroka Habakuka. Pergament je last judovske univerze v Jeruzalemu. To je prvič, da je vlada dovolila, da se razstavi dragoceni dokument v tujini.
Film o očetu Damijanu
Znani angleški filmski igralec Alec Guinness se pripravlja, da bo izdelal film o življenju in delu očeta Damijana, apostola gobavcev. Igralec je pred dvemi leti postal katoličan.
Miinchen ima največjo otroško knjižnico
V Miinchenu je bila pred leti ustanovljena knjižnica s knjigami za otroke. Danes je ta knjižnica postala največja te vrste v Evropi. Tja pošiljajo vse založbe po en izvod vsake izdane knjige za otroke. Pri tej knjižnici je bila ustanovljena An-dersonova nagrada, ki jo vsako leto podelijo za najboljšo knjigo, namenjeno najmlajšim bralcem.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Pevski koncerti v Clevelandu
Pevski zbor »Korotan« je zadnjo nedeljo v aprilu pripravil koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Nastopili so ženski zbor, ki šteje nad 30 pevk, moški zbor (35 glasov) in mešani zbor. Na izredno bogatem sporedu je bila tudi (v Clevelandu prvič izvajana) pesem koroškega ljudskega pevca — in katero so tudi tu pri nas Korošci že zapeli — »Pesem o rojstvu«. Korotan je ob tej priložnosti dosegel sijajen uspeh. Med prisotnimi so bili škof dr. G. Rožman in druga visoka duhovščina, dr. Miha Krek, pisatelj Mauser, Marjan Jakopič in drugi.
Pevski zbor »Triglav« pa je na prvo nedeljo v maju imel svoj spomladanski koncert, v drugem delu pa še komičen prizor. V koncertnem delu so nastopili: moški zbor, ženski in mešani zbor ter solistka. Vsi so želi veliko uspeha.
Ameriški Slovenci v Lurd
»Ameriška domovina«, dnevnik ameriških Slovencev, poroča o vseslovenskem romanju v Lurd meseca julija. Romanje je razdeljeno v tri skupine, vendar je odhod iz New Yorka skupen, in sicer dne 22. julija. Omenjene tri skupine bodo potovale po treh različnih poteh: I. romanje bo imelo naslednjo pot: New York, Pariz, Lurd, Ljubljana, Pariz, Nevv York;
II.	romanje: Nevv York, Pariz, Lurd, Rim, Ljubljana, Pariz, Nevv York; in še tretje romanje: Nevv York, Pariz, Lurd, Fatima, Lisbona, Rim, Ljubljana, Pariz, Nevv York.
»Revček Andrejček« v Torontu
Slov. kat. prosvetno društvo »Baraga« v Torontu je koncem aprila postavilo na oder ljudsko igro »Revček Andrejček«. Igra je trajala kake štiri ure, a številno občinstvo se tega še zavedalo ni, pač pa je bilo nad igro samo in nad igralci nadvse navdušeno. Igro so morali v nedeljo 4. maja ponoviti.
Slovenska umetnika sta razstavljala
na Danskem
Za Veliko noč je bila v danski prestolnici Kopenhagenu večja umetniška razstava, ki sta se je od Slovencev udeležila naš France Gorše in Bara Remec iz Argentine. Oba sta vsaj v pogledu priznanja žela krasen uspeh. Vodilni danski časopisi so pisali na široko o njima, prav posebno še o Bari Remec. Ona je tudi dosti več razstavila, med tem ko je bil Gorše zastopan le s šestimi malimi kiparskimi deli in nekaj risbami.
Eden znanih prestolniških listov piše o Goršetu takole: »čudovit ptič na mednarodni razstavi. France Gorše se je predstavil z maloštevilnimi deli, a upamo, da jih bomo v bodoče videli več. Kolikor moremo iz njih ugotoviti je, da je Gorše polnokrven umetnik; mehke in sigurne poteze in poduhovljeno življenje so zanj značilne. Gorše je v bistvu Evropejec, kot toliko drugega dobrega v Ameriki, zato ga niti ne moremo prište-
Na trgu pred turškimi bazilikami trepeta na deset tisoče sveč. Zaključuje se veličastna nočna procesija. Pred cerkvenim pročeljem stoji več škofov, za njimi fantje z razsvetljenimi napisi velikih romarskih skupin, vsa ogromna množica moli Čredo in nato Pozdravljena Kraljica. V trenutku zažarijo veliki žarometi, sveče v rokah romarjev ugašajo, škofje dajejo zadnji blagoslov, romarji se počasi razhajajo.
Opazovalec bi mislil, da se bo sedaj vse to ljudstvo po dveurni procesiji vrnilo v prenočišča, a ni tako. Vsaj dobra polovica se napoti ob reki Gavu proti lurški votlini. Ni napovedana nobena skupna pobožnost, vsak sam zase roma na sveti kraj, kjer je Marija pred sto leti govorila z Bernardko. Skozi ves dan od ranega jutra do večerne procesije se vrši pred votlino javna služba božja, svete maše, govori, petje, veliki prihodi in odhodi romarskih skupin, obisk bolnikov, le sedaj zvečer vlada tukaj največji mir. Velike romarske skupine imajo v tej uri svoje pobožnosti v lurških cerkvah, pred votlino pa se zgrinjajo posamezni romarji, toda njihovo število zopet raste v tisoče. Vse je tako tiho, nihče glasno ne moli in ne poje. Veak moli sam, vsak premišljuje sam na svetem kraju, kjer je pred sto leti Marija naročila človeštvu pokoro in molitev. Prav v večernih urah po končani procesiji se vidi, kako verni romarji izvršujejo Marijino naročilo: molitev in pokoro. Mnogi dolgo klečijo na golih tleh, roke imajo razklenjene in jih držijo visoko navzgor in molijo in molijo. Tu in tam se kdo skloni in poljublja sveto zemljo, drugi stojijo, molijo, premišljujejo ali tudi opazujejo. Lurška votlina v svojem večernem miru tako glasno oznanja človeku božje usmiljenje, božjo voljo: pokora in molitev.
Spredaj viosoko pred votlino gorijo številne sveče, ki jih verniki kar naprej prižigajo v čast Materi božji. Blizu votline je kraj, kjer romarji brez prodajalcev kupujejo velike ali manjše sveče in jih nosijo pred Marijin oltar. Lurd je kraj poštenosti, kraj zaupanja. Na drugi strani romarji v celih vrstah natakajo lurško vodo, jo pijejo ali odnašajo s seboj na dom za spomin, prošnjo in pomoč. Ura je že blizu polnoči, a pri lurški votlini človek naprej moli, dela pokoro in prosi. Pravijo, da se premnogokrat zgodi, da nekateri romarji ostanejo na svetem kraju v molitvi in pokori tudi vso noč do prve svete maše, ki je ob petih zjutraj, ali v poletnem času tudi prej. To je Lurd, edinstveni kraj na zemlji, kjer je vsemogočni Bog izredno počaščen in hvaljen. Tu je kraj mednarodne molitve in pokore podnevi in ponoči. Sveti nočni mir zmoti samo vlak, ki na drugi strani reke Gave drvi proti zahodu. In še iz vlaka številni potniki od daleč pozdravljajo lurško Kraljico in se ji zadnjikrat priporočajo za
vati med 'tuje ptiče' v danski pomladi!«
Bara Remec je občinstvo in kritike naravnost presenetila. O njej piše že o-menjeni list: ...je ena izmed številnih jugoslovanskih intelektualcev, begunka, ki živi v Aregentini, kjer je po njeni pobudi zrastla iz tal prva slovenska svojevrstna umetniška šola na tujem.
Nobeden od devetih razstavljajočih u-metnikov se ne more meriti z Remčevo in Goršetom!
Omenjeni sestavek lepo kaže, kak uspeh sta v mednarodni konkurenci dosegla prav oba sloVenska umetnika. Francetu Goršetu in Bari Remčevi čestitamo in jima želimo, da bi še večkrat napravila na podoben način čast slovenskemu imenu in slovenski umetnosti.
dolgo pot domov in v življenje.
Ko večkrat tako v duhu stojim pred lurško votlino, se srčno veselim dneva, ko bo na sveti kraj pred lurško votlino stopilo nad tisoč mojih rojakov. Ko bomo prišli na zadnjo julijsko soboto pred lurško votlino, ko bomo v treh večerih po skupnih slovesnostih sami zase molili na svetem kraju, tedaj bo slovenska zemlja po svojem dobrem in vernem ljudstvu počastila lurško Kraljico, tedaj se bo razlival nad vso našo trpečo domovino izredni božji blagoslov — sad molitve in pokore tisoč romarjev, ki se sedaj z velikimi žrtvami, a v pravem duhovnem veselju pripravljajo na dolgo pot.
F. š.
Anton Dermota
— slavni operni pevec — v Argentini
Za letošnjo otvoritev koncertne sezone je prišel v Buenos Aires gostovat Slovenec Anton Dermota, tenorist dunajske
opere.
Anton Dermota je že dolgo vrsto let član dunajske opere. Rodil se je v Kropi na Gorenjskem in začel svojo pevsko kariero v Ljubljani. Danes je eden izmed posebno cenjenih tenorjev ne samo v Evropi, ampak tudi drugod po svetu. V torek 8. aprila je imel v gledališču Co-lon samostojen koncert, ki je izredno lepo uspel. Pred navdušenim občinstvom je moral dodajati še in še po končanem sporedu. Med drugim je zapel tudi slovensko »Kje so tiste stezice«.
Pri otvoritvi sezone so v gledališču Co-lon, ki praznuje letos 50-letnico obstoja, izvajali Beethovnovo Deveto simfonijo. V kvartetu je pel tenorski del Anton Dermota, ki je bil nalašč za to povabljen tja.
PROŠNJA SLOVENCEM
Odbor Društva Slovencev v Buenos Airesu, Ramon L. Falcon 4158, Argentina, je odobrit predlog, da naj se društvena knjižnica spremeni v centralno slovensko knjižnico. V njej naj se zbere in registrira vse, kar so slovenski emigranti napisali in izdali, bodisi razmnoženo ali tiskano, od leta 1945 naprej in kar izhaja ali pa bo še izšlo. Tudi naj bi se zbralo vse tiste knjige in revije v drugih jezikih, ki pišejo o Slovencih, Sloveniji in Jugoslaviji.
Tako naj bi postala knjižnica središče, kjer bi se res zbralo vse. Da bi pa to bilo mogoče, se Društvo Slovencev obrača na vse Slovence po svetu, tako na posameznike, kakor na založbe, da smatrajo za svojo kulturno dolžnost in sporočijo izid vsake slovenske knjige. Pisatelji ali založbe pa da odstopijo en izvod za knjižnico. Enako, da sporočijo naslov knjige, revije v tujem jeziku, kakor tudi pisatelja, ki piše o nas, o naši domovini, in po možnosti pošljejo tudi en izvod.
Nadalje naproša Društvo Slovencev vse, ki izdajajo revije, časopise, tednike, mesečnike, da pošiljajo en izvod za knjižni-so. V slučaju, da to ne bi bilo mogoče zastonj, naj se sporoči naročnina, oziroma cena s prošnjo, da se upošteva, da knjižnica ne razpolaga z denarnimi sredstvi.
S tem Društvo Slovencev v Buenos Airesu želi vršiti svojo dolžnost do domovine, da ji ohrani vse kulturno in znanstveno delo njenih sinov v tujini, in s tein tudi dokazati, da nismo bili suhe veje naroda.
Odbor
življenja
!l !*!!!»
jasami
Stran 3
Slovenci in volitve v Trstu
AJ- — Slovenci, ki prebivajo na Tržaškem ozemlju in ki so imeli pravico, da glasujejo pri državnozborskih volitvah 25. ,n 26. maja, so prišli na volišča v zelo velikem odstotku ter so jasno izrekli svo-10 voljo. Demagoška propaganda komunistov, Nennijevih socialistov, titovcev in besednjakovcev ni učinkovala na demokratične Slovence. Samo del titovcev je oddal svoj glas Italijanski komunistični Partiji, nekaj več jih je volilo Italijansko Socialistično stranko, o čemer pričajo Prednostni glasovi, ki jih je prejel Stane Bidovec; toda demokratični Slovenci so se izrekli za Krščansko demokracijo.
Njihov doprinos je jasno razviden od UsPeha, ki ga je večinska stranka dosegla v občini Devin-Nabrežina. Tam je KD Prvič porazila komuniste. Isto dokazujejo volilni izidi v Zgoniku, na Repentabru, v Dolini in tudi v nekaterih predelih Trsta.
Na Repentabru, kjer je bilo eno samo volišče, je KD dobila 98 glasov, komuni-stl pa 121. V Zgoniku, kjer je pri občinskih volitvah leta 1956 imela samo 19 glasov, jih je 25. maja prejela 216. V Dolini je svoje glasove v primeri z zad-nHmi občinskimi volitvami potrojila, na volišču št. 7 v tej občini pa je komunistično partijo celo premagala.
Iz vsega tega je docela jasno, da so demokratični Slovenci popolnoma razumeli, zakaj je pri zadnjih političnih volitvah v Italiji šlo. Zaradi tega so se Pametno in preudarno vključili v splošno igro političnih sil.
Vprašanje svobode in spoštovanja pra-v,c za vse italijanske državljane, naj pripadajo tej ali oni jezikovni skupini, je
Ob pol 2h je bilo že zbranih kakih 500 mladine, več deklet kot fantov, ki so jih pripeljali dušni pastirji odgovarjajočih župnij. Najbolj številni so bili seveda iz domače župnije Šteben.
V dolgi procesiji je šla ta mladina na goro, kakih 200 m visoko, kjer stoji starinska cerkvica sv. Kancijana, oglejskega mučenca, in mu delajo družbo Kancij, Kancijanila, Štefan, Lovrenec... sami mladi junaki, ki so za sv. vero dali življenje.
Malo pod vrhom stoje kapelice križevega pota, še iz davnine, ki naj povedo romarju, da je življenje pot za Kristusom in s Kristusom, ki nese križ. Tako smo pobožno molili in prepevali križev pot. Pobožnost je vodil duhovni vodja šentjakobske mladine č. g. Česen, besedilo k posameznim postajam pa so molili v i-menu vseh izmenoma fantje in dekleta.
Ko se je končalo to pobožno romanje, smo se razgledali po lepotah prelepe Koroške. Vse do skrajnih slovenskih meja na Ziliji in doli ob Dravi, čez ves Rož in Podjuno, in tja čez bregove proti severu, koder še molijo po slovensko, vidiš prelepo sliko dežele polne cerkvic, vasi, njiv in gozdov, križajočih se cest in blestečih se jezer... med njimi se beli Drava.
Nato se je razvil kulturni del sporeda. Najprej je zapel mešani zbor iz Roža, nato so zarajale in zapele dekleta iz Šentjakoba, ki imajo med seboj tudi čast. šolske sestre. Nastopili sta dekliški skupini iz Podgorij in štebana, ter fantje iz Šentjakoba. V skladu z lepim sožitjem v deželi je mladina iz Malošč podala zborno deklamacijo v nemščini, ki je opozorila, kako nas Kristus išče...
Po končanem sporedu na prostem se je nadaljevala cerkvena pobožnost s petimi litanijami. Prelepe Marijine pesmi, častitljevo stare in mladostno nove, so bile glasen izraz, da slovenska mladina še poje in z zanosom poje in vemo, da bo ta narod pod Marijinim varstvom kljuboval verski in s tem tudi narodni smrti.
Gospod župnik domače župnije Steben-Malovšče č. g. Milonig, je z njemu lastno lepo besedo in poznanjem koroške zgodovine in mladine v nagovoru vnel srca v ljubezni do Boga in domovine.
Po blagoslovu je mladina domače župnije povabila vse, ki so prihiteli od daleč na prigrizek in okrepčilo, kar je zelo prav prišlo po naporni poti do vrha Marijine božje poti.
Upajmo, da bo koroška mladina na podoben način nadaljevala s tem lepim programom.
Očividec
KAKO SMO VOLILI V RAJBLJU
bil
m je poglavitni nagib, zaradi katerega
s° demokratični Slovenci dali svoje glasove Krščanski demokraciji.
Svoboda in spoštovanje pravic slehernega državljana zaradi tega, ker je državljan, je tudi pogoj za spoštovanje pravic narodnih manjšin.
To so demokratični Slovenci jasno doumeli. Njihov boj je bil boj proti skrajni levici in skrajni desnici in so ta boj vodili
in zaključili s popolno doslednostjo.
V krogih večinske stranke cenijo to u-Smeritev demokratičnih Slovencev in so \zvezi s tem poudarili, da Krščanska ‘kniokracija mora zaradi svojih načel in tPradi svojega programa spoštovati pravice, ki gredo italijanskim državljanom slovenskega jezika.
Mladinski dan na Koroškem
Kot so imeli po nekaterih predelih, tata) so priredili preteklo nedeljo tudi za Gornji Rož zbor mladine, ki je prihitela 12 10 župnij na romantični in zgodovinski 8nč Sv. Kancijana nad Malovšami, pod vznožju Kepe.
Volitve so za nami. Predvolilni boj in volitve same so potekale mirno tudi pri nas v Rajblju. Udeležba na shodih je bila za vse stranke pičla. Nekatere se je pola-ščal že pesimizem, ko tudi na zadnjem shodu KD ni bilo veliko poslušalcev. Govornik je orisal delo KD povojnih let in pokazal, kako le demokracija edina lahko ustavi komunizem in pripelje k boljši življenjski ravni ter uresniči Združeno Evropo.
Škoda, da je govor g. poslanca Torosa bil za naše glave malo težko razumljiv. Želeti bi bilo, da bi se taki govori ponavljali vsaj enkrat na leto in ne samo dan pred volitvami.
Izid volitev je pa pokazal, da pesimizem ni bil na mestu. Rezultati volitev so pokazali, da je ljudstvo politično zrelo in misli s svojo glavo. Seveda na žalost ne vsi. Mnogo je še tu vaščanov, večinoma Italijanov z juga, ki bi radi poskusili še komunizem. Saj če ne bo prav — ga čez pet let odpihnemo, tako zmotno menijo. Nennijevih socialistov pa mnogo vaščanov ne zna ločiti od socialistov severne Evrope. Zato je potrebno več političnih govorov ne le v volilni borbi. Saj mnogi ne čitajo knjig in časopisov.
Zahvaliti se imamo zrelosti vaščanov in pa sosednemu Titovemu sistemu, ker skoro noben slovenski volivec ni volil so-cialkomuniste. Zadnje dni pred volitvami so socialisti preplavili vas s slovenskimi in italijanskimi pismi, ki so pa bila polna zmerjanj. Dan nato so prišla v vsako
Razno
Evropsko poljedelstvo napreduje
Na desetem zasedanju evropske komisije kmetijstvo je ravnatelj oddelka za poljedelstvo (FAO) dr. Wahlen imel važno Poročilo o napredku poljedelstva v evropskih državah v zadnjem desetletju. Pride-tak je za 20 odstotkov višji od onega v Predvojnem času, kljub temu da se je Površina obdelane zemlje zmanjšala in 'ta je znatno padlo tudi število delovnih Ptoči na kmetih. V primeri z letom 1939 So delovne moči padle za eno petino. Napredek v kmetijstvu je višji kakor napredek v industriji. Predvsem so pripomogli k temu napredku povečane investi-ClJe, splošna uporaba umetnih gnojil in Pa kmetijski stroji, ki so se v zadnjem desetletju postoterili.
Eakšno in koliko mesa použijemo v Italiji?
Mesa jagnjet in kozličev so porabili v tatu 1949 v Italiji 453.505 kvintalov, v letu ^56 pa le še 404.836 stotov in tudi v zadnjih dveh letih pada poraba tega mesa.
Poraba mesa konj in žrebet pa se po v°jni vedno dviga. V letu 1949 je znašala 4 tisoč kvintalov, v letu 1956 pa 318 ti-s°č in v preteklem letu je že prekoračenih 320 tisoč stotov.
Poraba svinjine se je hudi zmanjšala v letih 1953 in 1954 — nič čudnega, saj l| že vsak drugi človek pove, da mu je pravnik prepovedal svinjsko meso in za-e‘°. Človeški organizem torej vkljub vsej Clvilizaciji — ali pa ravno zaradi nje — stabi.
Zato pa je poraba govejega mesa močno napredovala. V letu 1949 so v Italiji použili 2 milijona in 684 stotov govedine, lani že preko 4 milijone in letos računajo že na porabo 4.5 milijonov kvintalov. Zlasti srednja in južna Italija ter otoki so se v tem oziru zelo povzpeli, to se pravi, da se življenjska raven tudi tam dobro dviga.
Odstotek mladoletnih zločincev
je najmanjši v Italiji
Sodnik kriminalnega sodišča v Brookly-nu (ZDA) Samuel Leibovvitz, se je zadnje leto s tem problemom pečal in je prišel do naslednjega zaključka: Spolnih zločinov mladoletnikov pod 18 leti je bilo v Nemčiji 15%, v Združenih državah 13%, v Belgiji 12%, v Franciji 7%, v Italiji 2%.
Morilcev pod 18 leti je bilo v Združenih državah 9%, v Franciji 8%, v Nemčiji 2%, v Belgiji 1%, v Italiji pa 0.5%.
Za Združene države je sklenil svoje poročilo z besedami: Otroci pod 18 leti bodo prav kmalu zasedli mesto odraslih v kriminalnih procesih.
Ta sodnik je tudi sam prepotoval imenovane dežele in se povsod posvetoval s policijskimi komisarji, šolskimi upravitelji, župani, starši itd. ter je ugotovil, da je v Italiji ta odstotek malenkosten, ker tu otroci po večini spoštujejo oblast, a je dostavil, da ima v mislih očetovsko in materino oblast, ker je v Italiji družina po večini še vedno moralno zdrava. — Zdrava pa je, ker je po večini še verna, katoliška. Katoličanom pa vera prepoveduje razporoko.
In nauk iz tega? Kakšen je za nas?
DRUŽINO IN VERO moramo zato braniti.
slovensko družino slov. pisma KD, ki so napravila v zadnjem trenutku odločilen vtis, ker so objektivno spomnila na mnoge dogodke, ki so jih Slovenci doživeli od strani komunizma.
Saj smo slišali od več Slovencev, da so prav pisma rdečih romala v peč, medtem ko druga pisma KD hranijo in jih še prebirajo obiskovalcem z onstran meje.
Da naš trud ni bil zastonj, nam povedo številke izida volitev v Rajblju.
	Zbornica	Senat
KD	435	387
PCI	41	38
PSI	213	200
PSDl	47	44
MSI	79	76
PMP v	10	28
PR	7	7
KD je dobila za zbornico 519-6 vseh glasov, za senat pa 49.7%.
V Rajblju smo se dobro odrezali. S tem pa naše borbe in dela ni konec. Nasprotno. Delo se šele sedaj začne: ljudje so nevedni, zato jih je treba poučiti in prepričati.
Volitve so torej pokazale, da je narod še enkrat zaupal vodstvo KD stranki. Mi Slovenci pa pričakujemo in upamo, da bo nova vlada spoštovala ustavo in nam zajamčila naše pravice, mir in delo.
Tomaž
Nadškof Ujčič na Dunaju
Beograjski nadškof Ujčič je na dunajski univerzi obhajal 50-letnico, kar je tam opravil diplomske izpite. Za to priliko so mu z veliko slovesnostjo zopet podelili diplomo in ga proglasili za »doktorja«. Nadškof se je zahvalil v latinskem in nemškem jeziku.
Nadškof Ujčič je doma iz Istre in je po opravljenem doktoratu učil moralko v goriškem centralnem semenišču. Nato je leta 1912 odšel na Dunaj, kjer je postal rektor Avguštineja. Po prvi vojni je zasedel stolico za moralko na ljubljanski teološki fakulteti. Po smrti dr. Rodiča je postal beograjski nadškof. Sedaj je zaradi odsotnosti kardinala Stepinca predsednik konference jugoslovanskih škofov. Ima nad 80 let in le težko vrši svojo službo.
V Libanonu
je položaj še vedno zelo nejasen. Ne vlada ne opozicija, nihče ne more reči, da ima položaj v rokah. Libanonska vlada se je medtem pritožila na Arabsko zvezo in na Varnostni svet zaradi vmešavanja Egipčanov v njihovo notranje življenje, češ da je Nasser podpiral upornike.
Kip M. B. na vrhu zvonika v Tržiču
Zadnji dan maja je goriški nadškof blagoslovil kip M. B., ki so ga postavili na vrh novega zvonika v Tržiču. Kip je iz brona. Tako bo z najvišje točke v Tržiču Mati božja čuvala nad tem pristaniškim in delavskim mestom.
T E L E G R A M I
Na VII. kongresu bolgarske komunistične partije, se zelo zanimajo za Titovo Jugoslavijo. Tako je v torek 3. t. m. spregovoril tudi sovjetski ministrski predsednik Hruščev, ki je zelo ostro napadel jugoslovanske komuniste in njihov program. Med drugim je Hruščev izjavil, da je bila obsodba Kominforma iz 1. 1948 v bistvu pravilna ter primerjal Titovo politiko trojanskemu konju. Izpadi Hruščeva so po mnenju političnih opazovalcev dosedaj naj hujši napad s strani sovjetskega bloka na jugoslovanski komunizem.
.Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
OPOZORILO LURŠKIM ROMARJEM Opozarjamo lurške romarje na poravnavo stroškov za Lurd. Plačevanje se zaključi dne 10. junija. Tisti, ki so se vpisali v I. razred in so plačali le 38.500 lir, morajo doplačati še 500 lir, zaradi zvišanja potnih stroškov. Večje število je tudi zamudnikov, ki niso še poravnali stroškov za skupni potni list, ki znašajo 500 lir. Prosimo več točnosti.
V UPRAVI »KAT. GLASA« je na razpolago še nekaj izvodov Koledarja, zbornika Svobodne Slovenije za 1. 1958. — Kdor se zanima za sodobna slovenska vprašanja, naj seže po tej zanimivi knjigi.
DAROVI za Slov. sirotišče: Gospa F. P. Gorica 3000; N. N. Švica 5 švic. frankov. Iskren Bog plačaj!
Za Marijanišče daruje N. N. iz Trsta 1000 lir.
Nabirka za nov Marijin dom v Rojanu
znaša v mesecu maju 123.350 lir.
Vztrajnim dobrotnikom najlepša hvala in Bog povrni.
Radio Trst A
od 8. do 14. junija 1958
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. —
16.00 Slovenski zbori. — 17.00 O. Spadaro: »Trio«, igrajo člani Radijskega odra. —
21.30 Narava poje v pesmi: (5.) »Tihi večeri«. — 21.45 Zbor Slovenske filharmonije.
Ponedeljek: 18.00 Debussy: La mer. — 18.55 Zenski kvartet iz Ljubljane. — 19.15 Radijska univerza: Nekaj o surovinah. —
20.30 Donizetti: »Lucia di Lammermoor«, (v drugem odmoru) 21.55 cca: Sodobna književnost in umetnost: »Ljubljanski triptih« Rude Jurčeca.
Torek: 18.00 Čajkovski:	Serenada	za
godala v C-duru, op. 48. — 18.30 Pisani balončki. — 19.00 Poje sopranistka Anita Mezejeva. — 19.15 Zdravniški vedež. —
20.30 Operna glasba. — 21.00 Novela: Ni-colo Machiavelli: »Veliki zlodej Bclfagor«.
Sreda: 18.00 Bach: Partita št. 2. — 18.30 Suita iz revije št. 2. — 18.55 Vokalni ženski tercet »Metuljček«. — 19.15 šola in vzgoja: prof. Ivan Theuerschuh: »Zagrenjena mladost«. — 21.00 Henry Ibsen: »Nora«. Igrajo člani Radijskega odra. —
23.00 Dvorak: Slovanski plesi.
Četrtek: 18.00 Poulenc: »Les Biches«. —
18.30 širimo obzorja: (1.) »Mladi državljan«. — 19.15 Radijska univerza. — 21.00 Ilustrirano predavanje: (2.) »Naskok na sončnega boga«. — 22.00 Ruska miselnost in Zahod: (3.) »Na poti k svobodi — A-leksander Herzen«. — 22.30 Beethoven: Sonata št. 23 v f-molu op. 57.
Petek: 18.00 Čajkovski: Hrustač. — 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.30 Zbor Emil Adamič. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Dante Ali-ghieri: Božanska komedija: Pekel.
Sobota: 15.00 Haendel: Dve kompoziciji. — 16.00 Radijska univerza:	Zgodovina
nastanka mest v Italiji: (8.) »Mesta v srednjem veku«. — 17.00 Slovenski samospevi. — 18.00 Oddaja za najmlajše: Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero. —
20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Slovenski oktet. — 21.00 Dramatizirana zgodba: G. Giacosa:	»Šahovska partija«. — 22.15 Griegove kompozicije.
'isr
ff; 5-cs
Pristojbine za jugoslovanske vizume
Jugoslovanski generalni konzulat v Trstu podeljuje naslednje vizume na potne liste za potovanje v Jugoslavijo: 1) izletni vizum za trodnevno bivanje stane 150 lir; 2) vizum za navadno potovanje za večdnevno bivanje v Jugoslaviji stane 2.300 lir; 3) vizum za večkratni prehod meje, potreben zlasti trgovcem, stane 4.200 lir; 4) pravi turistični vizum za tujce, ki potujejo v Jugoslavijo kot turisti stane 650 lir; 5) tranzitni vizum stane 650 lir; dvojni tranzitni vizum za povratek čez Jugoslavijo stane 1.300 lir.
Odhod v Avstralijo
V soboto je odpotovala s tržaške pomorske postaje motorna ladja »Aurelia«, namenjena v Avstralijo. Z ladjo je odpotovalo 765 izseljencev. Izselitev je preskrbela genovska družba CIME. Izmed 765 izseljencev je 79 Avstrijcev, 83 ogrskih beguncev, 234 italijanskih delavcev z družinami iz goriške, videmske in tržaške province, ostali pa so begunci iz raznih držav za železno zaveso, ki so bili sedaj razkropljeni po italijanskih zbirnih taboriščih.
Enoten urnik trgovin
Tržaška trgovinska zbornica še nadalje proučuje možnost enotnega umika trgovin z jestvinami, ki naj bi bil sledeči: od 7. do 14. ure brez prekinitve in brez zopetnega odprtja v večernih urah. Predstavniki sindikatov so sporočili, da se z zamislijo enotnega urnika strinjajo mnogi tržaški trgovci, zato bodo vso zadevo še podrobneje proučili. Težko pa, da bi zamisel novega poletnega umika naletela pri odjemalcih na zadovoljiv odmev.
Fatimska Marija v cerkvi sv. Anastazija
Motorna ladja »Satumia«, ki je prispela preteklo sredo v tržaško luko, je pripeljala iz Lizbone velik kip Fatimske Matere božje, namenjene za cerkev Brezmadežnega Marijinega srca v ulici sv. Anastazija. Prenos Marijinega kipa se je izvršil z veliko slovesnostjo. Kip so nalo-
žili na avtomobil; belo oblečene deklice so klečale ob nogah Marijinih, za vozom pa so šli mnogi predstavniki oblasti, duhovščina in velika množica ljudstva. Preko glavnih mestnih ulic je sprevod prispel v cerkev Srca Marijinega, kjer je tržaški škof msgr. Santin slovesno blagoslovil novi kip in ga izročil v javno če-ščenje.
Romanje bolnih duhovnikov v Lurd
Od 29. julija do 5. avgusta bo romanje italijanskih bolnih duhovnikov v Lurd. Odpotovali bodo iz Rima, Milana in Turina. Posebnost tega romanja je v tem, da bo v Lurdu za bolne duhovnike tečaj duhovnih vaj, ki jih bo vodil p. Dominik Mondrone. Prijave sprejema Lega Sacer-dotale Mariana - Piazza Monte Savello 9, Roma. Za ubožne duhovnike je preskrbljeno tudi za ekonomske olajšave, čas za prijavo je do prvega julija.
Rojan
Mesec maj je za nami. V tem mesecu smo imeli več važnih župnijskih dogodkov. Na Vnebohod je bilo prvo sveto obhajilo. Petnajst otrok se je prvikrat srečalo z evharističnim Jezusom. Navadno smo imeli prvo sveto obhajilo med sveto mašo ob sedmih, letos pa ob devetih. Pokazalo se je, da je ta ura mnogo bolj u-godna. Popoldne smo počastili prvoob-hajance z lepo igrico: Sveti Krištof. Bog daj, da bi ti otroci vedno ostali nosilci Kristusova 1
Na binkoštni ponedeljek smo imeli o-troško romanje v Bamas in na Staro goro. Polna koriera je bila. Z nami je šlo tudi nekaj mamic. Kot pravi romarji smo skoraj vsi pristopili k svetemu obhajilu. Zelo lepo nam je govoril g. župnik Hvalica v Barnasu.
V maju smo imeli končno vsak dan dvojne šmarnice: zvečer ob sedmih za otroke, v Marijinem domu in po osmi uii v župni cerkvi, za odrasle. Nekoliko so nas motila volilna zborovanja, vendar ne preveč. Neki komunistični govornik je izjavil, da je med slovenskimi listi »unico angelo Katoliški glas«. Spet smo zvedeli nekaj novega.
Dolina
Ena stran našega lista ne bi zadostovala za izčrpno poročilo in odgovore na vse izmišljotine, ki jih je izvlekel nerazsodni dolinski župan Lovriha na zaključnem zborovanju dva dni pred volitvami. Kakor njega dni duce, tako je Lovriha pripeljal v Dolino komuniste iz vseh vasi dolinske občine. Dolinčani pravijo: »Oni večer je imel Lovriha dobro „sbatolo”, pero mu je več škodila kakor koristila!« To je gotovo res, in dokaz so volitve same. Mačkovljani, Dolinčani in Prebenežani mislijo zelo drugače kakor množica komunistov, ki so navdušeno odobravali Lovri-hov labodji govor dva večera pred volitvami. V treh vaseh: v Dolini, v Mačkovljah in Prebenegu komunisti kar naprej pri vsakih volitvah izgubljajo, a zavedni katoličani rastejo. Če bo šlo tako naprej, tedaj bo Lovriha v Dolini 1. 1960 dosegel isto, kar letos Lauro v Neaplju! To veliko upanje, ki ima podlago med katoliško mladino, je za nas zadostni odgovor županu Lovrihi, ki si je drznil na svoj volilni govor vlačiti celo mladoletne fante.
V vsem ostalem naj se dolinski prijatelji Katoliškega glasa ne čudijo, ker Lovriha toliko kriči proti duhovnikom. Ne smemo namreč pozabiti, da čaka dolinskega prvega občana končna razsodba najvišjega rimskega sodišča zaradi njegovega razgrajanja v cerkvi ob pogrebu jeseni 1956. Kričanje njegovih pomočnikov bo še narastlo tisti dan, ko se bo oglasil na dolinski občini komisar, Lovriha pa bo šel za 70 dni na ričet v Coroneo. (Škoda le, da se doberdobski komunistični župan pri svojih podvigih ni spomnil Lovrihove neizbežne usode. Vsaka šola nekaj stane!)
Sv. Ivan
Stoletnica posvetitve župne cerkve
V letošnjem juniju bomo obhajali v naši župni cerkvi izredne slovesnosti. Začeli smo 1. junija s prvim obhajilom otrok slovenske šole. Dopoldne je bila pobožnost v cerkvi, popoldne pa je šolska mladina nastopila pod vodstvom čč. šolskih sester z lepo uspelim programom na odru Marijine družbe. — Od 20. do 28. junija se bo vršila posebna devetdnevnica kot priprava na stoletno slovesnost. Vsak večer nam bo govoril ob 8. uri preč. gospod Vidmar. Dne 29. junija zvečer se bo poleg drugih pobožnosti vršila slovesna procesija. Stoletna proslava se bo zaključila v oktobru in ob nej priliki bomo, kakor upamo, imeli tudi prevzv. g. škofa v svoji sredi.
Sv. Križ
Naša dvomesečna proslava lurške Matere božje se je zaključila prav zares krasno. Zadnje tri dni maja smo imeli lepo uspelo Marijino tridnevnico, ki jo je vodil g. misijonar Jože Vidmar, ki je pred dvema mesecema tudi tako uspešno vodil Marijin sv. misijon. Poleg splošnih govorov je g. misijonar še enkrat povabil na sestanke posamezne stanove. Ljudje so se kljub vročini in mnogemu delu lepo odzvali. Višek pa je dosegla ljubezen Križanov do Marije v nedeljo 1. junija. Zjutraj smo imeli v nadvse lepo okrašeni cerkvi slovesnost prvega sv. obhajila. Pri deseti maši je bil prebran v cerkvi odlok cerkvenih oblasti o novih župnijskih mejah, kakor je bilo priobčeno sporočilo že v prejšnji številki Katoliškega glasa. To je še podžgalo vnemo župljanov do Marije, ker je gotovo tudi Marija pripomogla, da se je končno uresničila ta dolgoletna želja vse župnije. Popoldne se je po sv. maši razvila po vasi nadvse sijajna procesija. Menda so Križani pokupili vse
cvetlice, kar jih premore Trst, toliko je bilo cvetja, vencev, cvetličnih blazinic. Neki domači umetnik je napravil iz nageljnov ogromno Marijino srce, prebodeno z mečem. Vsak šolski razred je napravil svoj okusen venec. Nastopilo je veliko število slikovitih narodnih noš, dočim so dekleta v belih oblekah in mladeniči nosili prelepi kip lurške Matere božje. Vsa procesija je bila slikovita in polna živih barv, ki so se svetile v pomladnem soncu, da bi zaslužila, da bi jo bil kdo slikal na barvan film.
Četudi je bila prva nedelja v mesecu in so skoro vse župnije imele ta dan prvo sv. obhajilo in druge svoje pobožnosti, se je procesije udeležilo tudi veliko tujcev. Zaključna slovesnost se je vršila pred cer-
kvijo sv. Roka. G. misijonar je imel ognjevit govor o Mariji in Slovencih. Nato je govoril še dekan z Opčin, kanonik Natal Silvani, kako naj Marijo častimo. Končno je domači župnik pozval navzoče, naj zapojejo zahvalno pesem za vse milosti, ki jih je župnija prejela v teh mesecih od Marije. S posvetitvijo Materi božji se je nato slovesnost zaključila. Ves čas je domači cerkveni pevski zbor ubrano prepeval Marijine pesmi. Sodelovala je tudi godba iz Trebč.
Seveda s tem za župnijo še ni zaključeno lurško Marijino leto. Župljani bodo tudi še nadalje z veseljem hodili častit svojo ljubo Mater, ki sedaj zopet stanuje v svojem stalnem bivališču v cerkvi sv. Roka.
GORIŠKI SREDNJEŠOLCI
vabijo svoje starše, sorodnike, znance in prijatelje k
ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI
v nedeljo, 8., in v nedeljo, 15. junija 1958 ob 20.30 na šolskem dvorišču v ulici Croce (Šolski dom).
Na sporedu bodo pevske točke in Pavla Golie pravljica
»JURČEK«
KD na Goriškem dobi poslanca in senatorja
V soboto je pristojna sodna oblast v Vidmu objavila dokončne in uradne rezultate za volitve v senat v volilnem o-krožju Gorica, Videm, Belluno. Do zadnjega je bilo negotovo, kdo bo izvoljen v senat, ali demokristjan Ridomi za Porde-non ali Vallauri za Gorico. Šlo je namreč za majhno razliko nekaj glasov. Ko so dokončno pregledali in odločili glede nekaterih spornih in preferenčnih glasov, je ing. Vallauri dobil 0.11 % več glasov kot Ridomi. To se pravi, da je odločilo kakih 40 glasov, ki jih je ing. Vallauri dobil sorazmerno več kot njegov tekmec Ridomi.
Iz tega slučaja je razvidno, da so v demokraciji volitve vedno nekaj negotovega; zaradi par glasov je lahko izvoljen eden namesto drugi, če bi n. pr. slovenski katoličani volili drugače kot so, bi ing. Vallauri nikoli ne bil izvoljen v senat. Morda bi celo poslanec Martina ne uspel in bi Gorica brez Slovencev sploh ostala brez zastopstva v parlamentu.
To naj bo nauk tudi velikim strankam, da ne bodo nikoli prezirale nobenih volivcev.
Ukinili so avtobusno zvezo z Lokvami
Od 1. junija dalje ne bo vozil več avtobus Avtopodjetja iz Nove Gorice na Lokve, ki je odhajal z bloka v Rožni dolini ob 6.45. Obveščamo o tem zlasti nedeljske izletnike, ki so se radi posluževali te zveze za svoje izlete.
S 1. junijem nov železniški vozni red
S prvim junijem je stopil v veljavo poletni železniški vozni red. S tem novim voznim redom je bila vpeljana nova hitra zveza (rapido) na progi Trst-Milan-Turin. Brzec bo potreboval za vožnjo od Trsta do Turina le 6 ur in 43 minut, to je 20 minut manj kot doslej. Ta vlak ima
samo prvi razred. Po novem voznem redu so tudi zagotovljene hitrejše zveze zlasti s Parizom. Vpeljane so nove zveze na progi Sv. Andrej - Hrpelje - Kozina. Drugih važnejših izprememb pa novi vozni red ne prinaša, razen par minut razlike na progi Trst-Videm in Trst - Benetke.
»Veseli večer« v Gorici
Poletna vročina in suša, ki sta nepričakovano zgodaj prišli v deželo, nista preprečili, da bi ne goriško občinstvo v obilnem številu obiskalo zadnjega letošnjega kulturnega večera, ki ga je v soboto in v nedeljo priredilo Slov. kat. prosv. društvo v Gorici v dvorani Marijinega doma na Placuti. To ni bil običajen kulturni večer, temveč je že mejil na dramatsko prireditev bodisi po pestrosti točk, bodisi po izvrstnem izvajanju. Glavno vlogo je pri večeru imel trio (Onesti Vito, Darko Klanjšček, Adrijana Šavle), ki je izvajal v dveh ločenih nastopih šest Avsenikovih komadov. Posrečeno je med nekaterimi pela mala Milojka Šavle. Občinstvu je tako u-gajal njen pogumen in siguren nastop, da jo je izmed vseh nastopajočih nagradilo z največjim aplavzom. Gotovo, da sličnih ljubkih prizorov tudi na televiziji ni veliko.
Med nastopi godalnega tria je zapel zelo lepo moški zbor pod vodstvom prof. Fileja tri umetne pesmi, mešani kvartet ob spremstvu harmonike je pa zapel venček narodnih v priredbi Darka Klanjščka. Prijeten je bil tudi ta nastop, ki bi pa še bolj prišel do izraza, ko bi obe dekleti in oba fanta imeli narodne noše. Drugod vidimo, da zelo radi nastopajo v narodnih nošah, posebno ko izvajajo narodne pesmi. Tako dosežejo dvojen efekt, slušni in vidni, kar je gotovo sličnim prizorom samo v prid. Naše prosvetne organizacije naj si zato počasi nabavijo tudi nekaj narodnih noš.
Za dobro voljo je bilo poskrbljeno razen s petjem tudi s humoresko in raznimi šalami med posameznimi točkami.
Bil je torej res pester in zabaven večer,
ki dela čast prirediteljem, nam vsem pa je bil dve uri prijetnega oddiha in duhovne sprostitve ob mehkih zvokih in šaljivi besedi.
(r + r)
Večerno predavanje za lurške romarje
V ponedeljek zvečer se je zbralo v Domu Brezmadežne na Placuti številno občinstvo samih lurških romarjev, ki smo z velikim zanimanjem poslušali predavanje o Lurdu. Govoril nam je izreden romar, ki je prepotoval skoro že pol svete in bil pred kratkim že drugič v Lurdu, in sicer preč. g. Janez Hladnik, ki se je po 22 letih vrnil iz Argentine na obisk v domovino. Prikazal je lurške dogodke pred sto leti v okviru tedanjega časa. Brezmadežna v Lurdu je potrdila dogmi o nezmotljivosti papeža in o svojem brezmadežnem spočetju in tako jasno dokazala, da je Cerkev nezmotljiva učiteljica in braniteljica božjih naukov. Gospod predavatelj nam je nato povedal še toliko lepega in zanimivega o Lurdu, nam dal praktična navodila za naše romanje v juliju, povedal nam še nekaj zanimivosti iz Fatime in iz življenja Slovencev v Argentini. 35 tisoč Slovencev živi danes v Argentini in predvsem slovenski duhovniki, ki živijo med njimi, skušajo ohraniti med njimi to, kar je glavno, vero in narodno zavest.
Pozna ura je že bila, ko je gospod predavatelj prekinil svoje predavanje, mi pa bi ga radi še poslušali, saj je bilo njegovo podajanje tako prijetno in zanimivo. Ločili smo se v zavesti, da smo Slovenci tostran in onstran morja res kot ena družina, saj nas združujejo isti ideali in ista vera v neklonljivost našega ljudstva v vseh težkih preizkušnjah življenja.
Hvaležni smo preč. g. Hladniku, da nam je prinesel pozdrave naših ljudi v Argentini in nam s tako živo besedo prikazal Lurd — čudežno Marijino mesto, kamor hrepenijo letos vsa verna srca.
Smrt blage goriške gospe
Znova je smrt posegla v naše vrste ter nam vzela blago in od vseh priljubljeno gospo Leopoldo Gorjup, rojeno Pertovt. Bila je med prvimi, ki se je z velikim navdušenjem vpisala za lurško romanje, morda tudi v upanju, da ji lurška Mati božja povrne ljubo zdravje. Sicer ni nikoli tožila o svojih bolečinah, vajeni smo jo bili videti vedno vedro in nasmejano in v nenehno pomoč bolehnemu možu, gospodu Leopoldu, upokojenemu sodnij-skemu uradniku. Dokler je g. Leopold še mogel, sta se vedno skupno udeleževala vseh naših pobožnosti in ni bilo prireditve na Placuti, da bi se je tudi ona dva ne udeležila. Zavedna Slovenka in krščanska žena, je vse svoje življenje posvetila sebi v posvečenje in bližnjemu v korist. Rojena je bila pred šestdesetimi leti v ugledni Pertovtovi družini v Grgarju. Pozneje se je poročila, mož je moral, kakor večina zavednih Slovencev, na službena mesta v notranjost Italije. Šele pozneje, ko je stopil v pokoj, sta si y Gorici ustanovila lastni domek, kjer sta upala v miru preživeti še zadnja leta življenja. Bila je zvesta naročnica Katoliškega glasa, Mladike, Vere in doma in sploh vseh naših publikacij. Z možem se je vedno živo zanimala za vse, kar je novega izšlo. Pogrešali jo bomo v naši sredi, toliko bolj, ker se iz dneva v dan manjša število zglednih, katoliških go-riških žen&.
»Katoliški glas« izreka najgloblje sožalje tako težko prizadetemu soprogu, gospodu Leopoldu. Preminuli gospe Leopoldi naj Bog da večni mir in pokoj.
Doberdob
Preteklo nedeljo smo s pesmijo in lučmi pospremili kip Lurške Marije h kapelici, ki jo je prav okusno in trpežno obnovila tvrdka Maroni iz Gorice. 2e uro prej je ubrano petje našega cerkvenega zbora preko zvočnikov in pritrkovanje napravilo v vasi marijansko razpoloženje. Procesijo je vodil č. g. dekan Alojzij Novak, č. g. Ivan Kretič pa je vsem Marijinim častilcem lepo orisal pomen Marijinih prikazovanj zlasti v odnosu z nezmotljivostjo svetega očeta; saj je Marija z besedami: »Jaz sem Brezmadežno Spočetje« potrdila prav isto, kar je štiri leta prej sam papež proglasil za versko resnico in mu marsikateri niso verjeli, kar se dogaja tudi dandanes.
Po treh z občutkom zapetih pesmih smo prisostvovali barvnim slikam o življenju Bernardke, o prikazovanjih in o današnjih lurških slovesnostih. Vse je harmonično spremljala zvočna razlaga kot nekakšna igra z glavnimi vlogami. Isti večer smo imeli, že drugič v letošnjem letu, priliko, da smo se pokrižali z lurško čudodelno vodo, obenem seveda tudi z darovi pripomogli h kritju stroškov.
Bila je že pozna ura, pa tudi noge so nas že skoraj bolele, ko smo se vračali domov poživljeni s prelepimi mislimi in z Marijinim varstvom.
ŽABNICE
Binkoštna sreda (28.5.) je bil dan veselja pri Hvačarju. Starejša hči Herta je stopila pred oltar s svojim ženinom E. Almani; oče in mati, Edvard in Tereza Moschitz, sta praznovala pa srebrno poroko.
Bog ohrani, Bog obvari stare in mlade zakonce!
OBVESTILA
PODELI, GOSPOD, SVOJIM VERNIM POTREBNEGA DEŽJA! Zaradi grozeče suše naj vsi gg-r ki mašujejo v štandreškem dekanatu, dodajo pri sv. maši — ex-ceptis Festis I. Cl. — collectaitt pro pluvia, dokler nam Bog ne izkaže svojega usmiljenja.
dekaN
DEKLIŠKA ZVEZA V TRSTU ima V
nedeljo 8. junija ob 4h popoldne v športi#1 100-letnice Marijinih prikazovanj v Lurdu duhovno obnovo in sicer v novi cerkvica posvečeni lurški M.B. na Konkonelu.
Iz Trsta se z openskim tramvajem peljete do postaje Konkonel; od tu naravnost po lepi stezi v vas in k cerkvi.
Poleg članic so k duhovni obnovi prijazno vabljena tudi ostala dekleta. V slučaju, da bi 8 junija popoldne deževalo, bo duhovna obnova istega dne ob 4h pri čč. sestrah pri Sv. Ivanu.	Odbor
LISTNICA UPRAVE
Naprošamo vse naše naročnike, ki se poslužujejo naših poštnih čekovnih računov, da bi na prostoru, določenem za od-pošiljatelja, navedli tudi namen denarne pošiljke. Zgodi se namreč, da nam kdo nakaže določeno denarno vsoto, ne da bi nam navedel, v kak namen je bila poslana.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 79$ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Wilhelm Hiinermann:
55
cAta božjif? okopiPt
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
»Toda v smislu naših vzvišenih človečanskih idealov boste odslej ravnali z jetniki malo mileje,« je nadaljeval Peter Coudrin. »Nikogar več ne boste vkovali v železje. Jetniki naj dobijo dostojno ležišče in dobro hrano. Dajte vsakemu od danes naprej tudi požirek vina. Saj razumete, da mora ljudstvo gledati na to, da jetniki pri usmrtitvi ne bodo videti preveč bedni.«
»Razumem popolnoma, državljan stotnik,« je vdano in kot sluga govoril ravnatelj.
»Potem je vse v redu, ljubi moj,« je rekel Coudrin prijazno. Stisnil je zelo osrečenemu ravnatelju roko in odkorakal z žvenketajočimi ostrogami na samostansko dvorišče, kjer je zasedel konja in odjahal. Ravnatelj se je čutil zelo počaščenega, ko je smel držati stremena visokemu obiskovalcu.
»No, ali zdaj verjameš, da je bil pravi, Jaka?« je rekel Peter svojemu tovarišu, ko je častnik jahal mimo. »Ali si videl, kako je stari sključil hrbet, ko se je poslovil?«
»Morda je bil, morda tudi ni bil,« je odvrnil Jaka še vedno v dvomu. »Mislim samo, da sem ta obraz že nekje videl.«
Huzarski stotnik pa je dirjal v skok čez Joubertov most v Montbernaige, kjer je kmalu potem spet izginil v hiši peka Vinaie.
»Ali so prosti?« je vprašal Jurček ves brez sape od napetosti.
»Bolj prosti kot ti in jaz,« je odgovoril duhovnik. Seveda ni bilo prav lahko razložiti dečku pomen teh besed. Končno pa je Jurček le počasi prikimal in rekel:
»Prav imate, prečastiti! Jetnikom v samostanu svete Trojice ni mogoče podariti nič več, niti prostosti.«
V SENCI GILJOTINE
Na cvetno nedeljo so bili obsojenci javno usmrčeni na trgu v Poitiers. Široki prostor je bil prav v dohodne ulice natlačen z ljudmi, ki so prišli deloma iz radovednosti in veselja spričo grozotnega prizora, deloma pa tudi, da bi prisostvovali junaški smrti krščanskih mučenikov. Spredaj je tik ob krvavem odru stal med množico gledalcev Peter Coudrin. preoblečen kot jakobinec, da bi dal obsojencu na morišču še zadnji blagoslov. Vitki črnolasi fant, ki se je tiščal tik oh njem, ni bil nihče drugi kot Robert Bernard.
»Ti bi bil moral ostati doma,« je zašepetal duhovnik dečku. »Ne boš mogel prenesti. To ni pogled za otroke.«
Robert pa je zmajal z glavo.
»Nisem več otrok.«
Coudrin ga je pogledal pol presenečen, pol nevoljen. Ko pa je videl resni, trdni pogled v napetem obrazu, je čutil, da ima fant prav. Ta, ki je stal zraven njega, ni bil več
deček. Ko je bil Robert kljub pasjim zobem in grožnjam biričev ostal stanoviten, je nehal biti otrok.
Sicer pa sedaj tudi ni bilo več časa za razgovor, kajti v istem hipu se je iz ene od stranskih ulic razlegel bobneč ropot. Cez nekaj minut je pridrdral rabljev voz na poti na morišče. Obrazi obsojencev, katerim so bili zvezali roke na hrbtu, so bili bledi in vendar je bil v njihovih pogledih žarr kakršnega Robert še nikoli ni videl na človeškem obličju. Takšen bo nekoč sij v očeh poveličanih, katere bo Kristus na koncu vseh dni poklical v svoje veličastno kraljestvo.
Zdelo se je, da jetniki ne slišijo surovih šal in psovki ki so od vseh strani donele proti njim, niti ostudnega, vre* ščavega smeha nečloveških babur, ki so se hotele pasti na njihovi smrtni muki .Od vseh strani so jih obmetavali z nesnago, blatom in gnilim sadjem, katero so zbrali nalašč za ta namen. Divji krohot je pohvalil tistega, ki je kako žrteV zadel sredi obraza. Neka ženska je dvignila svojega dvoletnega dečka, ga pomolila proti rabljevemu vozu in zakričala: »Glej, tukaj so aristokrati, divje zveri! Pljuni nanje* otrok, pljuni jim v obraz!« Otrok je začel klavrno jokati" Neki surovi fant pa je izpolnil strahotno željo. Zavihtel se je na rob voza in pljunil sestri Ave v obraz. Redovnica) ki ni imela prostih rok, da hi si obrisala ostudni pljunek) je samo pogledala nesrečneža z izrazom največjega pomilovanja. Nato je šinil smehljaj preko onesnaženega obraza.
»Fanta poznam,« je zašepetal Coudrin mlademu Ber* nardu. »Sestra Ave mu je stregla, ko je bil bolan, dokler n* ozdravel.«
(Nadaljevanje)