zfos-g, T,&,d.

.

• -..V,*-.

• ' . 'j  •

^ i

\ i . ' :

■

■ • -■

/

' •

-

- -

-•v ■ . i v'' •-

-


#■


' \ . ; ' - r ' v.... ,

'V ^ ■■  ' V  \ . . , , ,

%c*r



/- J* ?.

•V,

<v . (.i

lil

- ■■■ " .O ; > ;

.

: \ v  . ' ;w-- 5 (  i

^vc# v -;

EKMBSaSfe ffaB aJHHHHH
• A  vf-'- . V i

■J ,- mrjf

rV • • ... - "■*. . ■ ■ V-:. J ' '  ■

■ , •' ■ . - •' . • -U. ■ -,i

■ - ‘ 1  > v *•* .

■

■ ■; -* ■ •/ • . -- ,v , v*. , ■ •••-'.. .

. - L ■■- • 1  (  ‘ 'i r ' v O!..

.


. i , ' ■■ vf - •' ■ ;■ M'*-,'-- ■ ir , ■ ■■ r

■V-j a - .•

rV - \ i

^ A  i ? :


S ^ ?! ■ >

"T,  -X.-

IfSfe 'a

: J • " '. ,1

: -/c- V’


-r-.

“A •• 'V:':

' 4 ' • '• ■ ■•> • ■ ’. I' -

.■V i  # A ¥  r--' --VV- ...i-

i>v

VA' ‘V. A

o 7 . it  -kV -

AAir.A^urA ':A

,  - - f  ? -

'"'AA-AiiAiC:

. S ; i'

‘ ; ;SS »>Ao v;

AJ%t

■  ... i . -n-'. • • • v, ■ • /• • r . .


■

\ v

• *• , ■) .V

' ■ ' ' -- ;  ■ • , t • - ■ ; .V ; : ... >,

A  ' •*»■. k ;-V " - 1  . a 1 >-

^ I t ,r.C ' t -'"’ ■ ■ L .....  ■. “:Vl,

■

j.!*.

'' .. .


■ : A,_ -  A -.

.A '"'" 1 '"'

'

' .- >v  h .

V: '.

v; v . J:

K-  'V"' ■■ ' s z 1  |S:v\ 1  Af

i.  > 'r

. 'j},- --

' -.‘A



Razlaga

velikega katekizma ali krščanskega nauka.

Jg

Za eepkeV sostaVil po raznih Virih

ANTON VETERNIK,

župnik pri sv. Jakobu na Dolu.

<r

IV. zvezek.

= ^J3 ==

o

o

Peto poglavje:

0 krščanski pravičnosti in štirih poslednjih rečeh.

V Ljubljani 1902 .

Založila Katoliška Bukvama v  Ljubljani,

Uaz  laja

velikega katekizma ali krščanskega nauka.

jf

Za eerkoV sestavil po raznih Vinih

ANTON VETERNIK,

župnik pri sv. Jakobu na Dolu.

V Ljubljani 1902.

Tiskala Katol. Tiskarna. — Založila Katol. Bukvama v Ljubljani.

Potrdilo velečastito ljubljansko knesoškofijstvo
dne 28. aprila 1902, štev. 1847.

(N 5.01>oa9$<?5<P

KAZALO

Peto poglavje:

O krščanski pravičnosti in štirih po¬
slednjih rečeh.

195. Krščanski nauk: vpraš. 828

173. Krščanski nauk.

Vera je podlaga našega vzveličanja. »Kdor veruje in
bo krščen, bo vzveličen“, pravi Jezus Kristus (Mark. 16, 16.)
Vera je tudi podlaga, na katero se opirajo vse druge resnice.
Ker nam je vera torej pred vsem potrebna, govori tudi kate¬
kizem najprvo o veri. Bog nam je obljubil večno vzveličanje
in pripomočke, da je dosežemo, ako bomo živeli po njegovih
naukih in zapovedih, zato pa nam je tudi treba, da upamo
v Boga; zakaj kdor ne upa, tudi ne bo ničesar storil, da bi
dosegel večno vzveličanje. Ni še dovolj, ako spoznavamo
Boga po veri in upamo vanj, ampak moramo ga tudi nad
vse ljubiti ter kazati svojo ljubezen s tem, da izpolnjujemo
njegove zapovedi. „To je ljubezen do Boga, da izpolnjujemo
njegove zapovedi", piše sv. Janez. (I, 5, 3.) Ker pa človek
iz lastne moči ne more prav verovati, ne upati in ne ljubiti,
ampak ga mora podpirati milost božja, ki se nam deli v
svetih zakramentih, podaje nam kateldzem najpotrebnejše
nauke tudi o milosti in zakramentih. Se eno poglavje je
treba razložiti, namreč peto, ki govori o krščanski pravič¬
nosti in štirih poslednjih rečeh, katerih premišljevanje človeka
najbolj vspodbuja, da ostane krščansko pravičen do konca,
kakor spričuje sveto pismo rekoč: „V vseh svojih delih se
spominjaj svojih poslednjih rečij, in vekomaj ne boš grešil.“
(Sir. 7, 40.)

O krščanski pravičnosti in štirih
poslednjih rečeh.

1. Oddelek.

O krščanski pravičnosti.

754. Kdo je krščansko pravičen 7
Krščansko pravičen je, kdor se s pomočjo
kozje milosti ogiblje hudega in dela dobro,
kakor uči sveta vera.

Beseda pravičen  ima več pomenov. Pravičnega
imenujemo navadno tistega, ki ni samo pripravljen in voljan,

i

2

pustiti vsakemu, kar je njegovega, dati vsakemu, kar mu
gre, opraviti vsakemu, kar mu je dolžan ali ima pravico
od njega zahtevati, ampak ki tudi v resnici vsakemu pusti,
kar je njegovega, vsakemu da, kar mu gre, vsakemu opravi
kar mu je dolžan. V tem pomenu se Bog imenuje neskončno
pravični sodnik, ki bo natančno poplačal vsakemu po nje¬
govih delih. Pravičnega imenujemo tudi tistega kije v stanu
posvečujoče milosti božje, n. pr. otrok po sv. krstu. Krščansko
pravičen  pa je, kakor pravi katekizem, kdor se s po¬
močjo božje milosti ogiblje hudega in dela dobro, kakor uči
sveta vera. Iz tega odgovora spoznate, da je h krščanski
pravičnosti nujno treba dveh rečij, namreč ogibati se hudega,
katero prepovedujejo božje in cerkvene zapovedi, in delati
dobro, kakor uči sveta vera. z,e psalmist opominja: „Obrni
se od hudega in delaj dobro; .. . zakaj Gospod ljubi pravico
in ne bi zapustil svetih; vekomaj bodo ohranjeni.* (Ps. 36,
27. 28.) Prerok Izaija je opominjal: „Nehajte napačno poče¬
njati. Učite se dobro delati, iščite pravice.* (Iz. 1, 16. 17.)
Sv. Peter pa je pisal: „Kdor hoče ljubiti življenje in videti
dobre dni ... naj se ogiblje hudega in naj dela dobro . . .
Ker oči Gospodove so obrnene v pravične in njegova ušesa
v njih molitve." (I. Petr. 3, 10—12.) O Noetu, ki je v sredi
med spašenimi ljudmi se varoval hudega in delal dobro,
pravi sv. pismo: „No.e je bil pravičen  in popoln mož v
svojem zarodu, z Bogom je hodil." (I. Mojz. 6, 9.) O duhov¬
niku Cahariju in njegovi ženi Elizabeti, roditeljih sv. Janeza
Krstnika, pravi sv. pismo: „Bila sta pa oba pravična
pred Bogom*, pa pove tudi vzrok, zakaj sta bila pravična,
namreč, „ker sta živela po vseh zapovedih in postavah
Gospodovih nesvarljivo" (Luk. 1, 6.), ker sta se ogibala
tega, kar so zapovedi in postave Gospodove prepovedovale,
delala pa, kar so zapovedovale. Tudi sv. Jožefa, rednika
Jezusovega, imenuje sv. pismo naravnost pravičnega* (Matevž
1, 19.), ker se je ogibal hudega in delal dobro.

Nekateri ljudje se ogibljejo hudega in delajo dobro
brez ozira na Boga, samo zato, ker jim že naravni zakon
veleva, da se poštenemu človeku spodobi, ogibati se hudega
in delati dobro. Taka pravičnost je sicer sama na sebi
dobra, toda to ni krščanska  pravičnost, saj so jo imeli
cel6 mnogi pagani; taka pravičnost je naravna  in za
nebesa brez zasluženja, ker njen nagib ni sveta vera. Drugi
zopet se morebiti ogibljejo hudega in delajo dobro, da bi

3

jih ljudje častili in hvalili, da bi se obvarovali kake časne
škode, katero navadno prinaša hudo, in ne prišli v slab
glas, da bi jim prineslo kak časen dobiček. Taka pravičnost
je farizejska pravičnost,  o kateri pravi Jezus:
„Ako ne bo obilnejša vaša pravica, kakor pismarjev in fari¬
zejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo." (Mat. 5, 20.) Krščansko
pravičen je, kdor se ogiblje hudega in dela dobro, kakor
uči sveta vera,  to se pravi: to moramo za hudo imeti
in tega se ogibati, kar nam sveta vera razodeva kot hudo,
in to moramo ljubiti in delati kot dobro, kar nam sv. vera
razodeva kot dobro, in tako  se moramo ogibati hudega
in delati dobro, kakor zahteva sveta vera. Zato pravi apostol:
^Pravični iz vere živi"  (Rimlj. 1, 17.) to se pravi,
pravični uravnava svoje življenje po veri, verski nauki so
ravnilo njegovega dejanja in nehanja.

Človek je po svoji naravi nagnen bolj k hudemu,
kakor pa k dobremu, mnoga dobra dela so sama na sebi
težavna, zato pa se iz lastne moči ne more ogibati hudega
in delati dobro. Pa četudi mu je mogoče nekoliko hudega
se ogibati iz lastne moči in opravljati nekatera dobra dela,
ima vse to samo naravno vrednost. „Ne premoremo iz sebe
kaj (dobrega tudi le) misliti kakor iz sebe, ampak naša
zmožnost je iz Boga“ (II. Kor. 3, 5.), piše sv. Pavel in zopet
pravi: „Bog je, kateri v vas dela hoteti in dopolniti po (svoji)
dobri volji." (Filiplj. 2, 13.) Kristus sam pa pravi: „Brez
mene ne morete ničesar storiti." (Jan. 15, 5.) Milost božja
je, ki daje človekovim delom nadnaravno vrednost. Da, lahko
rečemo, krščanska pravičnost je bolj delo božje, kakor člo¬
vekovo, kakor pravi sv. Pavel: „Božja njiva, božje zidanje
ste vi" (I. Kor. 3, 9.), ker „Bog daje rast" (I. Kor. 3, 7.) našim
dobrim delom, njegova milost pa tudi razsvetljuje um in
nagiblje in krepi človeku voljo, da se ogiblje hudega, da
dobro pričenja, nadaljuje in dovršuje Ker torej človek ne
more iz lastne moči biti krščansko pravičen, ampak le s
pomočjo božje milosti, zato pravi katekizem: Krščansko
pravičen je, kdor se s pomočjo božje milosti
ogiblje hudega in dela dobro, kakor uči sveta vera.

Oboje, hudega se ogibati in dobro delati, je potrebno
za krščansko pravičnost. Če bi se torej kdo sicer ogibal
hudega, dobrega pa bi ne delal, ali če bi sicer delal dobro,
pa se ne  ogibal hudega, bi ne bil krščansko pravičen.
Krščansko pravičen še tudi ni, kdor se ogiblje samo neka-

1 »

4

terih hudobnih del, drugih pa ne, in ki dela le nekoliko
dobrega, ker se mu ravno prilega in ni pretežavno, drugo
pa opušča, ampak tisti je krščansko pravičen, ki se s pomočjo
milosti božje ogiblje vsega  hudega in dela vse dobro,
kakor mu oboje kaže sveta vera. Pa tudi še tisti ni krščansko
pravičen, ki se t u i n t a m ogiblje hudega in dela dobro,
ampak, ker Bog vsikdar in povsod sovraži hudo ter ljubi
dobro, mora tudi tisti, ki hoče v resnici biti krščansko pra¬
vičen, vsigdar in povsod,  v vseh okoliščinah življenja,
ogibati se hudega in delati dobro.

Krščanska pravičnost je vsakemu potrebna, ki se hoče
vzveličati; zakaj le o pravičnih pravi sveto pismo: „Pravični
bodo vekomaj živeli in pri Gospodu je njih plačilo, in skrb
zanje pri Najvišjem, čegar kraljestvo nima konca" (Modr. 5,16.)
in „Pravični pojdejo v večno življenje." (Mat. 25, 46.) O hu¬
dobnežu pa pravi sveto pismo: »Hudobni bo zavoljo svoje
hudobije zavržen." (Preg. 14, 32.) Da, pravičnost pospešuje
tudi časno srečo, zakaj sveto pismo pravi: „Pravičnost
povzdiguje narod; greh pa dela ljudstva nesrečna." (Prego¬
vori 14, 34.) Kristus blagruje pravične rekoč: „Blagor

lačnim in žejnim pravice, ker bodo nasičeni!" (Mat. 5, 6.)
in opominja vse: „Iščite najpoprej božje kraljestvo in njegovo
pravico, in vse to (kar še drugače potrebujete) vam bo pri¬
vrženo." (Mat. 6, 33.)

Da je tudi mogoče, biti krščansko pravičen vsakemu
človeku, spoznamo iz tega, ker Bog hoče, da bi se vsi ljudje
vzveličali" (I. Tim. 2, 4.) in zato tudi vsakemu človeku pode¬
ljuje potrebno milost. Ako človek milost božjo radovoljno
sprejema in ž njo zvesto sodeluje, more reči s sv. Pavlom:
„Vse premorem v njem, kateri me krepča." (Filiplj. 4, 13.)

Ker je h krščanski pravičnosti potreba dveh rečij,
namreč hudega se ogibati in delati dobro, razdeli se poglavje
o krščanski pravičnosti v dva dela. V prvem delu se razlaga
hudo, katerega se nam je ogibati, v drugem se razlagajo
čednosti, v katerih se nam je vaditi, in dobra dela, ki nam
jih je opravljati. Ta razdelitev je popolnoma primerna in
naravna, zakaj kdor hoče biti krščansko pravičen, se mora
pred vsem  ogibati hudega, ker pravičnost nima ničesar
opraviti s hudobijo, in ker tako dolgo ne more delati
dobrega, da bi bilo zaslužno za nebesa, dokler se ne ogiblje
hudega.

5

Prvi del krščanske pravičnosti.
Ogibaj se hudega.

755. Kaj je hudo ?

Hudo ali edino pravo zlo je to, kar je
zoper božjo postavo, namreč greli.

Na svetu se nahaja pač marsikaj, kar ljudje imenujejo
hudo, recimo: razne bolezni, nesreče, revščina, preganjanje,
vojska, sploh vse nadloge in težave. Toda, dragi kristijani,
vse to ne moremo in ne smemo imenovati pravo hudo ali
zlo, ker le kratko časa traja in, če ne poprej, gotovo s
smrtjo neha, in ker navadno škoduje le na telesu, ne pa
tudi na duši. Trpljenje sedanjega časa ne le ne škoduje
duši, ampak ji celč mnogo koristi, zakaj mnogokrat obvaruje
človeka greha, ako pa je grešil, ga priganja k pokori, kakor
n. pr. izgubljenega sina. (Luk. 15.) Trpljenje sedanjega časa
pomaga človeku, če je prenaša potrpežljivo in z udanostjo
v voljo božjo, da se spokori že na tem svetu za časne kazni
in si pridobi mnogo zaslug za nebesa. „Ako ž njim (s Kri¬
stusom) trpimo, bomo tudi ž njim kraljevali", piše sveti
Pavel (II. Tim. 2, 12.) in: „Njim, ki ljubijo Boga, vse po¬
maga k dobremu“ (Rimlj. 8, 28.), zlasti nadloge in križi,
po katerih se čistijo. Da časno hudo ni pravo hudo, spo¬
znamo tudi iz tega, ker je pošiljal Bog naj pravičnejšim
osebam največ gorja, n. pr. egiptovskemu Jožefu, potrpežlji¬
vemu Jobu, pobožnemu Tobiju, Mariji prečisti Devici, muče¬
nikom in mnogim spoznovavcem.

Hudo ali edino pravo zlo je to, kar je zoper božjo
postavo, s čimur se prelomi božja postava, in to imenujemo
— greh.  „Greh", pravi sv. pismo, „dela ljudstva nesrečna."
(Preg. 14, 34.) Greh škoduje človeku časno,  škoduje mu
na telesu.  Morebiti bi utegnil kdo reči, kakor so rekali
že v stari zavezi brezbožneži: „ Grešil sem, in kaj žalega se
mi je zgodilo?" (Sir. 5, 4.) Tako govorč samo naj večji
zaslepljenci. Sv. pismo pravi: „Veliko težav je vsem ljudem
prisojenih in težak jarem leži nad Adamovi otroci od dn eva
njih rojstva do dneva njih pokopa v mater vseh ljudij."
(Sir. 40, 1.) Vsakega človeka tarejo mnogotere nadloge. Ali
se ne bojijo ljudje nadlog, ali ne beže pred njimi, ali se jim

6

ne zdijo nekaj hudega? Ali pa ni greh večje hudo, greh,
ik je vir vseh nesreč in nadlog, ki tarejo ves človeški rod?
Česa se ljudje na svetu najbolj bojijo? Ali ne smrti? Kdo
je pa prinesel smrt na svet? To je storil greh naših prvih
roditeljev. Ker sta prelomila božjo zapoved, pahnil ju je
Bog iz raja in poslal smrt na svet. „Po enem človeku je
prišel greh na svet in po grehu smrt, in tako je nad vse
ljudi prišla smrt, ker so vsi v njem grešili", piše sv. Pavel.
(Rimlj. 5, 12.) Ako pa se ljudje med vsemi časnimi nadlo¬
gami najbolj boje smrti, ker se jim zdi naj večje časno hudo,
ali se ni mnogo bolj treba bati greha, ki je rodil smrt, je
torej gotovo še večje hudo? Pa ne le Adamov greh je rodil
ljudem neizmerno veliko gorja, ampak greh še tudi zdaj
povzročuje ljudem največ hudega. Odkod izvirajo punti,
vojske, v katerih se prelijejo potoki krvi? Odtod, ker rav¬
najo ljudje zoper božje postave. „Odkod izvirajo mnogi
požari, toča, lakota, bolezni? Odtod, ker ravnajo ljudje zoper
božje postave. Ogenj, toča, lakota in smrt, vse to je ustvar¬
jeno za maščevanje", pravi sveti Duh. (Sir. 39, 35.) Ali
ne spodkopavajo grehi, kakor pijančevanje, nečistovanje,
ponočevanje, mnogim ljudem zdravja, ali jim ne krajšajo živ¬
ljenja? „Leta hudobnih bodo okrajšana." (Preg. 10, 27.) Ali
jim ne grabijo premoženja, nakopavajo revščine, spodkopujejo
dobrega imena, jim ne kratijo zaslužka? O, ko bi ljudje vse
to pomislili, bi spoznali, da je vse drugo, kar ljudje imenujejo
hudo, v primeri z grehom tako majhno, kakor bi ga ne
bilo, bi spoznali, da je greh največje hudo,  v resnici
edino pravo hudo ali zlo.  To so samo časni nasledki
greha. Kakšna hudobija tiči v vsakem grehu z ozirom n a
Boga in na dušo,  razmišljevali bomo pozneje v posebnih
vprašanjih.

Vsak greh je hudo, ker je zoper božjo postavo. Postava
božja so vse tiste zapovedi in naročila, ki jih je Bog ljudem
dal, da bi jim naznanil svojo voljo, da bi jim naznanil, kaj
hoče in kaj ne. K postavi božji spada naravni zakon,
katerega je Bog zapisal vsakemu človeku v srce, katerega
mu razodeva njegova vest; sem spadajo desetere zapo¬
vedi božje in vsi nauki in ukazi,  katere nam je
zapustil Jezus Kristus. Pa ne samo to spada k božji postavi,
kar je Bog sam naravnost zapovedal, ampah tudi to, kar
zapoveduje nenaravnost po svojih namest¬
nikih, po sveti cerkvi in državni oblasti.

7

Kristus sam je rekel: »Kdor pa ne posluša cerkve, naj ti
bo kakor nevernik in očitni grešnik."  (Mat. 18, 17.) O
oblastih pa pravi sv. Pavel: „Vsak človek bodi višji oblasti
podložen; ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga
katere pa so, so od Boga postavljene. Kateri se tedaj oblasti
ustavljajo, se božji volji ustavljajo." (Rimlj. 13, 1. 2.) Ne
samo tisti torej, ki ravna proti božjim postavam, stori hudo
ali edino pravo zlo — greh, ampak tudi tisti, ki ravna proti
cerkvenim in državnim zapovedim, je grešnik.

756. Koliker je greh ?

Greli je dvojen:

1. podedovani ali izvirni greli, ki ga je
storil Adam v raju, in katerega smo z
nasledki vred podedovali tudi mi.

Bog je ustvaril Adama „v pravičnosti in resnični sve¬
tosti" (Efež. 4, 24.) in mu podelil še mnogotere druge darove
ne le zanj, ampak tudi za njegove potomce. Bog pa je hotel,
da bi Adam te darove nekako zaslužil in jih potem izročil
vsem svojim otrokom. Zato mu je dal sledečo zapoved:
»Od vsega drevja rajskega jej; od drevesa spoznanja dobrega
in zlega pa nikar ne jej! Zakaj kateri dan koli boš jedel
od njega, umreš smrti." (I. Mojz. 2, 16. 17.) Zapeljan od
svoje žene Eve, ki se je sama dala zapeljati poprej hudob¬
nemu duhu, je Adam ravnal proti tej zapovedi božji in se
je hudo pregrešil. Ta greh pa ni ostal samo pri prvih rodi¬
teljih, ampak se je preselil na ves človeški rod, kateri je
bil v Adamu kakor v semenu. Kar bi bil Adam pridobil,
ako bi bil izpolnjeval Gospodovo zapoved, bil bi pridobil
za ves svoj zarod; kar je izgubil, in kar si je nakopal,
namreč greh, ko je ravnal proti volji Gospodovi, izgubil in
nakopal si je za ves svoj zarod. „Po enem človeku je prišel
greh na svet in po grehu smrt, in tako je nad vse ljudi
prišla smrt, ker so vsi v njem grešili**, piše sveti Pavel.
(Rimlj. 5, 12.) Grehu, ki ga je storil Adam v raju, se pravi
podedovani  greh, ker je prešel od Adama, našega prvega
očeta, kakor dedščina nad vse ljudi, pravi pa se mu tudi
izvirni ali prirodni  greh, ker ga imamo po izviru
ali rodu. Z izvirnim grehom vred smo podedovali tudi njegove
hude nasledke, kakor n. pr. nemilost božjo, oslabljenje uma,

8

nagnenje k hudemu, mnogo nadlog in težav, slednjič pa smrt.
O podedovanem grehu in njegovih nasledkih smo slišali
več pri prvem članu apostolske vere. (Glej I. zvez. str. 136.)
— Razven izvirnega greha je še:

2.  osebni ali dejanski greh.

Telesne bolezni nakoplje si človek lahko zlasti na
dvojen način. Nekatere bolezni utegnejo izvirati od njegovih
roditeljev, na primer jetika ali kaka druga nalezljiva bolezen,
katero po njih podeduje. Druge telesne bolezni pa si morda
sam zakrivi na razne načine. Greh je dušna bolezen. Tudi
dušno bolezen nakoplje si človek na dvojen način. Izvirni
greh, kakor smo ravnokar slišali, podeduje po svojih prvih
roditeljih; tega ni zakrivil on sam. Druge grehe pa on sam
zakrivi, ker jih stori s svojo lastno osebo, zato se vsak
drug greh imenuje osebni  greh. Greh angelov je bil
osebni greh, ker so ga sami osebno storili; greh naših prvih
roditeljev je bil za nju tudi osebni greh, ker sta ga sama
osebno storila, ravnotako je bil greh Kajnov, ki je umoril
svojega brata Abela, osebni greh. Osebni greh se imenuje
tudi dejanski  greh, ker ga storimo s kakim pregrešnim
dejanjem, oziroma z grešnim opuščenjem kakega dejanja,
katero bi bili dolžni izvršiti.

Z v r š e t e k.

Ko je pobožni Tobija menil, da se mu kmalu približa
smrtna ura, je poklical mladega Tobija in mu je dal mnogo
lepih naukov in opominov za življenje. Mej drugim je rekel
tudi to le: „Vse dni svojega življenja imej Boga v spominu,
in varuj se, da kdaj ne privoliš v greh, in da v nemar ne
puščaš zapovedij Gospoda našega Boga." (Tob. 4, 6.) Dragi
kristijani! Mi smo danes slišali, da moramo, ako se hočemo
vzveličati, biti krščansko pravični, to je, da se moramo s
pomočjo božje milosti ogibati hudega in delati dobro, kakor
uči sveta vera. Sveta vera nas uči, da je hudo ali edino
pravo zlo to, kar je zoper božjo postavo, namreč greh.
Izvirnega greha, katerega smo podedovali po naših prvih
roditeljih, smo bili, hvala Bogu, očiščeni hitro po rojstvu v
zakramentu sv. krsta. Ogibati se nam je treba torej še osebnega
greha, ali dejanskega kakor smo obljubili že pri sv. krstu.

9

Da se torej ne izneverimo svoji krstni obljubi, kličem z
besedami starega Tobija vsakemu izmed vas: „Vse dni svojega
življenja imej Boga v spominu, in varuj se, da kdaj ne
privoliš v greh, in da v nemar ne puščaš zapovedij Gospoda,
našega Boga.“ Amen.

174. Krščanski nauk.

Hudo ali edino pravo zlo je to, kar je zoper božjo po¬
stavo, namreč greh. Ker je vsakega izmed nas dolžnost,
ogibati se pred vsem hudega, ako hoče krščansko pravičen
biti in v nebesa priti, zato se moramo pred vsem ogibati
greha. Greh je dvojen, namreč podedovani ali izvirni in
osebni ali dejanski greh. Podedovani ali izvirni greh je tisti,
ki ga je storil Adam v raju, in katerega smo z nasledki
vred podedovali tudi mi. Izvirni greh nam je izbrisal že sveti
krst in nam podelil posvečujočo milost božjo, po kateri smo
se dušno prerodili ter postali otroci božji in dediči nebes.
„Oprani ste ... , posvečeni ste ...,  opravičeni ste v imenu
Gospoda našega, Jezusa Kristusa, in v Duhu našega Boga“,
piše sv. Pavel (I. Kor. 6, 11.) Da ostanemo otroci božji in
dediči nebes, nam je treba, da se pred vsem ogibljemo še
osebnega ali dejanskega greha.

Osebni greh in njega vrste.

757. Kdo stori osebni greh?

Osebni greli stori, kdor vedonia in prosto¬
voljno prelomi božjo postavo.

Božja postava pomenja, kakor smo že slišali, ne le
zapovedij in naročil, ki jih je Bog sam naravnost dal, am¬
pak tudi one zapovedi, ki jih je dal po svojih namestnikih.
Božjo postavo prelomiti ali prestopiti je toliko, kakor božji
postavi nepokoren biti, ravnati proti temu, kar nam ona za¬
poveduje ali prepoveduje. V e d o m a prelomi božjo po¬
stavo, kdor takrat, kadar jo prelomi, ve ali vsaj nekoliko

10

zazna, sluti, da ravna zoper njo. Kdor pa takrat, kadar
prelomi božjo postavo, brez lastne krivde  ne ve in
celo nič ne sluti, da ravna zoper božjo postavo, nima greha,
ker je njegova nevednost nezadolžena. Ako bi se n. pr. kdo
v petek zmotil in jedel meso, nima greha, ker se ni spomnil,
da je petek. Kdor pa iz lastne krivde  ne ve, da
ravna zoper božjo postavo, ker je n. pr. prelen, da bi pri¬
hajal k pridigam in h krščanskim naukom in se tam pod¬
učil, greši, četudi nevedoma prelomi božjo postavo. Pregreši
se tudi tisti, ki dvomi, ali ravna zoper božjo postavo ali ne,
kadar kaj stori ali opusti, ker se postavlja v nevarnost
grešiti, kar je že samo pregrešno. Ravnotako se tudi pre
greši, kdor prelomi božjo postavo iz grešne navade, dairavno
takrat, kadar jo prelomi, ne misli na to, da jo prelomi, ker
je sam kriv grešne navade. —- Prostovoljno prelomi božjo
postavo, kdor v to, o čemur ve, da je proti božji postavi,
privoli.  „Greh je tako prostovoljen", pravi sv. Avguštin,
„da ni greh, ako ni prostovoljen". Bog je dal človeku prosto
voljo, da se lahko za kaj odloči ali pa ne. Ako se prosto¬
voljno odločimo za kaj takega, kar je zoper postavo božjo,
se pregrešimo, ako pa se nikakor nočemo za tisto odločiti,
tudi greha nimamo. Kristijanom so za časa preganjanja sti¬
skali v roke kadilo in jim držali s silo roke nad ognjem,
da so premagani od telesnih bolečin spustili kadilo v ogenj.
Ali so grešili? Nikakor ne, ker niso prostovoljno zažigali
kadila malikom. Ali če se ti vzbujajo pregrešne misli, ti
pa se jih braniš in nočeš v nje privoliti, ali grešiš? Ne, ker
jih nimaš prostovoljno. Ali včasi se ti sanja kaj nespodob¬
nega, in ko se vzbudiš, se ti studijo take sanje. Ali si grešil?
Ne, ker nisi v nje privolil. Ali ti bi rad šel v nedeljo v
cerkev, pa ne moreš, ker si hudo bolan. Ali imaš zaradi-
tega greh? Ne, ker ne ostaneš doma prostovoljno. Dokler
ne privolimo v hudo, nimamo greha. Kakor hitro pa pri¬
volimo v hudo, dasiravno je za hudo spoznamo, dasiravno
bi se mu mogli in morali ustavljati, se pregrešimo. Adam in
Eva sta dobro poznala zapoved Gospodovo: „Od drevesa
spoznanja dobrega in zlega nikar ne jej!“ (I. Mojz. 2, 16.),
ker je Eva sama rekla kači, ki jo je napeljevala v greh:
„Sadu drevesa, ki je v sredi raja, zapovedal nama je Bog,
nikar ne jesti in se ga ne dotakniti, da kako ne umrjeva."
(I. Mojz. 3, 3.) Kača je Evo napeljevala v greh, a prisiliti v
greh je ni mogla. Eva bi se bila morala izkušnjavi odločno

11

in krepko ustavljati. Eva pa tega ni storila, ampak je pri¬
volila v hudo, v katero jo je kača napeljevala, prelomila je
torej vedoma in prostovoljno  postavo božjo. Na
prigovarjanje svoje žene je isto storil tudi Adam. Prosto¬
voljno prelomi tudi božjo postavo tisti, ki sicer naravnost
noče greha, vender pa prostovoljno stori kaj takega, iz česar
ve, da bo greh izviral Kdor iz lastne izkušnje ve, da v
pijanosti preklinja in počenja druge nerodnosti, pa se vender
upijani, ne greši samo zoper zmernost, ampak je tudi sam
kriv vseh tistih grehov, ki iz pijanosti izvirajo, dasiravno
jih poprej ni nameraval storiti.

Poprej smo slišali, da, če kdo nevedoma in neprosto¬
voljno prelomi božjo zapoved, nima greha. Kaj pa je s ti¬
stim, ki po zmoti misli, da je kaj zoper božjo postavo, pa
vender isto stori? Tisti greši, zakaj on je sam pri sebi pre¬
pričan, da ravna zoper božjo postavo, če to in to stori; on
torej privoli v hudo. Ako bi n. pr. kdo za gotovo mislil,
četudi po zmoti, da je kak dan postni dan, pa bi vkljub
temu užival meso, bi v resnici - grešil, ker bi prostovoljno
hotel prelomiti postno postavo. Naša vest nam mora biti
ravnilo našega dejanja in nehanja. Če nas torej naša vest
svari pred čem kot hudim, četudi morebiti po zmoti, ne
ravnajmo zoper svojo vest; zakaj sv. pismo samo pravi:
,,Pri vsakem svojem dejanju zvesto poslušaj svojo vest; to
je namreč izpolnjevanje zapovedij.“ (Sir. 32, 27.)

758. Kako se stori greh?

Greh se stori na dvojen način:

1. če kdo v mislili ali željah, v besedah
ali dejanju kaj hudega stori.

Včasi se zgodi, da kdo mčni ali tudi naravnost pravi,
da za to, kar kdo misli ali želi hudega, ni nikomu odgo¬
voren. Toda to je velika zmota. Človeški postavodajavci ne
morejo prepovedati, da bi ničesar hudega ne mislili, ničesar
hudega ne želeli, ker ne morejo vedeti, kaj se v našem srcu
godi, drugače pa je pri Bogu. »Človek gleda na to, kar se
vidi, Gospod pa gleda srce“ (I. Kralj. 16, 7.) Jaz, Gospod,
pregledujem srce in skušam ledvice", govori Gospod po
preroku Jeremiju (17, 10.) Ker Bog tudi v srce vidi, zato

12

mu ni vse eno, kaj mislimo ali želimo, ampak on hoče, da
se tudi v srcu ravnamo po njegovih zapovedih, saj je
ustvaril tudi naša srca, je torej njih Gospod. Kdor torej kaj
hudega misli,  prelomi že božjo postavo, greši. Sveto
pismo pravi: »Hudobne misli so Gospodu gnusoba" (Pregovor
15, 26.) in: .Hudobne misli ločijo od Boga “ (Modr. 1, 3.)
Ako pa so hudobne misli Gospodu gnusoba, ako ločijo od
Boga, so gotovo pregrešne. Kristus pa pravi: »Iz srca iz¬
hajajo hude misli.“ (Mat. 15, 19.) Če pa Kristus sam imenuje
nekatere misli hude, hudo pa je greh, so gotovo tudi hude
misli pregrešne. — Še bolj se pregreši, kdor stori kaj hu¬
dega v željah, to se pravi, želi kaj pregrešnega; zakaj on
stori grešno dejanje že v duhu. „Ne hodi za svojim pože¬
lenjem", svari sv. Duh, „in obračaj se od svoje volje. Ako
izpolnjuješ želje svoji duši, te bo dala v smeh tvojim so¬
vražnikom." (Sir. 18, 30. 31.) — V besedah stori kaj hudega,
kdor vedoma in prostovoljno govori ali posluša kaj takega,
kar je zoper božjo postavo, n. pr. če govori zoper sv. vero,
zoper sv. cerkev, zoper svoje predstojnike, zoper sv. čistost,
ali če preklinja, laže, obrekuje, opravlja itd. Kristus sam
pravi: „Pravim vam pa, da za vsako prazno besedo, katero
bodo govorili ljudje, bodo dajali odgovor sodnji dan“ (Matevž
12, 36.) Prazne besede so one, ki se ne govorč na čast
božjo, v prid bližnjega ali nas samih. Ako bomo morali da¬
jati odgovor že od praznih besed, koliko bolj šele od pre¬
grešnih! Po pravici nas torej svari sv. pismo, kakor tudi
sv. očetje, da bi se skrbno ogibali grehov, ki se store z be¬
sedami. „Kdor svoje ustnice kroti, je prav moder. .. Jezik
hudobnih bo poginil." (Preg. 10, 20. 31.) „Ako se kdo v
besedi ne pregreši, je popoln mož“' (Jak. 3, 2.) — V dejanju
greši, kdor stori kaj takega, kar je zoper božjo postavo,
n. pr. kdor ob nedeljah in zapovedanih praznikih brez po¬
trebe in brez postavnega cerkvenega dovoljenja opravlja
hlapčevska dela, kdor druge v jezi pretepa, rani, kdor krade,
nečistuje itd. Bratomorivec Kajn se je najpoprej pregrešil
v mislih, ker se je silno razsrdil, ko se je Gospod ozrl na
Abela in na njegove dari, na njega pa ne. Gospod ga je
zato posvaril, rekoč: „Zakaj se jeziš, in zakaj je upadel tvoj
obraz ? (I. Mojz. 4, 6.) Kajn je grešil v željah, ker je želel
umoriti svojega brata, kadar se mu bo k temu ponudila
ugodna prilika. Tudi pred hudim poželenjem ga je svaril
Gospod, rekoč: »Podvrzi si njegovo (grešno) poželenje in ti

13

gospoduj nad njim“ (I. Mojz. 4, 7.) Kajn je dalje grešil v
besedah, zakaj ne meneč se za očetovske opomine božje,
rekel je hinavsko Abelu, svojemu bratu: ^Pojdiva ven!“
kakor bi ga vabil na sprehod, a ga je peljal na morišče.
Kajn je slednjič grešil v dejanju, zakaj „ko sta bila (z bra¬
tom) na polju, vzdigne se Kajn zoper svojega brata in ga
ubije.“ (I. Mojz. 4, 8.) Grehov v dejanju se stori silno veliko;
vse bo Kristus sodil. Sv. Pavel namreč piše: „Vsi se moramo
pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da prejme slehern
v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo.“ (II.
Kor. 5, 10.) — Greh se ne stori samo s tem, če kdo v
mislih ali željah, v besedah ali dejanju kaj hudega stori,
ampak tudi

2 .  če kdo kaj dobrega opusti, kar je dol¬
žan storiti.

Božja postava ne prepoveduje samo kaj hudega, am¬
pak zapoveduje tudi, kar je dobrega. Dobro, katero zapo¬
veduje božja postava, je vsakdo dolžan storiti. Kdor pa
opusti kaj dobrega, kar je dolžan storiti, prelomi božjo po¬
stavo, torej stori greh, če jo prelomi vedoma in prosto¬
voljno. Prva božja zapoved n. pr. zapoveduje moliti; kdor torej
opušča molitev, greši. Druga cerkvena zapoved zapoveduje,
vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik pobožno biti pri
sveti maši; kdor pa sveto mašo opusti po lastni krivdi ali
je zamudi precejšen del, ali kdor je med sveto mašo prosto¬
voljno raztresen ali se nespoštljivo vede, greši, ker opusti
nekaj dobrega, kar je dolžan storiti Otroci so mej drugim
dolžni, skazovati starišem pokorščino, kakor pravi apostol:
„Otroci, bodite pokorni svojim starišem v Gospodu” (Efež. 6,1.);
ako pa nočejo poslušati njihovih ukazov, opominov in svaril,
opustč, kar so dolžni storiti, torej grešč. Stariši niso samo
dolžni svariti svojih otrok, ampak ako treba, tudi kaznovati.
Veliki duhovnik Heli je imel dva jako izprijena sinova, ki
nista imela nobenega strahu božjega, sta počenjala celo v
svetem šotoru največje in najgrše hudobije, tako pohujševala
in zapeljevala ljudstvo ter odvračevala od božje službe. Heli
je sicer svaril svoja sinova, a bil je premehak, da bi ju tudi
strahoval. S tem, da ni strahoval sinov, se je Heli pre¬
grešil, zato mu je Bog napovedal kazen, katero je tudi iz¬
vršil. Iz tega vidimo, da tisti stariši napačno ravnajo in

14

greše, ki so premehki do otrok, ki jih ne posvare z resno
in ostro besedo in ako ne marajo za besedo, jih ne kaznu¬
jejo. Da je greh, opuščati dobro, katero je kdo storiti dolžan,
nas sveto pismo naravnost uči. Kristus pravi: „Vsako drevo,
ki ne stori dobrega sadu, bo posekano in v ogenj vrženo."
(Mat. 7, 19.) Drugokrat pravi: „Tisti hlapec, kateri ve voljo
svojega gospoda, in se ni pripravil, in ni storil po njegovi
volji, bo zel6 tepen.“ (Luk. 12,47.) Sv. Jakob pa piše: „Kdor
vč dobro storiti in ne stori, mu je greh.“ (Jak. 4, 17.) —
Kdor opusti kaj dobrega, kar bi bil dolžan storiti, ker brez
lastne krivde ne ve, da je zapovedano, ali če to ve, pa iz
kakega opravičenega vzroka opusti zapovedano dobro delo
n. pr. ker je bolan, nima greha. Ako bi kdo kak dan brez
lastne krivde ne vedel, da je zapovedan praznik, in bi opu¬
stil sveto mašo, bi ne grešil. Ali recimo, da gre kdo v tujo
župnijo kako nedeljo, pa si misli: Bom pa tam pri sveti maši,
ko pa tja pride, imajo sveto opravilo pri kaki oddaljeni
podružnici, kamor ne more dospeti o pravem času, nima
greha, ker ni prostovoljno opustil svete maše. — Ako opustimo
kaj dobrega, kar nam ni zapovedano,  ampak le n a-
svetovano,  nimamo greha. Dobro in koristno je, če smo
tudi ob delavnikih pobožno pri sveti maši, toda če bi kdo
ob delavnikih opuščal sv. mašo, dasiravno bi bil lahko pri
njej, nima greha, ker nismo dolžni ob delavnikih biti pri
sv. maši. Dobro in koristno je, moliti sv. rožni venec, in
kdor ga ne moli, gotovo opusti nekaj dobrega. Pa ima za-
raditega greh? Ne, ker ni zapovedano, ampak le nasvetovano
moliti sv. rožni venec Ako pa bi se komu molitev sv. rož¬
nega venca naložila za pokoro, ali ko bi se kdo z obljubo
zavezal, da bo molil vsak dan sv. rožni venec, bi grešil, ako
bi ga po lastni krivdi opustil, ker bi opustil nekaj dobrega,
kar je dolžan storiti.

Slišali smo že, da se osebni greh stori razven v be¬
sedah ali dejanju tudi v mislih ali željah. Poglejmo si bolj
natančno:

759. Kdo greši v mislih?

Y mislili greši, kdor se prostovoljno vda
slaliim mislim in se radovoljno mudi v njih.

Tenkovestni ljudje dostikrat mislijo, da je vsaka slaba,
vsaka hudobna misel, ki se jim vzbudi, že pregrešna; toda

15

ni tako. Ako bi vsaka slaba misel, ki se nam vzbudi, bila
pregrešna, kdo pa bi se vzveličal? Hudobnih dejanj je
mogoče ogibati se s pomočjo milosti božje, nikakor pa ne
vsake slabe misli, zakaj „naše misli niso v naši oblasti",
pravi sv. Avguštin. Ako se tudi zapreš v kak samostan,
ako tudi bežiš v samoto, povsod te spremlja tvoje uporno
meso, ki poželi zoper duha, in te navdaja s slabimi mislimi,
povsod te zalezuje hudobni duh, „ki hodi okoli kakor rujo-
več lev in išče, koga bi požrl." (I. Petr. 5, 8.) Sv. Anton
puščavnik je imel dolgotrajne boje s slabimi mislimi. »Ne¬
spametno si ravnal, da si zapustil svet; kaj moreš v tej
puščavi storiti dobrega? Koliko lačnih bi lahko nasitil, ko¬
liko nagih oblekel, koliko popotnikov prenočil! Ali ni tudi
greh zamuditi priložnosti za dobra dela?“ Take misli so ga
navdajale. Vzbujale pa so se mu še drugačne. »Kako pri¬
jetno bi lahko živel, kako bi lahko svoje življenje podaljšal,
pa si je krajšaš v puščavi? Vrni se zopet med svet!“ Sveta
Katarina iz Genove je imela mnogo let hude boje z ne¬
čistimi mislimi, in prav tako tudi mnogi drugi svetniki in
svetnice. Slabe misli, ki nam predočujejo greh kot nekaj
prijetnega, prikupljivega, same na sebi še niso pregrešne,
ako si jih nismo sami nalašč vzbudili, ampak greh postanejo
šele tedaj, ko se jim prostovoljno vdamo in se
radovoljno v njih mudimo.  Ako bi se kakemu
siromaku n. pr. vzbudila misel: Moj sosed je bogat; ako bi
mu mogel skrivaj kaj vzeti, bi si opomogel, on pa bi te
škode niti ne čutil; tudi bi si prav lahko kaj prisvojil, ker
večkrat k njemu zahajam; sum ne bo letel name, ako za¬
pazijo tatvino, ampak na posle. Zgodi se lahko, da siro¬
maku nekoliko časa rojijo take misli po glavi, ne da bi
precej spoznal, da so slabe misli. Ker jih še ni spoznal
kot slabe misli, ne moremo reči, da se je prostovoljno
vdal slabim mislim, in zato tudi še nima greha. Kakor hitro
pa spozna, da so misli, ki so se mu porodile v glavi, slabe,
pa se jim ne ustavlja, si ne prizadeva jih odpoditi, jih ne
studi, ampak jih še dalje pase in razpreja, se mu dopadejo,
potem se jim vda prostovoljno in se radovoljno v njih mudi,
torej greši. Ako pa se jim takoj, kakor hitro se zave, da
so slabe misli, ustavlja in se jih iznebiti skuša, nima greha,
čeprav jih ne more takoj odgnati, ampak ima celo zasluženje,
kakor pravi sv. Antonin: »Kolikorkrat se jim (slabim mislim)
ustavljaš, služiš si krono nebeško.“ Sv. Avguštin primerja

16

slabe misli gorečemu oglju. Ako primeš goreč ogelj z roko,
pa ga kar precej izpustiš, ti ne bo škodoval; ako ga kratko
časa v roki obdržiš, se boš opekel; ako pa ga obdržiš dolgo
časa, si boš naredil hudo rano. Ako se slabih mislij takoj
otreseš, ko se ti vzbude, ti ne bodo škodovale na duši, se
jim pa prostovoljno nekoliko časa vdaš in se radovoljno v
njih mudiš, si nakoplje tvoja duša rane, morda cel6 zelo
hude rane.

Slabe misli, ki se nam utegnejo vzbuditi, so zelo raz¬
lične, n. pr. prevzetne, častihlepne, zaničevalne, maščevalne,
nečiste itd. Ker „so hudobne misli Gospodu gnusoba" (Preg.
15, 26.), ker „ločijo od Boga“ (Modr. 1, 3.), zato jih vselej
brž zatirajte, kakor hitro zaznate, da so hudobne. „Spravite
mi izpred očij svoje slabe misli", opominja nas Gospod po
preroku Izaiju. (1, 16.) Ako pa tega nočete storiti, ker si
morda domnevate, da bodo hudobne misli vaših src vsigdar
skrite ostale, bo sodnji dan Gospod „razsvetlil, kar je v temi
skritega, in razodel misli src“. (I. Kor. 4, 5.)

760. Kdo greši v Melj ah?

Y željah greši, kdor prostovoljno želi kaj
pregrešnega.

Ako se slaba misel ne zatira, postane človeku vedno
bolj prijetna, vedno bolj mikavna, vedno bolj sladka, in iz
nje se izcimi slaba želja, to je želja, videti, slišati, govoriti,
storiti kaj takega, kar prepoveduje božja postava, ali opustiti,
kar nam zapoveduje. Dokler se ne zavemo, da se nam je
vzbudila slaba želja, nimamo greha, tudi ne, ako se taki želji
precej odločno ustavljamo, kakor hitro se je zavemo, ker je
nimamo prostovoljno. Ako pa se zavemo, da se nam je
vzbudila slaba želja, pa se jej ne ustavljamo, ampak jo v
svojem srcu takorekoč pasemo, v njo privolimo, ali celo
sklenemo izvršiti jo v dejanju, ako bo priložnost, tedaj
grešimo, ako je tudi ne izvršimo v dejanju, ker prostovoljno
želimo nekaj grešnega. Ezav, prvorojenec Izakov, ni umoril
svojega brata Jakoba, a ker je rekel v svojem srcu: „Pri-
dejo dnevi žalovanja mojega očeta, in ubijem brata Jakoba“
(I. Mojz. 27, 41.), je grešil. Kdor prostovoljno želi kaj pre¬
grešnega, izvrši grešno dejanje v duhu. Zato je rekel Jezus:
„Jaz pa vam povem, da vsak, kateri pogleda ženo, da jo po-

17

želi, je že prešestoval ž njo v svojem srcu“ (Mat. 5, 48.)
Kdor privoli v grešne želje, je podoben jelenu, katerega je
zadela smrtna pušica lovčeva, in torej ne more uiti smrti,
četudi lovcu še uide (sv. Efrem). Kdor ne zna brzdati svojih
grešnih želja, je podoben jezdecu, s katerim bezga razbrzdani
konj, kamor se mu zljubi, in ga slednjič trešči v prepad;
tako namreč tudi grešne želje drvijo človeka iz enega smrt¬
nega greha v drugega in ga treščijo slednjič v brezdno
peklensko (sv. Ambrozij). „Potlej, ko poželenje spočne, rodi
greh; greh pa, ko je storjen, rodi smrt", piše sv. Jakob.
(1, 15.) V mislih in željah človek tolikokrat znova greši,
kolikorkrat prostovoljno misli in želi kaj pregrešnega. Ker
grešne misli in želje toliko škodujejo duši, ustavljajmo se
jim vsigdar koj v začetku resno in odločno, zlasti še greš¬
nim željam, zakaj tudi nam velja, kar je rekel Bog Kajnu!
„Podvrzi si njegovo (grešno) poželenje in ti gospoduj nad
njim!“ (I. Mojz. 4, 7.)

Greh, ki se stori v dejanju ali z opuščenjem dobrega,
ima mnogo hujše nasledke, kakor pa greh, ki se stori samo
v mislih ali željah; zakaj on pomnoži hudobnost volje,
zmanjša sramežljivost, prinaša dostikrat pohujšanje, trešči
grešnika v nesrečo in mu nakoplje večje kazni božje. Ako
kdo večkrat greši v dejanju ali z opuščenjem dobrega, se
mu tisti greh vkorenini, mu pride v navado, se pri njem ne¬
kako stalno naseli in udomači. Potujoči grehi, ki pridejo,
pa jih hitro zopet odpravimo z resnično pokoro, so nekaj
hudega, a grehi, ki so prišli v navado, se težko odpravijo,
kakor veli že pregovor: „Stara navada — železna srajca."
A kako to? Poslušajte! Ako človek prvokrat stori kaj zelč
hudega, spozna njegova pamet, da je greh njegov sovražnik,
on se greha vstraši in pravi morebiti sam pri sebi: „Moj

Bog, kaj sem storil?" in vest ga hudo peče. Ko drugo-,
tretje-, četrtokrat greši, se mu greh ne zdi več njegov so¬
vražnik, ampak kakor ptujec, katerega se ni treba posebno
bati. Ko greh še večkrat stori, začne se mu zdeti kakor star
znanec, s katerim je lahko zložno skupaj prebivati. Nazadnje
mu postane greh ljub in drag prijatelj in navadi se ga tako,
da misli, da brez njega ne more več živeti. „Hudobnemu ni nič
mar, če pride v globočino pregreh." (Preg. 18, 3.) »Njegovo
srce je trdo kakor kamen in zgoščeno kakor kovaško naklo."
(job 41, 15.) Grešnik iz navade se težko spreobrne, zato vam pa
kličem: Ogibajte se vsakega greha, zlasti pa grešne navade.

2

18

Z v r š e t e k.

Tri mrtve je Jezus k življenju obudil, kakor nam po¬
roča sv. pismo, namreč: Jairovo hčer, mladeniča v Naimu in
svojega prijatelja Lazarja. Te tri mrtvece in njih oživljenje
imajo sv. očetje za podobe grešnikov in njihovega spreobr-
nenja. Kdor ima greh le v srcu. je podoben mrtvi Jairovi
hčeri, ki je bila še doma v hiši; kdor ga je storil že v dejanju,
je podoben mladeniču v Naimu, katerega so nesli že ven iz
mesta; kdor pa se je vdal grešni navadi, je podoben Lazarju,
ki je pričel že trohneti v grobu. Pri Jairovi hčeri je Jezus
le rekel: „Deklica, vstani!“ (Luk. 8, 54.) in deklica je vstala;
pri mladeniču v Naimu je že moral reči: »Mladenič, rečem
ti, vstani!“ (Luk. 7, 14.) in mladenič je vstal; pri Lazarju je
bil v duhu užaljen, se je razjokal, dal kamen odvaliti in je
zavpil z velikim glasom: „Lazar, pridi ven!“ (Jan. 11, 43.)
Kakor je bilo pri Lazarju treba mnogo truda, da je oživel,
tako je treba pri grešnikih iz navade mnogo truda, da se
vzbude k novemu duhovnemu življenju, pa tudi še potlej, da
ostanejo stanovitni, zakaj kakor je bil Lazar povezan na
rokah in nogah s povoji, in so mu jih morali razvezati, da
je mogel hoditi, tako oklepajo tudi grešnika grešne navade,
katere je treba raztrgati, da more stanoviten ostati. Krščan¬
ski poslušavci! Zaterite vsako hudobno misel v začetku,
ustavite se vsaki slabi želji, potem boste zadelali vir raz¬
noterim grehom, zlasti še grešni navadi. Amen.

175. Krščanski nauk.

Osebni ali dejanski greh stori, kdor vedoma in pro¬
stovoljno prelomi božjo postavo. Greh se stori na dvojen
način, namreč: če kdo v mislih ali željah, v besedah ali
dejanju kaj hudega stori in pa, če kdo kaj dobrega opusti,
kar je dolžan storiti, Vsak greh, naj se stori kakorkoli,
kjerkoli in kadarkoli, žali neskončnega Boga, ki sovraži vse
hudo. Pa ga li vsak greh enako žali?

19

761. Ali so grehi vsi enako veliki?

Grehi niso vsi enako veliki; nekateri so
veliki ali smrtni, drugi pa mali ali odpustljivi.

Nekateri krivoverci so trdili, da so grehi vsi enako
veliki. Da je to zmota, sprevidi lahko vsakdo, ki je zdrave
pameti. Vsak pameten človek sprevidi, da mora biti večji
greh, če kdo ukrade tisoč kron, kakor pa, če ukrade samo
en vinar; da je večji greh, če koga ubije, kakor pa, če ga
samo nekoliko rani; da je večji greh, če se komu z lažjo
povzroči velika škoda, kakor pa, če kdo v šali laže; da je
večji greh, če kdo prešestuje, kakor pa, če se nekoliko
trenotkov pomudi v kaki slabi misli. Kar sprevidi že naša
pamet, to nam potrjuje tudi sv. pismo. Kristus primerja ne¬
katere grehe kamelam, druge komarjem. On je rekel farize¬
jem: „Slepi vodniki! ki precejate komarja, pa požirate kamelo."
(Mat. 23, 24.) Farizeji so precejali vino zato, ker bi utegnila
biti v njem kaka nečista živalica, n. pr. komar, ni pa jim
bilo mar, da bi se odpovedali napuhu, nevoščljivosti in hinav¬
ščini. Kristus jim je hotel reči: V malenkostnih rečeh ste

tako vestni, da se bojite, da bi prelomili božjo postavo, ako
tudi le kako majhno nečisto živalico, kakor je komar, po-
užijete; iz tega si pa nič vesti ne delate, ako prelamljate
poglavitne zapovedi božje. Drugokrat je primerjal nekatere
grehe pezdirju, druge pa brunu. „Kaj vidiš pezdir v očesu
svojega brata, bruna pa v svojem očesu ne čutiš? (Mat. 7, 3.)
Pezdir je cel6 majhen košček lesa, bruno pa je že precej
dolg, debel in težek hlod. Jezus hoče torej reči: Male pre-
greške svojega bližnjega vidiš in jih hudo obsojaš, svojih
velikih grehov pa nočeš spoznati. Sv. pismo govori o grehih,
s katerimi si človek nakopava jezo božjo in večno pogubo
(I. Kor. 6, 9. Gal. 5, 19.), in o takih, v katere pade tudi
pravični, n. pr. „Ni ga pravičnega človeka na zemlji, da bi
delal dobro, in bi ne grešil" (Prid. 7, 21.), ali: „Pravični
pade sedemkrat in zopet vstane" (Preg. 25,16.), ali: „V mnogem
se pregrešimo vsi" (Jak. 3, 2.), ali: „Ako rečemo, da nimamo
greha, zapeljujemo sami sebe, in resnice ni v nas.“ (I. Janez
1, 8) Vse to nam jasno priča, da so nekateri grehi večji
■od drugih, da torej niso vsi enako veliki.

Greh je toliko večji, v kolikor večji reči se zapoved
božja ali cerkvena prelomi. Ako je n. pr. kako grešno de-

2 *

20


janje naperjeno proti Bogu, je bolj pregrešno, kakor pa, če
je naperjeno proti bližnjemu; je naperjeno proti življenju
bližnjega, je bolj pregrešno, kakor če je naperjeno proti nje¬
govemu premoženju itd. — Greh je toliko večji, kolikor
bolj spoznamo njegovo hudobijo. Ako bi dva storila isti
greh, bi se tisti hujše pregrešil, ki je v resnicah svete vere
dobro podučen, kakor pa tisti, ki je le malo podučen. Božji
Vzveličar sam pravi: „Tisti hlapec, kateri ve voljo svojega
gospoda in se ni pripravil in ni storil po njegovi volji, bo
zelo  tepen. Kateri pa ne ve in stori kaj tepenja vrednega,
bo malo  tepen.“ (Luk. 12, 47.) Pobožni Tomaž Kempčan
pa pravi: „Cim več veš, tem ostrejše boš tudi sojen, ako si
ne prizadevaš svoji vednosti primerno svetejše živeti." —
Greh je tem večji, čim prostejša je naša volja. Kdor stori kaj
hudega v velikem strahu ali v zelo hudi skušnjavi, nima
tolikega greha, kakor oni, ki popolnoma prostovoljno stori
kaj hudega ali ima manjše skušnjave. Apostol Peter, ki je
v velikem strahu zatajil Gospoda, ni imel tolikega greha,
kakor Judež Iškarijot, ki ga je s premislekom in prosto¬
voljno izdal. — Velikost greha pomnožijo tudi razne okoli¬
ščine, v katerih se greh stori n. pr. okoliščine oseb, časa,
kraja, pripomočkov, namena in hudih nasledkov greha.
Očitni greh kakega kralja je večji, kakor greh njegovega
podložnika; pred mnogimi osebami storjeni grehi so večji,
kakor bolj skrivni grehi; kdor celo nedeljo brez opraviče¬
nega vzroka opravlja hlapčevska dela, huje greši, kakor
tisti, ki dela le eno uro; kdor med sveto mašo v cerkvi
govori, huje greši, kakor če govori, kadar je cerkev prazna;
kdor s silo  in po krivci vzame tuje blago, se bolj pregreši,
kakor tisti, ki je vzame skrivaj  in po krivici; Adam in
Eva sta storila zelč velik greh, ker sta dobro vedela, kako
hude nasledke bo imel.

Nekateri grehi so veliki ali smrtni, drugi
pa mali ali odpustljivi.  Grehi, s katerimi se Bog
hudo žali in kateri nam nakopljejo večne kazni v peklu, se
imenujejo veliki  grehi. Veliki grehe imenuje sveto pismo
tudi smrtne  grehe. Oče izgubljenega sina je rekel po
spričevanju Jezusovem njegovemu bratu: „Tvoj brat je bil
mrtev"  (Luk. 15, 32.), namreč vsled greha. „Greh pa,
ko je storjen, rodi smrt",  piše sv. Jakob (1, 15.). Sv. Janez
piše: „ (Nekateri) greh je, kateri je k smrti"  (I. Jan. 5, 17.)
in o takem, ki ima na vesti takšen greh, piše sv. Janez:

21

„Ime imaš, da živiš, in si mrtev"  (Skriv. raz. 3, 1) — Ne¬
kateri grehi, s katerimi se Bog sicer tudi žali, toda ne tako
hudo, kakor s smrtnimi, in kateri nam nakopljejo samo
časne kazni, se imenujejo mali ali odpustljivi.  —
Smrtni grehi niso vsi enako veliki, ampak se razlikujejo
po svoji velikosti, ravnotako tudi odpustljivi.

762. Kdo stori smrtni greh?

Smrtni greh stori, kdor prelomi božjo po¬
stavo v kaki važni reci, in sicer tako, da greli
jasno spozna in popolnoma privoli vanj.

Slišali smo že, da stori osebni greh sploh, kdor ve-
doma in prostovoljno prelomi božjo postavo. Kdor prelomi
božjo postavo v kaki važni  reči, to se pravi, kdor stori
kaj takega, kar je Bog strogo  prepovedal, ali opusti kaj
takega, kar je strogo zapovedal,  kar torej Bog zelč
sovraži in z večnimi kaznimi v peklu kaznuje,
stori smrtni greh. Kdo prelomi božjo postavo v kaki važni
reči, se ne da vsigdar natančno določiti. Veliki cerkveni
učenik sv. Avguštin pravi: „Morebiti nam je to zaraditega
skrito, da bi se neumorno ogibali vseh  grehov." (De civit.
Dei lib. XXI. cap. 27.) Kadar določujemo, kaj je važna reč,
kaj ne, je najbolj pametno, da se ravnamo po splošnem na¬
uku bogoslovskih učenikov, ker se ta opira na sv. pismo,
na ustno izročilo  svete cerkve in na načela zdrave
pameti.  Nevera in krivoverstvo, odpad od vere ali zata-
jenje vere, malikovanje, bogokletje, opuščanje zapovedane
službe božje itd. so smrtni grehi, ker se ž njimi prelomi
božja postava v zelč važnih rečeh. Kdor samemu sebi ali
bližnjemu zelč škoduje na telesu, na premoženju, na časti,
stori smrtni greh, ker prelomi božjo postavo v važni reči.
Kaka mala reč utegne postati včasi važna zaradi različnih
okoliščin, ki so ž njo v zvezi, n. pr. če nastane iz tega, da
se prelomi božja postava v mali reči, veliko pohujšanje,
velika škoda, če se s tem da bližnja priložnost k smrtnemu
grehu. Tudi zlobni namen, ki ga kdo ima, kadar prelomi
božjo postavo v kaki mali reči, spremeni lahko malenkostno
reč v važno. Ako bi se n. pr. kdo komu prilizoval, da bi
ga mogel zapeljati v smrtni greh, bi se smrtno pregrešil,
ker je njegov namen zelč zloben.

22

Kdor prelomi božjo postavo v kaki važni reči, stori
smrtni greh le tedaj, če greh jasno spozna,  to se
pravi: če ve ali bi vsaj mogel in moral vedeti, da to, kar
stori, božja postava strogo prepoveduje, ali da to, kar opusti,
božja postava strogo zapoveduje, in sicer če to ve, predno
hudo stori ali v trenotku. ko hudo stori in če na to tudi
misli. Le kdor brez lastne krivde na to ne misli ali po¬
polnoma brez lastne krivde ne ve, da je Bog to, kar hudega
stori, strogo prepovedal, ali da je to, kar dobrega opusti,
Bog strogo zapovedal, nima smrtnega greha. Kdor pa vsled
lastne krivde n. pr. ker malokedaj ali skoraj nikoli ne pride
k pridigi ali h krščanskemu nauku, ne ve, da je kaka reč
ze!6 pregrešna, pa jo vender stori, ima veliki greh; zakaj
„ni hotel vedeti, da bi prav delal“ (Ps 35, 4.), da bi bolj
brezskrbno grešil Kdor dvomi, ali je reč, v kateri namerava
prelomiti božjo postavo, važna ali ne, pa jo vender prelomi,
stori smrtni greh, ako bi tudi tista reč bila samo mala, ker
se prostovoljno spusti v nevarnost, smrtno grešiti. Kdor
mčni, da je kaka reč, v kateri prelomi božjo postavo, važna,
dasiravno je sama na sebi mala, stori smrtni greh, zakaj
Bog bo sodil vsakega po tem, kar mu je narekovala njegova
vest v trenotku, ko je grešil.

Kdor prelomi božjo postavo v kaki važni reči, stori
smrtni greh, če razven tega, da greh jasno spozna, p o p o I
noma privoli vanj.  Kdor torej spozna, da je to, v kar
ga vabi ta ali ona skušnjava, smrtni greh, pa privoli v to,
stori smrtni greh. Bog je Adamu rekel: „Kateri dan koli
boš jedel od njega (od drevesa spoznanja dobrega in zlega),
umreš smrti.“ (I. Mojz. 2,16.) To je tudi Eva jasno spoznala.
Vender pa sta popolnoma privolila v skušnjavo in sta jedla
prepovedan sad. Ona sta storila smrtni greh, ker sta pre¬
lomila božjo postavo v važni reči, in sicer tako, da sta greh
jasno spoznala in popolnoma privolila vanj. Izraelskemu
ljudstvu je Bog rekel: Jaz sem Gospod, tvoj Bog: Ne imej
drugih bogov zraven mene “ (II. Mojz. 20, 2. 3.) Ko jim je
dal še druge zapovedi, je vse ljudstvo reklo z jednim glasom:
„Storiti hočemo vse besede Gospodove, katere je govoril.“
(II. Mojz. 24, 3.) Ne dolgo potem pa so zahtevali Izraelci
od Arona: „Vstani, naredi nam bogove, ki bodo šli pred
nami“ (II. Mojz. 32, 1.), in ko je Aron izpolnil, kar so za¬
htevali, in vlil zlato tele, so je molili. Izraelci so dobro
poznali Gospodovo postavo, so vedeli, da je malikovanje

23

velik greh, a so popolnoma vanj privolili; grešili so smrtno.
Kdor pa spozna, da bi to, v kar ga vabi skušnjava, bil
smrtni greh, pa se skušnjavi odločno ustavlja, pa noče pri¬
voliti v njo, nima greha. Ko bi se kdo hudi skušnjavi sicer
ustavljal, toda ne dovolj odločno, storil bi mali greh. Kdor
bi v velikem strahu prelomil božjo postavo v kaki važni
reči, bi najbrž ne imel smrtnega greha, ker njegova volja
ni popolnoma prosta.

763. Zakaj se imenujejo veliki grehi tudi
v smrtni“ grehi?

Veliki grehi se imenujejo tudi „smrtni“
grehi, ker ž njimi duša izgubi nadnaravno
življenje, to je posvečujočo milost božjo, ter
si zasluži večno smrt.

Rane, vsled katerih izgubi človek svoje telesne živ¬
ljenje, se imenujejo smrtne  rane. Kakor vsled smrtnih
ran izgubi telo življenje, tako izgubi duša z velikimi grehi
svoje nadnaravno življenje, to je posvečujočo milost božjo.
Slišali smo že, da ima duša pravičnega dvojno življenje,
namreč naravno in nadnaravno. Naravnega življenja duša
ne more izgubiti, ker je po svoji naravi neumrjoča, ali ker
jo je Bog ustvaril neumrjočo; pač pa more izgubiti nadna¬
ravno življenje, v katero jo prerodi posvečujoča milost božja.
Nadnaravno življenje ima duša tako dolgo, dokler je v stanu
posvečujoče milosti božje. Kakor hitro pa izgubi posvečujočo
milost božjo, izgubi ž njo vred tudi nadnaravno življenje.
Kar je namreč duša za telo, to je posvečujoča milost za
dušo. Kakor torej umrje telo, če se duša od njega loči,
tako umrje ali izgubi nadnaravno življenje duša, če izgubi
posvečujočo milost, in kakor je telo, ako se duša od njega
loči, mrtvo za ta svet, tako je duša, ki je izgubila posveču¬
jočo milost, mrtva za nebesa. Sv. Avguštin pravi: ,.Je smrt
telesa in je smrt duše. Vender duša more umreti pa tudi ne.
Duša ne more umreti, ker nikakor ne izgubi svoje samoza¬
vesti; ona more umreti, če izgubi Boga. Zakaj kakor je
duša življenje telesa, tako je tudi Bog življenje duše. Kakor
torej umrje telo, če je duša zapusti, tako umrje tudi duša,
če jo Bog zapusti.“ S posvečujočo milostjo namreč pride

24

Bog skrivnostno prebivat v dušo; če pa duša izgubi po¬
svečujočo milost, zapusti jo tudi Bog. Posvečujočo milost
pa izgubi duša z vsakim velikim grehom in postane mrtva
za nebesa. Ker z velikimi grehi duša izgubi nadnaravno
življenje, to je posvečujočo milost božjo, ali ker veliki grehi
umore dušo za nebesa, zato se imenujejo tudi „smrtni"
grehi. Kar je torej smrt za telo, to je smrtni greh za dušo.
O tem se bomo prepričali, če premislimo nekatere izreke
sv. pisma. Bog je rekel Adamu: „Kateri dan koli boš jedel
od njega (od drevesa spoznanja dobrega in zlega), umreš
smrti.“ (I. Mojz. 2, 16) Adam je jedel od prepovedanega
drevesa, pa je živel še 930 let. Se je torej Bog takrat zla¬
gal, ko je rekel: „Kateri dan koli boš jedel od njega, umreš
smrti ?“ Ne, Bog se nikakor ni zlagal, zakaj Adam je res
umrl tisti dan na duši, izgubil je posvečujočo milost in je
postal mrtev za nebesa. Po preroku Ecehijelu pravi Gospod:
„Duša, katera greši, bo umrla." (Eceh. 18, 4.) „Greh pa,
kadar je storjen, rodi smrt." (Jak. 1, 15.) V skrivnem raz¬
odetju sv. Janeza evangelista pravi Gospod o grešniku: „Vem
tvoja dela; ime imaš, da živiš, in si mrtev." (Skriv. raz. 3, 1.)
Pred človeškimi očmi se kaže, da živiš, pred božjimi očmi
pa si mrtev. Kdor je storil smrtni greh, hodi med živimi;
je, pije, govori, sliši, čuti, se smeji, norčuje, igra kakor živi,
vender pa ima samo ime, da živi, v resnici pa je mrtev, in
njegovo truplo po besedah sv. Ambrozija ni drugega kakor
grob, v katerem je pokopana njegova nesrečna mrtva duša.
Kako pravimo onemu, ki komu vzame življenje? Morivec!
Glejte, oni, ki smrtno greši, vzame svoji duši nadnaravno
življenje, je torej morivec svoje duše, orožje pa, s katerim
jo umori, je smrtni greh.

Kakor mrtvo telo ni več za ta svet, ampak se mora
pokopati v zemljo, tako si tudi po smrtnem grehu za ne¬
besa umorjena duša zasluži pokopana biti v pekel, ali za¬
služi si večno smrt, in bode tudi prišla v pekel, ako se
pravočasno ne spokori. „Kateri ne spoznajo Boga in niso
pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa Kristusa, bodo
trpeli večne kazni v pogubljenju", piše sv. Pavel. (II. Tes. 1.
8. 9.) „Boječi pa (kateri nimajo srčnosti, da bi se vojskovali
zoper hudo in je premagali) in ubijavci, in nečistniki, in
vražarji, in malikovavci, in vsi lažniki bodo imeli svoj del
v gorečem, ognjenem in žveplenem jezeru; kar je druga smrt",
piše sv. Janez. (Skriv. raz. 21, 8.) Večno pogubljenje ime-

25

nujejo cerkveni učeniki „smrt brez smrti £<  ali večno smrt.
Adam in Eva sta si s svojim grehom zaslužila večno smrt in
bi se bila tudi pogubila, ako bi se ju Bog ne bil usmilil, in
vsakdo, ki smrtno greši, si zasluži večno smrt.

Kako strašna je dušna smrt, in vender kako malo je
marsikateremu mar, ako umori svojo dušo! Ce umrje kaka
nam draga oseba, plakamo in se oblečemo v žalno obleko;
žalostimo se, če umrje kak prijatelj ali znanec; smili se nam
celč žival, ako jo vidimo pojemati; ako pa kdo svojo po
božji podobi ustvarjeno, z dragoceno krvjo Jezusa Kristusa
odkupljeno dušo, ki je več vredna, kakor vesoljni svet, s
smrtnim grehom umori, pa se morda noben vzdihljaj ne iz¬
vije iz njegovih prsij, ne pretoči nobene solze, da bi obža¬
loval smrt svoje duše. A kaj še le taki, ki ne more samo
svojih duš, ampak tudi duše drugih s pohujšanjem in zape¬
ljevanjem! O, ko bi imeli pravo ljubezen do svojega bližnjika,
bi mu ne pomagali moriti njegove duše, bi ne gledali brez¬
brižno, kadar si jo sam umoriti misli, ampak trudili bi se,
da bi zabranili greh in tako obvarovali svojega bližnjika
dušne smrti.

Z v r š e t e k.

Grška cesarica Evdoksija je dajala s svojim razuzdanim
življenjem očitno pohujšanje prostemu ljudstvu. Sv. Krizostom
je zaraditega v pridigi očitno grajal njeno pohujšljivo živ¬
ljenje. Da bi tega več ne storil, skušala je cesarica po¬
izvedeti, česa se Krizostom najbolj boji, da bi mu tisto storila.
Dvorniki, ki so to poizvedovali so prišli h Krizostomu, in
eden izmed njih mu je zapretil, da mu bodo vzeli vse pre¬
moženje, ako ne neha pridigovati zoper cesarico. „Prav ljubo
mi bo to“, odvrne Krizostom, „ker se bom tako rešil veli¬
kega bremena in toliko lažje šel v nebesa". Drugi mu je
grozil, da ga bode cesarica iz škofije zapodila v pregnanstvo.
„To lahko stori cesarica", odvrne Krizostom; »zapreti mi
more svoja kraljestva in svoje dežele, nikakor pa ne nebes;
kamorkoli pridem, našel bom svojega Boga in najmilejšega
Gospoda". Še tretji mu je grozil s smrtjo. Temu je rekel
Krizostom: „Ze zdavnaj sem pripravljen umreti." Osramočeni
so se vrnili dvorniki in rekli cesarici: »Zaman strašiš tega
moža, on se ničesar ne boji razven greha." Dragi kristijani!
Tudi mi se drugega zla ne bojmo, ne nadlog, ne težav, celč
smrti ne, saj „draga je pred obličjem Gospodovim smrt nje-

26

govih svetih" (Ps. 115, 6.), ampak bojmo se nad vse smrt¬
nega greha, ki umori dušo za večno življenje. „Beži pred
grehi, kakor pred kačo; ako se jim bližaš, se te bodo lotili.
Njih zobje so levovi zobje in človeku dušo umore." (Sir. 21,
2. 3.) Amen.

176. Krščanski nauk.

Sv. Ludovik, francozki kralj, je nekdaj vprašal enega
svojih vojskovodij, kaj bi si izvolil, ako bi mu bilo na iz¬
biro dano, da bi ali s smrtnim grehom razžalil Boga ali pa
gobov postal Vojskovodja je odgovoril: „Rajše bi storil
trideset smrtnih grehov, kakor pa gobov postal." Kralj pa
mu je odgovoril: „Ne veš, kaj se pravi, žaliti Boga." Ta
vojskovodja se je torej gobove bolezni bolj bal, kakor tri—
deseterih smrtnih grehov. Ali se ne bojijo tudi dandanes
ljudje mnogo bolj časnih nesreč, časnega hudega, kakor pa
smrtnih grehov? Da. Da, mnog zaslepljenec morda cel6 pravi:
„Grešil sem, pa kaj žalega se mi je zgodilo?" (Sir. 5, 4.)
Taki tudi ne vedo, kaj se pravi, žaliti Boga s smrtnim
grehom, in zato se tudi ne ogibljejo dovolj smrtnega greha.
Mi pa se hočemo danes prepričati, da se je treba nad vse
ogibati smrtnega greha, torej bolj kakor vsakega še toli¬
kega hudega.

764. Zakaj se moramo nad vse ogibati
smrtnega greha?

Smrtnega greha se moramo nad vse ogibati:
1. zaradi njegove hudobije.

Človeku je že prirojeno, da se boji in ogiblje tega,
kar je hudo. Bolj ko se mu kaj hudo zdi, tembolj se ga
tudi ogiblje. Kar je najhujše, tega se mora tudi najbolj bati
in se ga ogibati. Najhujše pa je greh, ali on je edino pravo
zlo. Sveti Tomaž Akvinski meni, da tiči v vsakem grehu
skoraj neskončna hudobija ali zlobnost, ko pravi: „Greh ima
neko neskončno zlobnost vsled neskončnosti božjega veli¬
častva." Sv. Avguštin imenuje greh cel6 naravnost ne-

_27_

skončno zlo. Ker je hudobija greha neskončna, ker je greh
sam na sebi silno zloben, zato se ga moramo nad vse ogi¬
bati pred vsem zaradi njegove hudobije. Kakšna je hudobija
smrtnega greha, bomo kmalu izvedeli. — Smrtnega greha
pa se moramo tudi nad vse ogibati:

2. zaradi njegovih nasledkov.

Nasledke greha imenujemo vse to, kar grehu nasleduje,
kar za grehom pride, kar iz greha izvira n. pr. nesreča, v
katero nas trešči greh, škoda, katero nam napravi, kazni,
katere nam nakoplje. Nasledki smrtnega greha so grozni
za našo dušo in za naše telo, za časnost in za večnost,
zato pa se moramo smrtnega greha nad vse ogibati tudi za¬
radi njegovih nasledkov. — Katekizem nam zdaj pove:

765. Kakšna je hudobija smrtnega greha?

Hudobija smrtnega greha je neizmerno
velika,

to se pravi, tolika, da si tega nikakor misliti ne mo¬
remo, še manj pa moremo to povedati z besedami. Le ne¬
koliko si moremo misliti, le nekoliko moremo z besedami
povedati, kakšna je hudobija smrtnega greha, ona je neiz¬
merno velika;

kdor namreč smrtno greši:

1. silno žali in zaničuje neskončno veli¬
častvo božje.

Kolikor višji je tisti, kogar kdo razžali, toliko večja
je tudi hudobija razžaljenja. Kdor razžali brata, ne stori
tolike hudobije, kakor tisti, ki razžali očeta; kdor bi pljunil
v obraz kakemu ničvrednežu, bi ne storil tolike hudobije,
kakor če bi pljunil v obraz svojemu cesarju. Zdaj pa po¬
mislite, kolika je hudobija, če kdo žali Boga! Bog je stvarnik,
ohranjevavec in vladar vesoljnega sveta (Rimlj. 11, 36.), Bog
je Gospod vseh stvarij, ki so v nebesih, na zemlji in pod
zemljo; on je Kralj kraljev (Skriv. raz. 19, 10), katerega
sedež so nebesa in zemlja podnožje njegovih nog; njemu
služi na tisoče in stotisoče angelov, ki zakrivajo pred njim

28

svoja obličja in leže na svojih obrazih; na njegovo povelje
solnce vzhaja in zahaja; na njegovo povelje se prikazujejo
in izginjajo zvezde; na njegovo povelje se zagrinja nebo z
oblaki, dež napaja zemljo, bučijo viharji; njemu služijo vse
stvari. Vse stvari, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo,
so v primeri z Bogom kakor nič. „Glej, narodi so kakor
kaplja na vedru, in kakor jeziček v tehtnici; glej, o’oki so
kakor droben prah . . . Vsi narodi so pred njim, kakor da
bi jih ne bilo, kakor nič in prazna reč mu veljajo." (Iz. 40,
15. 17.) Neskončno je torej božje veličastvo. Ako pa kdo
prelomi božjo postavo s smrtnim grehom, ako njemu noče
služiti, ki je Gospod vesoljnega stvarstva, recite, ali se s tem
ne žali silno neskončno veličastvo božje?

Kdor smrtno greši, ne žali samo silno neskončnega
veličastva božjega, ampak je tudi zaničuje.  Le odprimo
sv. pismo in našli bomo, da je res tako. Bog sam govori
po preroku Izaiju: „Čujte nebesa, in z ušesi poslušaj zemlja,
kar je Gospod govoril Sinove sem si zredil in povzdignil,
oni pa so me zaničevali"  (Iz. 1,2), po preroku Ecehijelu
pa: „In zaničeval je moje pravice." (Eceh. 5, 6.) V Sirahovi
knjigi beremo: „Strah božji ste zaničevali" (Sir. 49, 6.), in
v knjigi pregovorov: „Moj svet ste zaničevali in zanemarjali moje
svarjenje." (Preg. 1, 25.) Sv. Pavel pa piše: „S prelom-
ljenjem postave delaš Bogu nečašt". (Rimlj. 2, 23.) Da se z
grehom zaničuje neskončno veličastvo božje, sprevidite lahko
sami. Ako kak majhen otrok reče starišem: „Ne bom vam
služil!" ali ni to zaničevanje očeta in matere? Ali kaj so
stariši v primeri z Bogom? Ako bi kak vojak rekel svo¬
jemu cesarju: „Ne bom ti služil!" ali ne zaničuje s tem cesar¬
skega veličastva? In če človek prelomi v kaki važni reči
postavo božjo, tudi pravi Bogu: „Ne bom ti služil!" Gospod
nam to sam pove po preroku Jeremiju: „Moj jarem si strl...
in rekel: Ne bom služil." (Jerem. 2, 20.) Morebiti si misli
kak grešnik: Nikoli še nisem rekel z besedami: Ne bom
služil! Tako? Če gospodar svojemu hlapcu kaj zapove,
hlapec pa mu hrbet obrne in ne stori, kar mu je bilo za¬
povedano, ali ni to toliko, kakor bi rekel: „Ne bom ti služil,
ti mi nimaš zapovedovati? Aliče stariši otroku kaj zapovedč,
pa jim hrbet obrne in gre igrat namestu izvršit voljo starišev,
ali ni toliko, kakor bi rekel: Ne bom vam služil? v,e torej
grešnik tudi ne reče Bogu z jezikom: Ne bom služil, pa
govore tako njegova grešna dejanja.

29

Zdaj pa še pomislite: Kdo je on, ki s smrtnim grehom
žali in zaničuje neskončno veličastvo božje? Ali je kak an¬
gel ? Ako bi tudi več bil, kakor vsi angeli skupaj, bi ne bil
nič v primeri z Bogom. Toda on ni angel, on je človek,
„katerega dnevi so kakor trava, ki kakor cvetlica na polju
izcveti" (Ps. 102, 15.); katerega „življenje je dim, ki se za
malo časa prikaže in potem zopet izgine 44 . (Jak. 4, 15.) Kaj
je človek? Prah in pepel, črv zemlje in živež črvov. In on
se drzne žaliti Boga s smrtnim grehom? On se drzne pre¬
lamljati postavo, katero mu je Bog v preveliki ljubezni za¬
pisal v srce, katero mu je razodel po svojem edinorojenem
Sinu, katero mu oznanja zdaj sv. cerkev v njegovo vzve-
ličanje? Človek, ti zametuješ večno plačilo, katero ti je Bog
obljubil, ako boš zvesto izpolnjeval njegove zapovedi? Ti se
smejiš njegovim grožnjam, ti se smejiš peklenskim kaznim,
ki te čakajo zaradi tvoje nepokorščine? Ti se puntaš zoper
svojega Boga in Gospoda, zoper Gospoda nebes in zemlje?
Ali ni to hudobija, ki se popisati ne da? — In zakaj tako
dela človek? Ali si pridobi z grehom vse zaklade sveta?
Ali si pridobi vse veselje sveta? Ali si pridobi vso slavo
sveta? Ne, in zopet ne! Veselje, ki ga greh napravlja,
traja morebiti le eden trenotek in ni ga več, slava pa se z
grehom ne pridobiva. Čudimo se, da je Judež prodal Jezusa
za trideset srebrnikov, po naše borih štirideset kron, a marsi¬
kateri grešnik ga proda še ceneje, morebiti za košček mesa,
ki ga zaužije postni dan, morebiti za poželjiv poljub, ki ga
prejme, morebiti za pol ure, ki jo v krčmi presedi, namestu
da bi v cerkev šel, morebiti za kako nespodobno misel ali
željo. »Skrunijo me za peščico ječmena in za košček kruha 44 ,
toži Gospod po preroku Ecehijelu. (13, 9) „Kadar grešnik
jame razmišljati 44 , piše sv. Alfonz Liguorski, „naj li privoli,
v greh ali ne, tedaj, da tako povem, prime za tehtnico in
začne presojati, kaj več tehta, ali milost božja, ali pa ono
veselje, ona nečimurnost, oni užitek. In ko potem v greh
privoli, hkrati izjavi, da njemu več velja ono veselje, oni
užitek kakor pa prijateljstvo božje." Sodite sami, ali se ne
pravi sramotiti Boga, zaničevati njegovo neskončno veli¬
častvo, če komu prazen nič več velja kakor Bog? Ali ni
torej smrtni greh neizmerna hudobija ? Ali to še ni vse.
Kdor smrtno greši:

30

2. kaže nesramno nehvaležnost (lo Boga,
svojega najboljšega očeta.

Absalom je bil ljubljenec svojega očeta, kralja Davida.
Prejemal je celo potem, ko se je hudo pregrešil, od njega
premnoge dobrote. Ali to ga ni poboljšalo, ampak naposled
se je še spuntal zoper dobrega očeta, mu hotel odvzeti kralje¬
stvo in postati sam kralj izraelski. Ali ni bila to grda, ne¬
sramna nehvaležnost? Ali mislite si drugega otroka! Stariši
ga lepo zredijo, ga z dobrotami obsipljejo, se mnogo trudijo,
da bi mu kaj zapustili, a otrok jih žali, kjerkoli in kakor¬
koli more. Ali ni to nesramna nehvaležnost, ki mora stariše
v srce boleti, ko vidijo, kako se jim plačujejo njihove dobrote?
Zdaj pa obrnimo to na človeka, ki smrtno greši! Ako bi
Bog bil trdosrčen in grozovit Gospod, kateri bi nas hudo
stiskal in nam drugega ne nakladal kakor težavno delo, bi
se mogli vsaj nekoliko izgovarjati, ako bi mu prav ne služili.
Ali Bog ni trdosrčen in grozovit Gospod, ampak najboljši,
najljubeznivši oče vseh ljudij. Izraelskemu ljudstvu je rekel
Mojzes, ki je grešilo: „Ali to povračuješ Gospodu, ljudstvo
bedasto in nespametno? Ali ni on tvoj oče, ki te je rešil,
in te naredil in te ustvaril? 11  (V. Mojz. 32, 6.) Sv. Pavel pa
pravi: „Kaj pa imaš, kar bi ne bil prejel?“ (1. Kor. 4, 7.)
Bog ti je dal življenje, on te je ustvaril po svoji podobi, on
ti je dal neumrljivo dušo. Od njega imaš svoje telo, svoje
zdravje, svoje oči, svoja ušesa, svoj jezik; od njega imaš
dolgo življenje, od njega svoje premoženje, od njega pošteno
veselje, s katerim je tvoja pot nastlana. Glej, te dobrote ti
Bog deli na tvojem telesu. Toda koliko večje in obilnejše
so dobrote, ki ti jih nebeški Oče deli na tvoji duši! Naši
prvi stariši so grešili, in mi vsi smo podedovali njihov greh,
nismo torej mogli priti v nebesa, marveč naš delež bi bila
večna poguba. Kaj pa je storil dobrotljivi Oče nebeški v
naše odrešenje? On ni poslal na svet kakega angela ali
kakega popolnoma nedolžnega človeka, ampak poslal je svo¬
jega edinorojenega Sina, katerega je brezmejno ljubil. „Tako
je Bog ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da,
kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno živ¬
ljenje. Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi
sodil svet, temveč, da bi svet bil po njem vzveličan." (Janez
3, 16. 17.) Oče nebeški ni poslal svojega Sina samo zato
na svet, da bi nas učil, njega spoznavati in mu zvesto služiti,

31

ampak tudi zato, da bi za nas trpel in umrl. „0n tudi svo¬
jemu lastnemu Sinu ni zanesel, temveč ga je dal za nas vse.“
(Rimlj 8, 32.) Bog je dal svojega Sina v smrt, da bi nas
ž njim spravil, da bi bili zopet njegovi ljubljeni otroci, da bi
nam zopet odklenil nebesa, katera je zaklenil Adamov greh.
Z ozirom na zasluženje svojega Sina, nad katerim ima nebe¬
ški Oče največje dopadenje, odpušča nam naše grehe, deli
nam preobilne milosti in dobrote, da bi srečno dospeli v
nebeško domovino. Ako vse to premislimo, moramo pač
spoznati, da ni boljšega, ljubeznivejšega, dobrotljivejšega očeta,
kakor je Oče nebeški. Kaj stori potemtakem človek, ki
smrtno greši? On se ne ustavlja le Bogu s svojo nepo¬
korščino, on se ne ustavlja le najboljšemu očetu, ampak zlo¬
rablja cel6 njegove dobrote v njegovo razžaljenje. Bog je
dal človeku premoženje, on pa z njegovo pomočjo greši; Bog
mu je dal zdrave noge, on pa hodi ž njimi po pregrešnih
potih; Bog mu je dal zdrave roke, on pa ž njimi počenja
hudo; Bog mu je dal zdrave oči, ž njimi pa poželjivo gleda
po ptujem blagu in ptuji lepoti; Bog mu je dal zdrava ušesa,
a ž nj mi posluša nespodobne pogovore in nesramne pesmi;
Bog mu je dal jezik, ž njim pa laže, opravlja, obrekuje,
preklinja, zmerja; Bog mu je dal bister razum, ž njim pa si
človek izmišljuje hudo. Ali ni to nesramna nehvaležnost do
Boga, našega najboljšega očeta, ako ga človek ravno s
tistimi dobrotami, katere mu je podaril, hudo žali? Ali ne
toži po pravici Gospod: „Sinove sem si zredil in povzdignil,
oni pa so me zaničevali ?“ (Iz, 1, 2.) — Smrtni greh je še
več. Kdor smrtno greši:

3. odpove se s strašno nezvestobo Jezusu,
svojemu ljubeznjivenm Odrešeniku.

Ljubezen Jezusova do nas je neizrekljiva. Koliko se
je trudil, koliko se je potil, koliko je trpel zaničevanja in
zasramovanja, preklinjevanja, obrekovanja in drugih krivic,
ko je učil! Koliko je trpel ob koncu svojega življenja od
onega trenotka, ko so ga vjeli na Oljski gori, do tedaj, ko
je na gori Kalvariji v najgrozovitejših bolečinah izdihnil
svojo dušo na sramotnem lesu svetega križa! „V tem smo
spoznali ljubezen božjo“, piše sv. Janez, „da je on svoje
življenje za nas dal.“ (I. Jan. 3, 16.) Jezus sam pa pravi:
„Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo dd svoje življenje

za svoje prijatelje. 1 ' (Jan. 15, 13) A Jezus ni umrl za nas,
ko smo bili njegovi prijatelji, ampak ko smo bili grešniki,
torej njegovi sovražniki. Zato piše sv. Pavel: „Za pravič¬
nega komaj kdo umrje, za dobrotnika bi morebiti hotel kdo
umreti. Pokaže pa Bog svojo ljubezen proti nam, ker je,
ko smo še grešniki bili, v (odločenem) času Kristus za nas
umrl“. (Rimlj. 5,7—9)  Cerkveni učeniki pravijo, da bi bilo
najmanjše dobro delo Jezusovo zadoščevalo za odrešenje
vesoljnega sveta, ker je njegovo zasluženje neskončne cene.
In zakaj je potem vender toliko trpel? To vse je storil iz
ljubezni do nas. ,.Kristus me je ljubil in dal samega sebe
zame“, mora vsakdo reči s sv. Pavlom. (Gal. 2, 20.) Tako
moraš reči ti, krščanski otrok, tako ti, krščanski mladenič
in mladenka, tako ti, krščanski mož in žena, ti sivolasi
starček in starica. Ali ni torej Jezus naš ljubeznivi Odre¬
šenik? Ker je Jezus Kristus vsakega izmed nas tako ljubil,
ga je tudi vsakdo dolžan ljubiti, in sicer zvesto ljubiti. „Kdor
ne ljubi Gospoda našega Jezusa Kristusa, bodi odločen (iz
cerkvene družbe v  in prekletstvu izdan)“ veli sv. Pavel.
(I. Kor. 16, 22.) Že pri sv. krstu smo obljubili zvestobo Je¬
zusu, našemu ljubeznivemu Odrešeniku. Ko so te, dragi kri¬
stjan, prinesli h krstu, si se odpovedal hudobnemu duhu,
njegovemu napuhu in vsemu njegovemu dejanju, to je grehu.
Ko si se odpovedal hudobnemu duhu in vsem njegovim
delom, so te mazilili na prsih in na plečah, da bi bil močan
v izpolnjevanju svojih obljub, ako tudi te težijo, in se zvesto
vojskoval kot vojščak Jezusa Kristusa zoper greh do konca
svojega življenja. Kaj torej stori kristijan, ki smrtno greši?
On prelomi svojo sveto in slovesno obljubo, katero je storil
pri sv. krstu, se postavi med vojake hudobnega duha, po
stane torej nezvest Jezusu Kristusu. Ako so za časa pre¬
ganjanja od kristjanov zahtevali, da bi prelomili Kristusu
zvestobo, so groze strepetali in rajši dali življenje, kakor pa
zatajili Kristusa. Kako sramotno je dandanes za kristjane,
katerim nihče ne preti z divjimi zverinami, z ognjem, z mečem
itd., pa vender prelomijo zvestobo Jezusu, svojemu ljubezni¬
vemu Odrešeniku, ter postanejo služabniki hudobnega duha!
— Kaj še stori, kdor smrtno greši? Kdor smrtno greši:

4. drzno zametuje milosti svetega Duha.

Dragi kristijan! Dokler nisi bil krščen, si bil otrok
jeze božje, in Oče nebeški ni imel nad teboj nobenega do-

33

padenja. Ko pa se je vlila krstna voda nad tvojo glavo in
so se vmes izrekle besede: ,.Jaz te krstim v imenu Očeta
in Sina in svetega Duha“, postal si nova stvar, prerojen po
sv. Duhu, postal si pravičen in svet, postal si otrok božji
in dedič nebeškega kraljestva, postal si sposoben opravljati
dela zaslužna za nebesa. »Ljubezen božja je izlita v naša
srca po svetem Duhu, kateri nam je bil dan.“ (Rimlj. 5, 5.)
Da, še več! Ti si postal tudi tempel, prebivališče sv. Duha,
kakor piše sv. Pavel: „Ali ne veste, da ste tempel božji, in
da Duh božji v vas prebiva?" (I. Kor. 3, 16) Prejel si pre¬
lepo svatovsko oblačilo milosti božje. Ko si bil birman ali
si vredno prejel kak drug zakrament, se je posvečujoča mi¬
lost božja v tebi še pomnožila, ali ti si postal še svetejši,
pravičnejši, Bogu še ljubši, svatovsko oblačilo tvoje duše se
je še mnogo olepšalo Posvečujoča milost je neprecenljiv
dar božji. Kdor jo ima, je bolj bogat, kakor če bi imel vse
zaklade sveta, četudi ga morda odeva beraško obleka, in
pri Bogu več velja, kakor ko bi bil vladar vesoljnega sveta;
on je lahko bolj vesel, kakor če bi bilo njegovo vse veselje
sveta; zakaj zagotovljeno mu je v nebeškem kraljestvu pre¬
lepo mesto med izvoljenci božjimi, čaka ga častitljiva krona.
A kakor hitro stori eden smrtni greh, zavrže drzno posveču¬
jočo milost, ki mu jo je podelil sv. Duh, prežene iz srca
sv. Duha in podere njegov tempel v razvaline. Predragi
kristijani! Zavreči naj lepši in najboljši dar, ki ga ima naša
duša, recite, ali ni to drzna — skoraj bi rekel — neodpust¬
ljiva hudobija in lahkomišljenost? A kdor smrtno greši, ne
zavrže le drzno posvečujoče milosti božje, prvi dar svetega
Duha, ampak on zametuje tudi drzno še druge milosti, ka¬
tere bi mu bil delil sv. Duh, ako bi si bil ohranil posveču¬
jočo milost. Sv. Duh ga razsvetljuje z dejansko milostjo,
ga krepi in nagiblje, da bi se mogel ogibati greha, a kadar
smrtno greši, se tej milosti ustavlja, jo zavrže, kakor kako
ničvredno smet. Ali ni to skrajna hudobija, če kdo drzno
zametuje milosti sv. Duha? Ali ni to obenem naj večja ne¬
umnost, ki jo človek storiti more ?

Zvršetek.

Krščanski poslušavci! S človeškimi besedami se hudo¬
bija smrtnega greha dopovedati ne da, ker je neizmerna,
neskončna, kakor je Bog neskončen, kateri se žali s smrt-

3

34

nim grehom. Toda že iz tega, kar sem vam povedal, ste
lahko spoznali, da se moramo nad vse ogibati smrtnega greha.
Zdaj bodete tudi razumeli, zakaj vas vedno in vedno opo¬
minjamo, da bi se bolj bali greha, kakor vsake druge ne¬
sreče. Kristus je s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo po¬
pravil nečast, katera se je storila z grehom neskončnemu
veličastvu božjemu, ne žalimo torej in ne zaničujmo božjega
neskončnega veličastva z novimi grehi; nepopisljiva je dobrot
Ijivost Boga, našega najboljšega očeta, ne povračujmo je z
nesramno nehvaležnostjo; brezmejna je ljubezen Jezusa, našega
ljubeznivega Odrešenika, ne prelamljajmo mu zvestobe; ne¬
precenljivi darovi so milosti sv. Duha, ne zametujmo jih
drzno. Vse dni svojega življenja imejmo Boga v spominu
in varujmo se, da kdaj v greh ne privolimo in v nemar ne
puščamo zapovedi j Gospoda našega Boga. (Tob. 4, 6) Amen.

177. Krščanski nauk.

Usmiljenja vreden je bil človek, ki je grede iz Jeru¬
zalema v Jeriho padel med razbojnike (Luk. 10, 30.), zakaj
pobrali so mu vse, kar je imel, kar si je morda pridobil z
velikim trudom, od česar bi bil zanaprej morda lahko brez¬
skrbno živel. Pa ne le, da so ga roparji oropali vsega-imetja,
ampak, kar je bilo gotovo še hujše, obdali so ga tudi z ra¬
nami in 3a pustili napol mrtvega. Gotovo bi bil ta nesrečnež,
ki si sam nikakor ni mogel pomagati, od vseh zapuščen
umrl žalostne smrti, ako bi ga ne bil našel popotni Sama¬
rijan ter se ga usmilil. Grozoviti ljudje so bili ti razbojniki,
to mora vsakdo priznati, vender pa še niso bili tako gro¬
zoviti, kakor neke druge vrste roparji, ki jih vsi dobro po¬
znate vsaj po imenu, pa se jih vender premalo ogibljete,
premalo pazite, da bi med nje ne padli, ker premalo pomi¬
slite, kaj vam vse ti roparji vzamejo, kako hude smrtne
rane vam zadajo. Ti roparji so — smrtni grehi. Kaj, smrtni
grehi, da so roparji ? Da, resnično, smrtni grehi so roparji,
in sicer zel6 siloviti roparji. Da pa ne bodete mislili, da jih
po krivem dolžim in tožim, vam hočem dokazati resničnost
svoje trditve s tem, da vam razložim:

35

166. Katere nasledke ima smrtni greh?

Smrtni greli ima te-le nasledke:

1. oropa nas posvečujoče milosti in ž njo
Ibožje ljubezni in pravice, biti otroci
božji.

Ako prebiramo pisma apostolov, najdemo, da je prvo,
kar želijo vernikom, milost božja, in ko zvršujejo svoja
pisma, želijo jim ravno isto. „Milost vam bodi in mir od
Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa' 4  (Rimlj. 1,7.)
in: „Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vami
vsemi." (Rimlj. 16, 24.) Ako prebiramo življenje svetnikov,
je prvo in skoraj edino, kar si želijo, za kar prosijo, kar
nad vse cenijo, milost.  „Gospod! daj mi svojo milost, in
dovolj sem bogat", prosi eden, „Moj Bog, vzemi mi vse, le
svojo milost mi pusti", prosi drugi. Da bi si ohranili posve¬
čujočo milost božjo, so se svetniki odpovedali vsemu ve¬
selju, svoji časti, svojemu premoženju, pretrpeli so najgrozo¬
vitejše muke in dali zanjo kri in življenje. Sveti Tomaž
Akvinski pravi, da je milost božja več vredna kakor ve¬
soljni svet, in kaj bi tudi ne bila, saj je sad Kristusovih
trudov, njegovih ran, njegove smrti. In glejte, ljubljeni v
Gospodu, ta neprecenljivi dar, ki je sad trpljenja in smrti
Sina božjega, ki je več vreden kakor vesoljni svet, za ka¬
terega so mučeniki z veseljem šli v trpljenje in smrt, nam
vzame smrtni greh, on nas oropa posvečujoče milosti. —
Dokler je človek v milosti božji, je ljubljenec nebeškega
očeta in ima pravico imenovati se otroka božjega, kakor
nam pove sv. Janez rekoč: „Glejte, kakšno ljubezen nam je
Oče skazal, da se otroci božji imenujemo in smo" (I. Janez
3, 1.). V koliko čast si štejejo ljudje, ako so ljubljenci ka¬
kega posvetnega kralja, ali ako so celo njegovi otroci. A
koliko večja čast je šele, biti ljubljenec božji, biti otrok ne¬
beškega Očeta! Ljubezni božje in pravice biti otrok božji pa
nas oropa smrtni greh. Posvečujoča milost dela dušo po¬
sebno lepo, zato se tudi imenuje njeno svatovsko oblačilo.
Kadar torej oropa smrtni greh dušo posvečujoče milosti,
oropa je tudi vse lepote. Nesrečo take duše kaj lepo po¬
pisuje sv. Ambrozij, ko pravi: „Odpri svoje oči, nesrečna
duša, odpri svoje oči in poglej, kaj si nekdaj bila v stanu
milosti in kaj si zdaj v stanu greha! Bila si nevesta Naj-

3 *

36

višjega, bila si tempel živega Boga, bila si izvoljena posoda, 1
bila si počivališče večnega Kralja, bila si sestra angelov in
dednica nebes. Glej, vse to si bila v stanu milosti. Kolikor-
krat pa sem rekel: si bila, si bila, si bila, morala bi vzdi- i
hovati in jokati, če premisliš svcjo hitro spremembo. Zakaj
nevesta Kristusova je postala prijateljica hudobnega duha, J
tempel svetega Duha se je spremenil v jamo razbojnikov, 1
izvoljena posoda v shrambo pogubljenja, počivališče nebe- j
škega kralja v gnojišče, sestra angelov v tovarišico hu¬
dobnih duhov. 11  Dragi kristijani! Ako vse to resno prevdar- •
jamo, recite sami, ali ni smrtni greh najhujši ropar, kar si j
jih misliti moremo, ki zapusti tako žalostni sled? Ko je
grozoviti kralj Antijoh pobral iz Jeruzalemskega templa zlate !
in srebrne posode in skrite zaklade, „bilo je“, pravi sveto !
pismo, »veliko plakanje v Izraelu in na vseh njegovih
krajih; in zdihovali so poglavarji in starašine; device in
mladeniči so bili klaverni, in lepota žen se je spremenila"

(I. Mak. 1, 20—27.). Glej, krščanski poslušavec, ki si smrtno
grešil, smrtni greh je hujše oropal tvojo dušo, kakor An¬
tijoh Jeruzalemski tempel, ker ji je vzel posvečujočo milost
in ž njo vso lepoto, a koliko solz si že pretočil nad to iz¬
gubo? Morebiti še nikdar nobene. — Kaj še vzame smrtni
greh? Smrtni greh

2 .  vzame nam vse zasluge za nebesa, ka¬
tere smo si že pridobili.

Lepo je gledati bogata žitna polja, ko začne dozore¬
vati žito, lepo je gledati sadunosnik, v katerem se obešajo
s sadom preobložene veje, lepo je gledati vinograd, ki obeta
obilno dobre vinske kapljice, in gospodar, ko vidi, kako
vse lepo kaže, si veselja mane roki, ko premišljuje, koliko
bo dobička, ko spravi svoje pridelke. A kako se včasi vara!
Pripodijo se temni oblaki, strele začno švigati, grom začne
bučati in na polje, vrte, vinograde se vsuje ledena toča, ki
v malo trenotkih pokonča vse upanje kmetovo, uniči sad.
njegovega pridnega dela in škoduje še za prihodnje leto.
Čemu sem vam to povedal? Zato, ker pravi sveti Ciprijan:
„Hoc sunt peccata lapsis, quod grando frugibus“, to so grehi
padlim, kar toča pridelkom. Toča vzame kmetu vse pri¬
delke, smrtpi greh vse zasluge za nebesa, katere smo si že
pridobili. Če se pa pravični obrne od svoje pravice in po-

37

čenja hudobijo, ... bo mar živel? Vsa njegova pravična dela,
katera je storil, bodo pozabljena", govori Gospod po pre¬
roku (Eceh. 18, 24.). Žalostno je, ako se kmetu uničijo
poljski pridelki, žalostno, ako izgubi delavec svoje krvavo
zaslužene vinarje, a mnogo, mnogo žalostnejše je še, ako
nam smrtni greh vzame vse zasluge za nebesa. Ko bi se
torej kdo postil leta in leta ob suhem kruhu in vodi, kakor
nekdaj puščavniki, kakor hitro stori tudi le eden smrtni
greh, zapravi vse svoje zasluge; ko bi kdo leta in leta skoraj
neprenehoma molil, kakor so delali nekateri svetniki, kakor
hitro smrtno greši, izgubi vse zasluženje; ko bi kdo raz¬
delil vse svoje premoženje revežem, kakor hitro smrtno
greši, izgine vse zasluženje; da, ko bi se kdo do zdaj bil
vadil v vseh čednostih sv. spoznovavcev in devic, ko bi bil
opravljal vsa spokorna dela sv. puščavnikov, ko bi bil pre¬
trpel vse muke sv. mučencev, kakor hitro smrtno greši,
„bodo vsa njegova pravična dela, katera je storil, pozab¬
ljena". Krščanski poslušavci! Recite, ali ni smrtni greh naj¬
hujši ropar? Dobra dela so denar, s katerim si kupimo
nebesa, s katerim si zaljšamo krono nebeško, a če je ves
denar zapravljen, s čim si jih bomo kupili? „Ko so prišli
David in njegovi možje do mesta (Sikeleg, katero so Ama-
lečani oropali in požgali) in je našli požgano z ognjem, in
svoje žene, sinove in hčere odpeljane ujete, povzdignili so
David in ljudje, ki so bili ž njim, svoje glasove in jokali,
dokler jim niso nehale teči solze." (I. Kralj. 30, 3, 4.) Ti so
jokali, ker so jim požgali sovražniki mesto in odpeljali žene
in otroke, tako dolgo, dokler jim niso solze pošle, a kri-
stijan, ki s smrtnim grehom izgubi vse zasluge za nebesa,
morebiti ne utrne niti ene solze. O kako zdihuje kmet, kako
vije svoje roke, kako mu je hudo pri srcu, ako huda ura
uniči sad njegovega eno- ali polletnega truda! Kristijan,
ki si smrtno grešil, glej, ti si pokončal - vse zasluge svo¬
jega življenja; ali ti je tudi tako hudo pri srcu, ali si že
tudi kedaj skesano vzdihnil iz globočine svojega srca ? —
Smrtni greh

3. stori nas nesposobne, pridobivati si novih
zaslug za nebesa.

Ako človek po smrtnem grehu izgubi posvečujočo
milost božjo, postane njegova duša mrtva za nebesa; on „ima
imč da živi, pa je mrtev" (Skriv. raz. 3, L), kakor smo že

38

slišali. Kdor je mrtev za ta svet, si ne more ničesar več za
ta svet pridobiti, in kdor je mrtev za nebesa, si ne more
ničesar več zaslužiti za nebesa; smrtni greh ga stori za to
nesposobnega. Kristus sam govori tako le: »Kakor mladika
ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na trti:
tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Jaz sem trta, vi
mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, on rodi veliko
sadu; ker brez mene ne morete ničesar storiti." (Jan. 15,
4, 5.) Mladika dobiva svoje življenje od trte, in dokler je s
trto sklenjena, more roditi grozdje. Kakor hitro pa se od¬
cepi ali odreže od trte in ne prejema več iz nje za življenje
in rast potrebnega soka, postane mrtva in ne more več
roditi grozdja. Mi smo udje duhovnega telesa, katerega glava
je Kristus, ali mi smo mladike trte, katera je Kristus, in
dobivamo tudi svoje duhovno ali nadnaravno življenje od
njega. Kakor pa trta le tako dolgo daje življenje mladikam,
dokler so ž njo sklenjene, dokler se od nje ne odrežejo in
ne posuše, tako dobivamo tudi mi le tako dolgo svoje nad¬
naravno življenje od Kristusa, dokler smo ž njim sklenjeni,
dokler smo živi udje njegovega duhovnega telesa. S Kri¬
stusom pa smo sklenjeni, dokler smo v stanu posvečujoče
milosti božje. Ako pa kdo s smrtnim grehom izgubi posve¬
čujočo milost, se od Kristusa loči, postane mrtev ud, in zato
tudi ne more roditi več nobenega sadu, ne more storiti več
nobenega za nebesa zaslužnega dela To hoče povedati tudi
sveti apostol Pavel, ko piše: „Ko bi razdal ubogim v živež
vse svoje premoženje, in ko bi dal svoje telč tako, da bi
gorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne pomaga.“ (I Kor. 13,3.)
Ljubezen imeti je toliko, kakor imeti posvečujočo milost
božjo. Ako razda kdo ubogim v živež vse svoje premoženje,
ako da celč mučiti svoje telo, je to gotovo eno izmed naj¬
imenitnejših dobrih del, in vender, če kdo s smrtnim grehom
izgubi posvečujočo milost, tudi taka dobra dela niso zaslužna
za nebesa. Krščanski poslušavec, ki v smrtnem grehu živiš,
ti morebiti vsak dan moliš, vsak dan kažeš usmiljenje do
ubogih, vsak dan premaguješ razne skušnjave, zatiraš svoje
strasti itd. Vse to so sama na sebi dobra dela, in ti si utegneš
pridobiti ž njimi milost spreobrnenja, časno srečo, utegneš
odvrniti od sebe časne kazni, a za nebesa so taka dobra
dela mrtva. O kolika izguba, kolika škoda! O takih dobrih
delih boš moral spoznati s prerokom: „Zastonj sem delal,
brez uspeha in za nič sem porabil svojo moč“ (Iz. 49. 4).

39

Ljudje se najbolj boje onega, ki jim hoče in more vzeti
življenje ali jih popolnoma pohabiti, morivca. Ko bi torej
prišel nad tebe, krščanski poslušavec, kak morivec, kaj ne,
da bi bežal, kolikor bi te noge nesle, da bi ušel smrti, ali
pa, če bi ne mogel ubežati, zastavil bi vse svoje moči, da
bi premagal svojega napadovavca. Hujši kakor vsak telesni
morivec pa je smrtni greh, ki vzame duši duhovno življenje
in jo stori nesposobno, delati za nebesa. Krščanski poslu¬
šavec! Ali bežiš pred grehom in grešno priložnostjo ? Ali se
bojiš greha? Ali se vojskuješ zoper greh? O, boj se greha
bolj, kakor telesnega morivca, saj pravi Kristus sam: „Ne
bojte se teh, ki umore telo, duše pa ne morejo umoriti,
bojte se marveč tega, ki more dušo in telo pogubiti v
pekel“ (Mat. 10, 28.). To pa stori smrtni greh, zakaj on

4. nakoplje nam kozje kazni in na zadnje
večno pogubljenje.

Sveto pismo pravi: „Kdor seje krivico, bo žel nesrečo,
in šiba njegove (božje) jeze ga bo končala" (Preg. 22, 8.).
Greh je razvnel jezo božjo, da je pokončal Beg vse ljudi v
vesoljnem potopu razven Noetove družine; zaradi greha je
Bog dal deževati ogenj in žveplo na mesti Sodomo in Go¬
moro; zavoljo greha so bili Judje večkrat odpeljani v suž-
nost, je bilo njihovo mesto Jeruzalem razdejano, in zavoljo
greha so bili slednjič razkropljeni po vsem svetu. „Ker
nismo bili pokorni tvojim zapovedim", rekel je stari Tobija
Gospodu, „zato smo izdani v rop, in sužnost, in v smrt, in
v pregovor, in v zasmehovanje vsem ljudstvom, med katere
si nas razkropil" (Tob. 3, 4.). Greh je tudi še dandanes, ki
dela ljudstva nesrečna (Preg 14, 34.). Kuga, lakota, vojska,
bolezni in druge nadloge, ki tarejo človeški rod, vse to iz¬
vira iz greha. A kaj so vse časne kazni v primeri z večnim
pogubljenjem, katero nam nakoplje greh! Sveto pismo
imenuje pekel kraj večne teme, kjer je jok in škripanje z
zobmi, kraj, kjer gori nevgasljivi ogenj, kraj obupa. „Dim
njihovega trpljenja se bo kvišku kadil na vse veke“, piše
sveti Janez (Skriv. raz. 14, 11.). Sveti Avguštin pravi: „Kar-
koli kdo še tako velikega in hudega na zemlji trpi, ni le
majhno v primeri z večnim ognjem, ampak ni nobeno trp¬
ljenje." Sveti Krizostom pa piše: „Kaj bomo enkrat občutili,
ako bomo izključeni od neizrekljivega nebeškega veselja in

40

obsojeni v večno trpljenje? Ako bi tudi nobenega pekla ne
bilo, bi vender bila že silno huda kazen, biti izključen od
nepopisljivega veličastva in biti oropan neskončne časti. Ali
mislite morda, da je majhna muka, ne biti med številom iz¬
voljenih, ne biti vreden neizrekljivega veličastva? ... A če
se k temu pridruži še tema, škripanje z zobmi, še neraz-
vezljive verige, črv, ki nikdar ne umrje, nevgasljivi ogenj,
strah in raznovrstne muke; ako jezik gori kakor bogatinu,
ako plakamo, ne da bi nas kdo slišal, ako bolečin zdihu¬
jemo, ne da bi se kdo za nas zmenil, ako nikogar ne zagle¬
damo, ki bi nas potolažil, ali nismo potem najnesrečnejše,
največjega omilovanja vredne stvari?" In kdo nam nakoplje
večno pogubljenje? Smrtni greh, in ko bi bil tudi le eden,
ako v njem umrjemo.

Preljubljeni v Gospodu! Mislite si kraljeviča, ki ima
postati po smrti svojega očeta kralj. Tega kraljeviča vjame
njegov in njegovega očeta sovražnik, ga hudo muči, in, ko
ga pripelje na svoj dom, ga vrže v temno 'ječo, kamor
nikdar ne posije žarek svitlega solnca, mu da le toliko jesti,
da za silo životari, ter pošilja vsak dan svoje hlapce, da ga
mučijo na razne načine. Ali ni to najhujši ropar, ker oropa
kraljeviča kraljestva in ga še vrhutega pusti mučiti v grozni
ječi ? Ali pa ni hujši ropar smrtni greh, ki nas oropa več¬
nega kraljestva v nebesih in nam nakoplje večno pogub¬
ljenje? Ali nimamo potemtakem vzroka dovolj, da studimo,
da sovražimo greh iz dna svojega srca? Ali pa smo to v
resnici tudi storili? Oh! nikakor ne! Mnogi niso le nič so¬
vražili greha, niso le skoraj nikoli pred njim bežali, marveč
so ga celo ljubili, so ga cel6 kakor najboljšega prijatelja
poiskali, mu šli naproti, da, marsikateri je moral morebiti
še drago plačati in mnogo trpeti, ko je iskal smrtnega so¬
vražnika svoje duše. To ni le silno abotno, ampak tudi nad
vse hudobno. O takih se pač mora reči: „Kateri pa delajo
greh in hudobijo, so sovražniki svoje duše“ (Tob. 12, 10.).

Zvršetek.

Predragi! Zakaj toliko kristijanov brez vsega strahu
in tako lahkomiselno smrtno greši? Zato, ker premalo ali
skoraj nikoli ne premišljujejo hudih nasledkov smrtnega
greha. Mi smo jih danes premišljevali ter izvedeli, da nas
smrtni greh oropa posvečujoče milosti in ž njo božje lju-

41

bežni in pravice, biti otroci božji; da nam vzame vse za¬
sluge za nebesa, katere smo si že pridobili; da nas stori
nesposobne, pridobivati si novih zaslug za nebesa; da nam
nakoplje božje kazni in nazadnje večno pogubljenje. Kdor
vse to resno prevdarja, mora priznati, da je smrtni greh
resnično najhujši ropar, ki si ga misliti moremo. Iz tega
tudi spoznamo, zakaj nas sveto pismo tolikokrat svari pred
grehom in nam pravi: „Beži pred grehi kakor pred kačo;
ako se jim bližaš, se te bodo lotili. Njihovi zobje so levovi
zobje in človeku umore dušo“ (Sir. 21, 2, 3.). Spoznamo pa
tudi, zakaj so svetniki s solzami v očeh Boga prosili, da
naj jim pošlje rajše vsakršno trpljenje, kakor pa, da bi
padli v smrtni greh, zakaj je sveti Frančišek Regis rekel
nekemu trdovratnemu grešniku, da naj ga rajše umori,
kakor pa, da bi žalil še zanaprej veličastvo božje, zakaj
bi bila pobožna Blanka rajše videla svojega ljubljenega
sina Ludovika mrtvega pred svojima nogama, kakor pa da
bi kedaj smrtno grešil. Tako so se bali svetniki greha. O
bojmo se ga tudi mi, bežimo pred njim, ustavljajmo se mu,
da nas ne dobi v svojo oblast, ker je najhujši ropar in mo-
rivec! Amen.

178. Krščanski nauk.

Ako slišimo ali beremo, da je bil kdo zel6 hudo kaz¬
novan, lahko iz tega sklepamo, da je storil veliko hudobijo,
čeprav ne vemo, kaj je pravzaprav storil, ker se kazen
ravna navadno po velikosti hudobije. Iz tega, kar smo do
zdaj slišali o smrtnem grehu, smo spoznali nekoliko hudo¬
bijo smrtnega greha. „Lahko rečemo", pravi slavni pridigar
Pavel Segneri, „da poznamo o grehu toliko, kolikor naše
oči o morju — namreč površino." Edino Bog ve popolnoma,
kako hudoben in kazniv je vsak, zlasti pa vsak smrtni
greh. Ako torej hočemo spoznati, kakšna je hudobija smrt¬
nega greha v očeh božjih, moramo premišljevati kako ne¬
skončno pravični Bog, ki ne kaznuje huje, kakor kdo za¬
služi, kaznuje greh. Zaraditega je v katekizmu še vprašanje:


42

767. Is česa spoznavamo najbolje, kako hu¬
doben in kazniv je smrtni greh?

Kako hudoben in kazniv je smrtni greli,
spoznavamo najboljše iz tega, ee premislimo:

1. kako hudo je Bog kaznoval hudobne
angele in naše prve stariše.

Angeli so bili prve in najimenitnejše stvari, kar jih je
Bog ustvaril. Bog jih je ustvaril po svoji podobi in sličnosti
kot zgolj duhove. Dal jim je zelo bister um, s katerim so
mogli spoznavati njega in njegove lastnosti mnogo bolj kakor
mi, dal jim je prosto voljo nagneno k dobremu, kakor je
sploh vse dobro, kar je Bog ustvaril. Angeli so bili silno
lepi. Ako popisujejo sv. očetje lepoto angelov, nedostaje jim
besed, da bi jo dovolj popisali. Sv. pismo, kadar govori o
angelih, imenuje njihovo obličje kakor blisk in njihovo
oblačilo kakor sneg (Mat. 28, 3.). Angeli so bili silno srečni,
zakaj niso poznali nobene bolečine, nobene žalosti, imeli so
vse, kar si kdo dobrega misliti ali želeti more. Bog jih je
obdaril s posvečujočo milostjo, ki jih je delala svete in pra¬
vične ter njemu všečne. Razven tega jih je obdaril z mno¬
gimi popolnostmi, kakor z veliko modrostjo, z veliko močjo
in neumrljivostjo. Sveto pismo pravi o Bogu: „Ljubiš vse,
kar je, in nič tega ne sovražiš, kar si ustvaril, ker nisi
ničesar iz sovraštva ustvaril ali napravil' 4  (Modr. 11, 25.).
Ako Bog vse ljubi, kar je ustvaril, je gotovo neizrečeno
ljubil tudi angele, najlepše in najimenitnejše svoje stvari.
On jih je ustvaril, da bi ga molili, ljubili in mu služili Od¬
ločil jim je za prebivališče nebesa, kjer naj bi ga vekomaj
gledali in uživali v njem vse veselje in vso blaženost. Da
bi angeli pokazali svojo zvestobo, hvaležnost in ljubezen do
Boga in si vsaj nekoliko zaslužili večno srečo, odločil jim
je Bog nekoliko časa za poskušnjo. Vsi angeli niso prestali
te skušnje. Najvišji izmed angelov, Lucifer, se je prevzel
zavoljo svoje lepote in svojih velikih popolnostij, s katerimi
ga je Bog obdaril, kakor nekako naznanja prerok: „V tvoji
lepoti se je tvoje srce povzdignilo, izgubil si svojo modrost
v svoji lepoti" (Eceh. 28, 17.), in rekel je: „V nebo se po¬
vzdignem, nad zvezde božje povišam svoj prestol . .. Pridem
kvišku nad visoke oblake, jednak Najvišjemu" (Iz. 14, 13, 14.).

43

Njegov vzgled je zapeljal, kakor menijo cerkveni učeniki, še
eno tretjino angelov, ki so tudi hoteli biti jednaki Najvišjemu.
Napuh je torej preslepi! mnogoštevilne angele, da niso hoteli
biti pokorni Bogu, svojemu stvarniku. Napuhneni angeli so
vedoma in prostovoljno prelomili božjo postavo in so vsled
tega hudo grešili; „prišli so“, kakor pravi sv. Ignacij, „iz
stanu milosti v stan zlobnosti". Grehu angelov pa je tudi
takoj sledila kazen. V tistem hipu, ko so grešili, videli so
se spremenjene v hudobne duhove in pahneni so bili z nebes
v pekel. „Bog tudi angelom, ki so grešili, ni zanesel, temveč
jih je s peklenskimi vrvmi v brezdno potegnil in jih je v
trpljenje izdal, da se sodbi prihranijo", piše sv. Peter (II. 2,4.).
Sv. Juda pa pravi: „Angele, kateri niso ohranili svoje ime¬
nitnosti, ampak so zapustili svoje stanovanje, je k sodbi ve¬
likega dneva z večnimi vezmi pod temo prihranil" (Juda 6.).
Za čast božjo se je skusil nadangel Mihael, ki se je z dru¬
gimi angeli, ki so ostali zvesti, vojskoval zoper hudobne
angele. „In nastal je velik boj v nebesih", piše sv. Janez:
„Mihael in njegovi angeli so se bojevali z drakonom, in
drakon se je bojeval in njegovi angeli. In niso premagali,
in njih mesta se tudi ni več našlo v nebesih. In doli je bil
pahnen tisti veliki drakon, stara kača, ki se ji pravi hudič,
in satan, kateri zapeljuje ves svet; doli je bil pahnen na
zemljo, in njegovi angeli so bili ž njim vrženi." (Skriv. raz. 12,
7—9.). Hudobni duhovi so torej zdaj v peklu, saj pravi Jezus
sam, da „je večni ogenj pripravljen hudobnemu duhu in nje¬
govim angelom" (Mat. 25, 41.). Um hudobnih angelov je
zdaj oslabljen in njihova volja je nagnena k hudemu, tako
da vse hudo ljubijo, vse dobro pa sovražijo.

Z grozo in trepetom nas mora navdajati kazen hu¬
dobnih angelov. Dobrotljivi Bog, ki daje živež živini in
mladim vranam, ki ga kličejo" (Ps. 146, 9.), brez katerega
volje niti malovreden vrabec ne pade na zemljo (Mat. 10,29.),
se ni usmilil svojih najlepših in najimenitnejših stvarij, se
ni oziral na njihov visoki stan, ne na njihovo veliko število,
ne na to, da so samo v mislih grešili, ne na to, da niso imeli
pred seboj nobenega svarilnega vzgleda; ni jim dal časa, da
bi se spokorili, ampak v trenotku, ko so grešili, jih je že
tudi vekomaj zavrgel in pahnil v pekel. Ako pomislimo, da
je Bog obenem neskončno usmiljen, pa je vender v svoji
pravičnosti naložil prevzetnim angelom najhujšo kazen, ki si
jo misliti moremo, da so namreč vekomaj ločeni od njega

44

in trpe neizrekljive muke v peklu, pač spoznamo iz tega
najbolje, da mora smrtni greh biti silno hudoben in kazniv
v očeh neskončno svetega in pravičnega Boga. Komu, ki
premišljuje, kako hudo je Bog kaznoval hudobne angele,
se bode smrtni greh zdel samo kaka malenkost, slabost ?
„Ako Bog ni zanesel prevzetnim angelom*, pravi sveti Ber¬
nard, „koliko manj bo tebi, gnjiloba in črv.“ (Serm. I.
de Adv).

Premislimo še zdaj, kako hudo je Bog kaznoval naše
prve stariše. „Dovršena sta bila nebo in zemlja in vse njuno
lepotičje" (I. Mojz. 2, 1.). Dobri angeli so hvalili Boga in se
radovali svoje večne sreče v nebesih; solnce, mesec in zvezde
so tekali svoja pota, katera jim je Bog določil; zemlja je
rodila raznovrstne rastline, v vodah so plavale raznovrstne
ribe, pod nebom so veselo letale različne ptice, na zemlji
je bilo polno raznovrstnih živalij. Samo njega še ni bilo, ki
bi vsem stvarem gospodoval. In Bog je rekel: „Naredimo
človeka po svoji podobi in sličnosti: in gospoduj ribam morja,
in pticam neba, in zverinam, in vsej zemlji, in vsej laznini,
ki se giblje na zemlji In ustvaril je Bog človeka po svoji
podobi; pr podobi božji ga je ustvaril, moža in ženo ju je
ustvaril" (I. Mojz. 1, 26, 27.). Kaka čast za človeka, da ga
je Bog ustvaril kakor angele, po svoji podobi! „Ponižal si
ga malo pod angele, s slavo in častjo si ga ovenčal, in ga
postavil črez dela svojih rok“ (Ps. 8, 6.). Bog je ustvaril
prva človeka sveta in pravična, bila sta njegova otroka in
imela sta pravico do nadnaravnega vzveličanja v nebesih;
imela sta globoko spoznanje in voljo nagneno k dobremu;
živela sta v raju, prosta vsakršnega trpljenja in neumrjoča
tudi po telesu. Sveto pismo pravi: „Njegovo (božje) oko je
čulo nad njih srcem“ (Sir. 17, 7.), in hoče s tem povedati,
da je imel Bog nad njima največje dopadenje. Da bi si pa
prva človeka vsaj nekoliko zaslužila rajsko srečo na zemlji
in večno srečo v nebesih, jima je prepovedal Bog, jesti sad
enega drevesa. Zapeljana od hudobnega duha sta Adam in
Eva jedla prepovedani sad. Kdor samo površno premišljuje
greh prvih starišev, se mu ne zdi morebiti velik: jesti pre¬
povedan sad se mu zdi malenkost. Toda če premišljujemo
nasledke tega greha za naše prve stariše in za nas, bomo
drugače sodili. Kakor hitro sta Adam in Eva prelomila za¬
poved božjo, spoznala sta, da sta naga. Spoznala nista samo,
da njuna telesa nimata oblačila, ker se jima je vzbudila me-

45

sena poželjivost, ampak spoznala sta tudi, da sta oropana
svatovskega oblačila posvečujoče milosti, da nista več sveta
in pravična in zato tudi ne več nadnaravno Bogu podobna.
Pred grehom sta bila otroka božja in imela sta pravico do
večnega vzveličanja v nebesih, zdaj sta nehala biti otroka
božja in sta izgubila pravico do večnega vzveličanja in sta
zaslužila večno pogubljenje; pred grehom sta imela globoko
spoznanje in voljo nagneno k dobremu, zdaj je njuno spo¬
znanje oslabelo, in njuna volja se je nagnila k hudemu;
pred grehom sta živela v raju, prosta vsakršnega trpljenja
in neumrjoča tudi po telesu, zdaj sta bila izgnana iz raja,
sta morala mnogo trpeti in nazadnje umreti. Tako sta bila
prva človeka kaznovana zavoijo enega  greha. Ona sta za¬
služila tudi večno pogubljenje, toda Bog se ju je usmilil in
ju ni vekomaj zavrgel kakor hudobne angele. Njun greh je
bil sicer velik, toda ne tolik kakor hudobnih angelov, ker
nista imela toliko milosti in spoznanja kakor oni, in ker
sta bila zapeljana po zvijači hudobnega duha. Adam in Eva
sta se vzveličala, kakor nam pove knjiga modrosti, rekoč:
Božja modrost „je (Adama) iz njegovega greha izvlekla 14
(Modr. 10, 2.), toda za svoj greh sta se morala hudo pokoriti
nad 900 let.

Bog pa ni kaznoval samo Adama zavoljo njegovega
greha, ampak tudi ves njegov zarod, zakaj Adamov greh je
prešel s svojimi hudimi nasledki tudi na nas, ki smo nje¬
govega rodu. Vse hudo, ki zadeva vsakega človeka na duši
in telesu v tem življenju, izvira iz Adamovega greha. Dra¬
ginja, lahkota, kužne bolezni, povodnji, potresi, vsa revščina,
vsi prepiri, vsi uboji, vse vojske, vse krivičnosti, vse hu¬
dobije, smrt itd. je izrodek izvirnega greha. Ako toliko otrok
umrje brez svetega krsta, ki ne morejo nikdar gledati
božjega obličja in so izključeni iz božjega kraljestva, je
temu kriv izvirni greh; ako se razven tega pogubi brez
števila ljudij, pripisovati moramo to sicer njihovim grehom,
toda pred vsem tudi izvirnemu grehu, po katerem je bila
človeška narava tako izprijena, da pravi kralj David: „V
grehih me je spočela moja mati“ (Ps. 50. 7.). Zares, na¬
sledki podedovanega greha so slabost naše volje, poželenje
mesa, nevednost in nepremišljenost: zato je človek nagnen
h grehu, zato tako lahko greši in se pogubi. Kako bridko
sta pač Adam in Eva obžalovala svoj greh, ko je Kajn ubil
svojega brata Abela in sta videla, kako se Kajnovi mlajši

46

udajajo raznim razuzdanostim! Kako ju je moralo boleti, ako
sta se ozirala v prihodnje čase in si predočevala v duhu,
koliko hudob ; j bodo storili njuni potomci do sodnjega dneva,
koliko se jih bo pogubilo, in zraven premišljevala, da bo
vse to izviralo iz njunega greha! Če to premišljujemo, kako
hudo je Bog kaznoval naše prve stariše zavoljo enega
greha, in vrhutega še ves njun zarod, bomo pač morali spo¬
znati, da je smrtni greh grozno hudoben in kazniv, ker ga
mora neskončno pravični Bog tako hudo kaznovati.

Kako hudoben in kazniv je smrtni greh, spoznamo naj¬
bolje iz tega, če premišljujemo:

2. kako strašna je večna kazen v peklu,
katero zasluži vsak smrtni greli.

Vsak smrtni greh zasluži večno kazen v peklu. Sveti
Janez piše: „Kdor dela greh, je iz hudiča", (to se pravi: je
zaničevavec božji, puntar zoper Boga, sovražnik božji kakor
hudič) „ker hudič od začetka greši“ (I. Jan. 3, 8.); „on je"
po besedah Kristusovih „iz očeta hudiča, in hoče izpolnje¬
vati želje svojega očeta‘‘ (Jan 8, 44). Kdor pa je otrok
hudobnega duha, tistemu pristoja tudi njegova kazen, nje¬
gova dedščina, „večni ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu
duhu in njegovim angelom" (Mat. 25, 41.). Sveta cerkev je
naravnost izrekla: „Duše tistih, ki umrjejo v smrtnem

grehu . . . pojdejo precej v pekel" (Cone. Lugd.). Večna kazen
v peklu pa je strašna. „Njegova (božja) jeza pride nad na¬
rode, ki ga niso iskali 44 , pravi modri Sirah (39, 28.). „Strašno
je pasti v roke živega Boga 44  (Hebr. 10, 31.). Zakaj pa je
večna kazen v peklu tako strašna ? To bomo spoznali, če
nekoliko pomislimo, kaj trpe pogubljeni v peklu. Pogubljeni
so izključeni na vekomaj iz nebes in ne bodo nikdar gle¬
dali obličja božjega. Nekaterim se ta kazen morebiti ne zdi
posebno huda, a je v resnici najhujša. Sv. Janez Zlatousti
pravi: „Mnogi se boje peklenskega ognja; jaz pa zagotavljam,
da je izguba večnega vzveličanja mnogo bridkejša. Če na¬
šteje kdo tudi tisoč peklov, vender ne pove nič takega,
kakor je izguba večnega vzveličanja.“ (Hom. 47. ad. pop. Ant.).
Sv. Avguštin pravi: Biti vekomaj ločen od Boga, je tolika
izguba, koliker je Bog 44  (De civ. Dei lib. 19. cap. 28.). Sveti
Tomaž pa pravi: „Zavrženčeva kazen je neskončna, ker je
izguba neskončne dobrote.' 4  „Za to kazen", piše sv. Alfonz

47

Liguori, „se pač ne zmenijo grešniki, ki so zadovoljni s tem,
da morejo živeti mesece in leta brez Boga, zakaj ti reveži
žive v temoti. Sele ob smrtni uri bodo spoznali, koliko do¬
broto so izgubili. Ko duša izide iz tega sveta, takoj spozna
— kakor trdi sv. Avguštin — da je ustvarjena za Boga.
Zato se takoj dvigne kvišku in pohiti objemat svojo ne¬
skončno dobroto; ako je pa v grehu, jo Bog zavrže.“ (Pri¬
pravljanje na smrt, 26. premišlj., 3. točka). Razven tega, uči
sv. Tomaž Akvinski (Suppl. g. XCV1II. a. 9), bo Bog sodnji
dan razodel zavržencem neizrekljivo čast vzveličanih v ne¬
besih, katero pa so oni izgubili, in zato bodo prestrašeni
„Ko bodo to videli, bodo zbegani po groznem strahu"
(Modr. 5, 2.). Vsa nesreča pekla obstoji torej v prvi obso¬
dilni besedi: „Poberite se izpred mene, prokleti!“ (Mat. 25,41.)
„Skril mu bodem svoje obličje", pravi Gospod, „in zadela
ga bodo vsa zla" (V. Mojz. 31, 17.). — Pogubljene muči
dalje najsilneje peklenski ogenj, vedno pekoča vest in groza,
neutolažljiva žalost in obupnost. V peklu bo imel vsak po-
čutek svojo posebno kazen. Oči zavrženčeve bodo gledale
le grozo, gnusobo in večno temo; ušesa bodo poslušala samo
tuljenje, preklinjevanje, zasramovanje, jok in škripanje z
zobmi; nos bo vohal le peklenski dim in neznosen smrad;
jezik bo občutil le grenkobo in neznosno žejo; vse truplo
muči najsilneje peklenski ogenj. Že na tem svetu napravlja
ogenj najhujše bolečine. Peklenski ogenj pa je mnogo hujši
od našega ognja. Sveti Avguštin pravi: „V primeri s tem
ognjem je naš samo kakor naslikan", in sv. Vincencij Fe-
rerij veli: „V primeri s peklenskim ognjem je naš mrzel.“
»Grozovito trpim v tem plamenu", tožil je bogatin, ki je bil
pokopan v pekel (Luk. 16, 24.). Grozoviti ogenj peklenski
bo zavrženca žgal od vseh stranij, ker bo v ognju kakor
riba v vodi. „Da, ne samo zunaj telesa bo mučil ta ogenj
zavrženca, ampak tudi znotraj, tako da bo popolnoma ognjen
kakor razbeljeno železo. Gospod „bo dal ogenj* in črve v
njihovo meso, da gore in čutijo vekomaj“ (Judit. 16, 21.).
»Vsak bo z ognjem osoljen", pravi Kristus (Mark. 9, 48.).
Kakor sol popolnoma prešine in osoli jed, na katero se na¬
trosi, tako bo peklenski ogenj popolnoma prešinil zavržen-
cevo truplo. Da zavrženec torej trpi grozovite muke, ne
more nihče dvomiti. Zavržence muči vedno pekoča vest,
ker spoznavajo vso ostudnost svojih grehov in se spomi¬
njajo, da so za kratek užitek na zemlji zapravili nebeško

48

kraljestvo in si nakopali večno pogubo. Zavržence muči
neprestana groza, ker morajo biti v skrajni temi v družbi
hude bnih duhov; muči jih neutolažljiva žalost in obupnost,
ker dobro vedo, da nima nihče ž njimi sočutja, da nimajo
upati, da bi se njihova kazen olajšala ali okrajšala, zakaj
vse to morajo trpeti vekomaj. Vekomaj so zavrženci izklju¬
čeni iz nebes, zakaj gospod jim bo zaklical. »Poberite se
izpred mene, prokleti, v večni ogenj“  (Mat. 25, 41.). „Dim
njihovega trpljenja se bo vekomaj do vekomaj kvišku kadil;
in nimajo pokoja noč in dan" (Skriv. raz. 14, 11.). Vekomaj
jih muči pekoča vest, zakaj „njih črv ne umrje“ (Mark. 9,43.),
vekomaj jih muči groza, vekomaj jih muči neutolažljiva
žalost in obupnost. »Kadar umrje hudobnež, ni več nobenega
upanja" (Preg. 11, 7.).

Kazni peklenske so tolike, da se s človeškimi bese¬
dami to ne da povedati. Ako bi greh, zlasti smrtni greh bil
to, kar si grešniki domišljujejo: malenkostno zlo, zlo, s ka¬
terim se tuintam celo hvalijo in šalijo, vprašam vas, ali bi
ga Bog tako strašno kaznoval v peklu? Bog je gotovo ne¬
skončno moder in vseveden, torej tudi najbolje ve, kakršna
kazen pristoja smrtnemu grehu, on je gotovo neskončno
usmiljen, ki tudi „v jezi ne v zadržuje svojega usmiljenja",
(Ps. 76, 10.), kadar kaznuje. Če torej Bog kaznuje smrtni
greh s tako strašnimi kaznimi v peklu, moramo iz tega
sklepati, da je smrtni greh strašno zlo, strašnejše kakor
pekel sam, ker ravno on napravi tako strašne kazni. »Ali
ste razumeli vse to?" (Mat. 13, 51.) spoznate iz peklenskih
kaznij, katere zasluži vsak smrtni greh, kako hudoben in
kazniv mora biti?

Kako hudoben in kazniv je smrtni greh, spoznavamo
najbolje iz tega, če premislimo:

8. kako bridko je bilo trpljenje, in kako
‘grenka je bila smrt Jezusa Kristusa za
naše grehe.

Prerok Izaija imenuje Odrešenika sveta »moža bolečin
in izkušenega v slabosti" (to je v trpljenju) (Iz. 53, 3.), in
po pravici. Od svojega spočetja je imel Jezus Kristus vsled
svoje vsevednosti vedno pred očmi svoje trpljenje. „Moja
bolečina mi je vedno pred očmi", bi bil mogel reči s psal¬
mistom (Ps. 37, 18.). Razven tega se je njegovo trpljenje

49

precej pričelo, ko se je rodil v betlehemskem hlevu in je
trajalo do njegove smrti, tako da se vse njegovo življenje
sme imenovati trpljenje. Trpljenje Jezusovo, ki je trajalo vse
njegovo življenje, pa je le senca njegovega bridkega trpljenja
kratko pred njegovo grenko smrtjo. Če torej govorimo o
bridkem trpljenju Jezusa Kristusa, menimo njegovo trpljenje,
katero je prestal ob koncu svojega življenja. Koliko je pač
bilo to trpljenje! Kdo bi mogel popisati, kaj je Jezus Kristus
trpel, ko so neusmiljeni rabeljni njegovo jako nežno in ob¬
čutljivo telo popolnoma razbičali ? Kdo bi si mogel pred¬
stavljati bolečine, katere je trpela njegova glava, ko so ga
s trnjem kronali in se je — kakor se sploh meni — nad
sedemdeset trnjev zabodlo v njegovo glavo ? Križanje je
bilo najsramotnejša in obenem najhujša smrtna kazen. Kakšne
bolečine je pač občutil Jezus, ko so ga za roke in noge na
križ pribili z debelimi žreblji, na katerem je moral med
dvema hudodelnikoma viseti tri dolge ure! „Od stopala do
temena ni nič zdravega na njem, temveč so rane, in proge
in otekle bule“, pravi prerok Izaija. (1, 6.) Ali ni bilo to
bridko trpljenje? Ali ni bila njegova smrt grenka, ko
mu niso njegovi sovražniki niti ob smrtni uri dali miru,
ampak so še na križu visečega zasmehovali (Matevž 27,
39—43.)? Ko „izmed vseh v  njegovih ljubih ni bilo ni¬
kogar, ki bi ga tolažil 1 ' (Žal. pes. 1, 2.)? ko mu niti z
nebes ni prišla nobena tolažba, tako da je v popolni za¬
puščenosti zaklical: „Moj Bog! Moj Bog! zakaj si me za-
pustil" (Mat. 27, 46.)? Pa zakaj Jezus toliko trpi? To nam
povč prerok Izaija, rekoč: „On pa je ranjen zaradi naših
pregreh, potrt zaradi naših hudobij 11  (Iz. 53, 5 ). Krščanski
poslušavci! Ako je moral Jezus Kristus, najsvetejši in naj-
nedolžnejši, ako je moral edinorojeni Sin božji, katerega je
gotovo njegov oče ljubil z neskončno ljubeznijo, toliko trpeti
in tako grozovite in sramotne smrti od vseh zapuščen umreti
le zaradi naših grehov, kakor pravi Gospod po preroku:
»Zaradi hudobije svojega ljudstva sem ga udaril 11  (Iz. 53, 8.),
kdo bi mogel dvomiti, da je smrtni greh silno hudoben in
kazniv? Sveti Vincencij Fererij je nekdaj povedal sledečo
priliko: Trije tatje so prišli v neko mesto, da bi tam po
sv oji stari navadi kradli. Pri mestnih vratih zapazijo obeše¬
nega bogato oblečenega človeka ter vprašajo, kdo da je.
j,To je“, jim ljudje odgovorijo, „sin najvišjega poglavarja in
sodnika tega mesta; njegov lastni oče ga je dal usmrtiti. 11

4

50

„Ali je oče tako grozovit, ali je bil sin tolik hudodelnik? 44
vprašajo tatje. „Nikakor ne“, jim ljudje odvrnejo, „on je
najboljši oče in sin najnedolžnejši človek. Neki hlapec sod¬
nikov je kradel, in so ga zaprli, da bi ga umorili. Sin se
je iz usmiljenja ponudil, da hoče namestu hlapca trpeti kazen.
Hlapec je bil izpuščen in namestu njega je dal pravični
sodnik obesiti svojega sina.“ „Bog pomagajv  tem mestu
pa že ne bomo smeli krasti; zakaj če je sodnik tujo pre¬
greho nad svojim lastnim sinom tako strogo kaznoval, kako
bi šele nas kaznoval, ako bi sami kradli!" Ste razumeli, kaj
je hotel sv. Vincencij Fererij povedati sto priliko? Ako je
Bog zaradi naših grehov tako ostro kaznoval svojega edino-
rojenega, neskončno ljubljenega Sina, kako bi pač šele nas
kaznoval, ako bi prišli predenj obloženi s svojimi lastnimi
grehi, nas, ki smo njegove stvari? Se ne bomo li skrbno
ogibali vsakega, zlasti vsakega smrtnega greha?

Zvršetek.

Krščanski poslušavci! Ako premišljujemo, kako hudo
je Bog kaznoval hudobne angele in naše prve stariše, kako
strašna je večna kazen v peklu, katero zasluži vsak smrtni
greh, kako bridko je bilo trpljenje, in kako grenka je bila
smrt Jezusa Kristusa za naše grehe, pač spoznamo, da mora
biti greh sploh, zlasti pa smrtni greh, strašno hudoben in
kazniv, spoznamo, kako resnične so besede prerokove: Vedi
in glej, da je hudo in bridko, ker si zapustil Gospoda, Boga
svojega' 4  (Jer. 2, 19.). Ne žalimo Boga z nobenim grehom,
ako pa smo ga žalili, ako smo ga zapustili s smrtnimi grehi,
vrnimo se k njemu z resnično pokoro. Amen.

179. Krščanski nauk.

Hudo ali edino pravo zlo je to, kar je zoper božjo po¬
stavo, namreč greh. Grehi niso vsi enako veliki; nekateri
so veliki ali smrtni, drugi pa mali ali odpustljivi. Največje
hudo je smrtni greh, zato pa se ga moramo tudi nad vse
ogibati. Male grehe imajo ljudje uprav zaraditega, ker se
mali  imenujejo, kot prav majhno zlo in se jih tudi posebno
ne ogibljejo. Če primerjamo mali greh s smrtnim grehom,

51

je res imenovati manjše hudo, a je vender zel6 veliko hudo,
za smrtnim grehom največje hudo, ki nas more zadeti v tem
življenju. Zato pravi sv. Bazilij: „ Kdo bi se drznil imenovati
kak greh, naj si bo kakršenkoli, majhen ?“ (Regul brev.)
Ako pravi sv. pismo: „Ogibaj se hudega" (Ps. 36, 27.), nas
ne opominja samo, da bi se ogibali smrtnih grehov, ampak
tudi malih. Kdo stori smrtni greh, smo že slišali, vedeti
nam je še treba:

768. Kdo stori mali greh?

Mali greli stori:

1. kdor prelomi božjo postavo v kaki
mali reči.

Kdor stori kaj takega, kar je Bog strogo prepovedal,
ali opusti kaj takega, kar je strogo zapovedal, stori smrtni
greh, ker prelomi božjo postavo v važni reči, če le tudi
greh jasno spozna in privoli vanj; kdor pa stori kaj takega,
kar Bog sicer prepoveduje, toda ne z e 16 s t r o g o, ali
opusti kaj takega, kar ne zapoveduje strogo, prelomi božjo
postavo v mali reči;  on stori mali greh. V mali reči pre¬
lomi božjo postavo, kdor je, postavim, pri molitvi prosto¬
voljno razmišljen, nevoljen, nekoliko prevzeten, nekoliko ne¬
zmeren v jedi in pijači, kdor se kaj malega zlaže, ne da bi
napravil kako škodo, kdor kaj malega ukrade itd. Včasi
pa postane mala reč iz posebnih vzrokov, zaradi posebnih
okoliščin, — kakor smo nekoliko slišali že pri smrtnem
grehu — važna. Kdor prelomi božjo postavo v reči, ki je
zaradi posebnih vzrokov postala iz male važna, smrtno greši.
Male tatvine in goljufije so same na sebi mali grehi, toda
če bi kdo začel po malem krasti ali goljufati z namenom,
da bi si polagoma prisvojil znatno svoto, bi takoj smrtno
grešil.  Kdor torej prelomi božjo postavo v mali reči z
namenom, da bi jo mogel pozneje prelomiti v važni reči,
smrtno greši. Ako bi kdo prelomil božjo postavo v mali
reči, pa bi si mislil: „To hočem storiti, naj si bo mali ali
veliki greh“, bi smrtno grešil, ker se prostovoljno spusti v
nevarnost, smrtno grešiti. Kdor prelomi božjo postavo v
mali reči, čeprav sprevidi ali bi lahko sprevidel, da bo s
fem napravil veliko pohujšanje, tudi smrtno greši. Smrtno

4 *-

52

greši dalje tisti, ki prelomi božjo postavo v mali reči, ako
iz lastne skušnje vč, da mu je tako prelomljenje bližnja pri¬
ložnost k smrtnemu grehu Kak radoveden pogled po osebah
drugega spola je za enega morebiti samo mali greh, za dru¬
gega pa, ki iz lastne skušnje vč, da mu bo povzročil hude
skušnjave, v katere navadno privoli, je smrtni greh Smrtno
tudi greši, kdor prelomi božjo postavo v kaki mali reči iz
zaničevanja do postave, n. pr. ko bi takrat, ko greši, sam
pri sebi mislil ali tudi rekel: „Ravno zato, ker je prepove¬
dano, hočem to storiti", ker bi s tem pokazal veliko upor¬
nost in trmoglavost. — Mali greh stori:

2. kdor prelomi božjo postavo v kaki sicer
važni reči, toda ne popolnoma vedoma
in prostovoljno.

Kdor prelomi božjo postavo v kaki važni reči popol¬
noma vedoma in prostovoljno, stori smrtni greh. Kdor pa
prelomi božjo postavo v taki reči, toda ne popolnoma vedoma,
stori samo mali greh. Otroci na primer, ki še ne spoznajo
zlobnosti smrtnega greha, imajo dostikrat le mali greh, ako-
ravno storijo kaj takega, kar je samo na sebi smrtni greh.
Kdor stori kaj smrtno pregrešnega misleč, da je samo mali
greh, stori samo mali greh, ako le njegova nevednost ni za¬
dolžena. Kdor stori kaj smrtno pregrešnega v poluspanju
torej tedaj, ko se še ne zaveda popolnoma, stori le mali
greh, zlasti če bi pri popolni zavesti za ves svet ne storil
kaj takega. Kdor bi v prvi jezi izustil kaj smrtno pre¬
grešnega, ali kdor bi ne zatrl takoj kake smrtno pregrešne
misli ali želje, ker ne spozna dovolj jasno njene velike
grešnosti, bi storil tudi le mali greh. — Mali greh stori tudi
tisti, ki sicer vedoma prelomi božjo postavo v kaki važni
reči, toda ne popolnoma prostovoljno. Velikost greha je
namreč odvisna od hudobnosti volje, hudobnost volje pa je
odvisna od velikosti privoljenja. Kdor torej ne privoli po¬
polnoma v kaj smrtno pregrešnega, se ustavlja skušnjavi,
toda ne dovolj odločno, stori mali greh. Mali grehi se
imenujejo tudi odpustljivi grehi.

53

769. Zakaj se imenujejo mali grehi tudi
^odpustljivi 11  grehi?

Mali grehi se imenujejo tudi „odpustljivi“
grehi, ker nas ne oropajo posvečujoče milosti
božje in se nam zato lažje in tudi brez spo¬
vedi odpuščajo.

Smrtni greh nas oropa posvečujoče milosti božje in se
nam bolj težko odpusti, ker nas obenem oropa ljubezni božje
in prijateljstva božjega. Smrtni greh se nam more odpustiti
le po zakramentu svete pokore in le izredno tudi s popol¬
nim kesom, če imamo želje svoječasno spovedati se ga. Tudi
se za smrtni greh težje spokorimo. Mali grehi nas ne oropajo
posvečujoče milosti božje, torej tudi ne ljubezni božje in
prijateljstva božjega. Kdor je prijatelj božji, doseže lažje od
Boga odpuščenje, kakor pa sovražnik božji, torej se tudi
mali grehi lažje odpuščajo, kakor pa smrtni; to je vzrok,
da se mali grehi imenujejo tudi odpustljivi. Mali grehi se
nam kakor smrtni najlažje odpuste po zakramentu svete
pokore. Imamo pa še tudi druge pripomočke za odpuščenje
malih grehov, zato pravi katekizem, da se nam odpuščajo
tudi brez spovedi. Mali grehi se nam odpustijo, ako obudimo
nad njimi popolni kes,  da, nekateri učeniki menijo, da
tudi nepopolni kes ima moč, pridobiti odpuščenje malih
grehov, ako izvira iz plemenitejšega, manj nepopolnega nagiba,
n. pr. ako se kdo kesa malih grehov zato, ker ga začasno
ločijo od Boga, ker so nasprotni časti božji. Malih grehov
nas očiščuje tudi vredno sv. obhajilo, sv. poslednje
olje.  Tudi pobožna raba zakramenta  lov  je pri¬
pomoček za odpuščenje malih grehov. Dasiravno se nam
mali grehi lažje in tudi brez spovedi odpuščajo, se jih mo¬
ramo vender tudi skrbno ogibati, se jih bolj bati kakor
vsakega telesnega zla.

770. Zakaj se skrbno ogibajmo tudi malih
grehov ?

Tudi malih grehov se skrbno ogibajmo:
1. ker tudi oni žalijo Boga.

Bog je najpopolnejša in najljubeznivejša dobrota, ka¬
tero moramo ljubiti nad vse. Nad vse pa ljubimo Boga, če


54

ga tako čislamo, da smo pripravljeni, rajše vse žrtvovati,
kakor pa Boga žaliti. Boga pa ne žalijo samo smrtni grehi,
ampak tudi mali. Kdor stori mali greh, ne zaničuje sicer
neskončnega veličastva božjega, kakor če smrtno greši, on
še zmirom Boga višje ceni, kakor vsako ustvarjeno reč,
toda ceni ga manj, kakor zasluži. Kdor Boga sicer ne za¬
ničuje, pa ga vender manj ceni, kakor zasluži, ga gotovo s
tem žali, se mu zameri, čeprav ne hudo; on se ne obrne
sicer od Boga k stvarem, vender pa kaže do njih neredno
nagnenje; on ne raztrga prijateljskih vezij, ki ga družijo z
Bogom, vender pa jih nekoliko zrahlja in oslabi. Sv. Avgu¬
štin pravi: „Odpustljivi grehi so sicer le majhni prestopki,
toda mi ne smemo gledati na to kaj so sami na sebi, ampak
kdo je on, ki se ž njimi žali." (De poenit. I.) Ker torej tudi
mali grehi žalijo Boga, jih nikakor ne smemo imeti za ma¬
lenkostna zla, ampak za smrtnim grehom za največja zla,
zato pa se jih moramo skrbno ogibati. ,,Nikdar ni malen¬
kostno", pravi sv. Bazilij, „Boga tudi v malem zaničevati."
(Regul. mon.) Sv. Katarina iz Genuve je rekla: „Ako bi člo¬
vek spoznal, koliko zlo je le eden odpustljivi greh, bi bil
rajše vse svoje življenje v goreči peči, kakor pa ga imel na
svoji vesti." O sebi pa je rekla ta svetnica, da rajše trpi vse
peklenske muke, kakor da bi prostovoljno storila le eden
mali greh. Tako so sodili svetniki o malih grehih. Ako pa
je kateri storil kak mali greh ga je bridko objokoval. Sveta
Pavla je po spričevanju sv. Hijeronima tako bridko objoko¬
vala male grehe, da bi jo bili lahko imeli za največjo greš-
nico. Sv. Alojzij je pri prvi spovedi žalosti omedlel, ko se
je obtoževal nekih malih prestopkov zoper božjo postavo.
Vse to nam kaže, kako se moramo skrbno ogibati tudi malih
grehov in rajše vse voljno trpeti, kakor z najmanjšim grehom
žaliti Boga. Kako skrbno se varujejo otroci, ki resnično lju¬
bijo svoje stariše, da bi jih ne žalili tudi v malih rečeh!
Kako natančno izpolnjuje hlapec, ki ima dobrega gospoda,
njegovo voljo, da bi se mu ne zameril! Kako se boji dekla
žaliti gospodinjo, o kateri ve, da ji bo v svoji oporoki za
zvesto službovanje nekaj volila! Kar vidi in ve, da ji ugaja,
stori, vse, kar ji ne ugaja opusti. Imamo li boljšega očeta,
boljšega gospoda, večjega dobrotnika od Boga ? Ali ne bomo
torej tudi v malih rečeh izpolnjevali njegove volje? Se li
ne bomo bali zameriti se mu tudi z malimi grehi? Ako
hočemo biti modri, se bomo skrbno ogibali tudi malih

55

grehov. „Modri se boji in se ogiblje hudega." (Preg. 14, 16.)
— Malih grehov se skrbno ogibajmo:

2. ker nam vzamejo mnogo milostij, ki bi
nam jih sicer Bog podelil.

Bog podeljuje vsakemu človeku za vzveličanje potrebne
milosti. Kakor pa stariši otrokom, kateri jih nikoli ne žalijo,
kateri v vseh rečeh natančno izpolnjujejo njihovo voljo, ska-
zujejo mnoge dobrote, katerih drugi otroci, ki niso tako
vestni, ne prejemajo, tako podeljuje tudi Bog onim, ki v
vseh, tudi v malih in najmanjših rečeh izpolnjujejo njegovo
voljo, posebne milosti. Neskončno dobrotljivi Bog bi gotovo
vsem rad podeljeval mnogo milostij, da bi se ložje vzveli-
čali, toda mali grehi to zabranjujejo. Mali grehi zmanjšajo
namreč v nas ljubezen do Boga, omadežujejo svatovsko
oblačilo posvečujoče milosti božje in store, da Bog nad
tistimi, ki se ne menijo mnogo za male grehe, nima tolikega
dopadenja kakor nad onimi, katerih ljubezen do njega v boju
zoper male grehe vedno raste in močnejša prihaja, kateri si
varujejo svatovsko oblačilo posvečujoče milosti neomadežano
in si je lepšajo z dobrimi deli. Ker Bog nad takimi nima to¬
likega dopadenja, kakor nad onimi, ki so tudi v malem
zvesti, zato jim mnogo milostij ne podeljuje, katere bi jim
podeljeval, ako bi mu zvesteje služili. Marsikatere dejanske
milosti torej, katere bi nas razsvetljevale, nas nagibale k
dobremu in odvračevale od hudega, nas krepile v skušnja¬
vah, ne prejmemo, ker se ne ogibljemo skrbno tudi malih
grehov. Ker nam potemtakem mali grehi vzamejo mnogo
milostij, ki bi nam jih sicer Bog podelil, ogibajmo se jih
skrbno. — Malih grehov se skrbno ogibajmo:

3. ker nam nakopljejo mnogo kaznij.

Neskončno sveti Bog sovraži vsak greh in ga kaznuje
kakor zasluži ali že tukaj na zemlji ali pa po smrti tamkaj.
Da Bog zelč sovraži tudi male grehe, sklepamo lahko iz
kaznij, katere nam nakopljejo. Da spoznate, kako Bog hudo
kaznuje tudi male grehe, vam hočem povedati nekatere
vzglede. Ko sta dva angela rešila Lota in njegovo družino
lz  Sodome in Gomore, na kateri je gospod dežil žveplo in
°genj z nebes, sta prepovedala ozirati se na pregrešni mesti.

56

Lotova žena ni slušala angelove prepovedi: ozrla se je iz
radovednosti na goreči mesti in se za kazen spremenila v
solnat steber. (I. Mojz. 19.) Radoveden pogled, ki je bil po
mnenju cerkvenih učenikov samo mali greh, je nakopal Lo-
tovi ženi smrtno kazen. — Mojzesova sestra Mirijam je go¬
drnjala zoper svojega brata Mojzesa in postala je gobova.
(IV. Mojz. 12.) Neki Izraelec je v soboto nabiral drva. Ali
je to tako velik greh, ako si revež praznični dan nabere ne¬
koliko drv? Učeni razlagavec sv. pisma Kornelij a Lapide
imenuje to zelo mali greh. A kako je bil kaznovan oneče-
ščevavec sobote? „Gospod reče Mojzesu: Umrje naj oni
človek, s kamenjem naj ga posuje vsa množica zunaj tabora."
(IV. Mojz. 15. 35.) Ko sta Mojzes in Aron peljala izraelsko
ljudstvo skozi puščavo v obljubljeno deželo, jim je zmanj¬
kalo vode. Ljudstvo je začelo godrnjati. „Gospod je govoril
Mojzesu rekoč: Vzemi palico in zberi to ljudstvo, ti in tvoj
brat Aron, in ukažita skali vpričo njih in dala bo vode. Ko
pripraviš vode iz skale, pila bo vsa množica in njena živina.
Mojzes je torej vzel palico, ki je bila vpričo Gospoda, kakor
mu je til ukazal. Ko je bila množica zbrana pred skalo,
reče jim: Cujte uporneži in neverneži: Ali bomo mogli do¬
biti za vas iz te skale vode? Ko je Mojzes vzdignil roko,
udaril je skalo dvakrat s palico, in vlila se je obilna voda,
da je pila množica in živina.“ Mojzes in Aron sta se pre¬
grešila z nezaupnostjo, ker sta dvomila, bo li Bog hotel iz¬
polniti svojo obljubo upornemu ljudstvu, ki ni bilo vredno
njegove pomoči. Mojzesov in Aronov greh ni bil velik, ampak
je bil odpustljiv greh, vendar jima je Bog naložil občutljivo
kazen. Gotovo sta se v duhu veselila 40 let, da naposled le
vstopita v deželo, ki je bila obljubljena očetom, a ker sta
dvomila, jima je Bog napovedal kazen, da ne bodeta uvedla
ljudstva v obljubljeno deželo. „In Gospod reče Mojzesu in
Aronu: Ker mi nista verovala, da bi me bila počastila vpričo
Izraelovih otrok, ne bosta pripeljala tega ljudstva v deželo,
katero jim bom dal." (IV. Mojz. 20.) Dva in štirideset po¬
rednih dečkov je zasmehovalo preroka Elizeja, rekoč: „Pojdi
gori, plešec! pojdi gori, plešec!" (IV. Kralj. 2, 23.) Razpo¬
sajeni dečki so bili mali, torej gotovo niso storili velikega
greha, a morali so umreti; zakaj prišla sta dva medveda iz
gozda in sta jih raztrgala. Duhovniku Cahariju je naznanil
nadangel Gabriel, da mu bo njegova že priletna žena rodila
sina, katerega naj imenuje Janeza. Caharija pa ni precej ve-

57

roval, kar se mu je oznanilo. V kazen za to je postal mu¬
tast, kakor mu je rekel nadangel Gabriel: „Mutast boš in ne
boš mogel govoriti do dneva, ko se bo to zgodilo, zato ker
nisi verjel mojim besedam, katere se bodo dopolnile ob
svojem času.“ (Luk. 1, 20.) Podobnih vzgledov bi se lahko
še mnogo naštelo. Ako pa je Bog že tukaj na zemlji, ki je
vender kraj njegovega usmiljenja, samo male grehe tako
hudo kaznoval celo nad dušami, katere je ljubil, lahko pač
iz tega sklepamo, da je tudi mali greh v očeh božjih zelo
hudoben in kazniv. Tudi sedaj še Bog pošilja ljudem časne
kazni zaradi malih grehov, kakor bolezni, revščino, nesreče
in druge nadloge. Le tisti, kateri je popolnoma čist vsakega
grešnega madeža in je zadostil božji pravičnosti za male
grehe, je vreden, gledati božje obličje. Kdor se tudi za svoje
male grehe ne spokori v tem življenju, ne bo mogel gledati
po smrti božjega obličja, dokler se ne bo spokoril zanje v
čistilnem ognju vic. „Tisti ogenj“, pravi sv. Avguštin, „bo
strašnejši, kakor vse, kar more človek trpeti v tem življenju/
(In psalm. 37.) Da, sv. Tomaž Akvinski uči celč, da bo moral
grešnik, ki se bo pogubil zavoljo smrtnih grehov, ako bo
prinesel seboj tudi male grehe, ne le za smrtne grehe trpeti
večne kazni v peklu, ampak tudi za male; zakaj ker se v
peklu nobeden mali greh ne odpusti, se tudi kazen zanj ne
odpusti, ampak bo večna. Vidite, koliko tehtnih vzrokov
imamo, da se skrbno ogibljemo tudi malih grehov. — Malih
grehov se skrbno ogibajmo:

4. ker nas sčasoma pripeljejo v smrtne
grelie.

Mali grehi nas sčasoma pripeljejo v smrtne grehe in
sicer pred vsem zaraditega, ker nam vzamejo mnogo milostij,
ki bi nam jih sicer Bog podelil. Res je, da nam Bog pode¬
ljuje zadostne milosti, da bi se mogli ogibati smrtnih grehov,
a ker je naša volja tako zelo nagnena k hudemu, so nam
dostikrat potrebne zelo obilne in posebne  milosti, da
nas skušnjava ne premaga. Takih obilnih in posebnih milo¬
stij pa ravno zaradi malih grehov ne prejemamo, zlasti, če
nam mali grehi pridejo v navado. Pa ne samo zaraditega nas
mali grehi sčasoma pripeljejo v smrtne, ker nam vzamejo
mnogo milostij, da se ne moremo več vspešno vstavljati so¬
vražnikom vzveličanja, ampak še iz drugih vzrokov. Kdor

58

se že malih grehov boji, se še bolj boji velikih, kdor pa
sklene prijateljstvo z malimi grehi, bo kmalu prijatelj tudi
velikih; zakaj v takem človeku dobivajo strasti in huda na-
gnenja vedno večjo moč, duša postaja v boju proti skuš¬
njavam vedno slabejša in mlačnejša, strah pred Bogom in
stud pred grehom se od dneva do dneva zmanjšuje, greh se
mu vedno bolj prikupuje. Ali je potem čudno, da tak človek
zabrede v velike grehe? Kolikokrat se tudi zgodi, da mali
grehi večkrat storjeni zmedejo človeku vest, da ima velike
grehe za male in jih kakor male lahkomišljeno počenja. „Je
pot, ki se človeku prava zdi, toda njen konec pelje v smrt"
(Preg. 16, 25) Po pravici pravi sv Duh: „Kdor zametuje
majhno, bo sčasoma padel." (Sir. 19, 1.) Kristus pa pravi:
„Kdor je v malem nezvest, bo nezvest tudi v velikem.“
(Luk. 16, 10.) „Kakor bolezen nadeluje pot smrti, tako na-
delujejo mali grehi pot smrtnim grehom", piše pobožni Lu-
dovik Granaški. Kako se je zgodilo, da so naši prvi stariši
prelomili zapoved božjo v važni reči ? Začetek je bil mali
greh. Radovedno je ogledovala Eva prepovedan sad; to je
bil mali greh. Nato ga je začela poželjivo ogledovati; zopet
je storila mali greh. Slednjič ga je utrgala in jedla; veliki
greh je bil storjen. Dala ga je tudi Adamu, in tudi on je
jedel; to je bil drugi veliki greh. „Kdor zametuje majhno,
bo sčasoma padel." Kralj David je radovedno gledal Urijevo
ženo, ko se je kopala. On ni obrnil svojih očij proč, zato
se mu je vzbudila mesena poželjivost in ga zapeljala v pre-
šestvo, da, celč k umoru. „Ker se Judež malih tatvin ni
ogibal, pogreznil se je v brezdno hudobije", pravi Hugo od
sv. Viktorja. Za trideset srebrnikov je prodal svojega Go¬
spoda, obupal in se obesil Mnogi začnejo po malem pijan-
čevati, dokler ne postanejo veliki pijanci. Mnogi so začeli
po malem izmikati tuje blago, dokler niso postali veliki
tatovi. Mnogi so preveč ljubili denar, in postali so veliki
skopuhi. „Kdor zametuje majhno, bo sčasoma padel."

Z v r š e t e k.

Predragi kristijani! Mali grehi žalijo Boga, ker tudi ž
njimi prelomimo njegovo postavo; mali grehi nam vzamejo
mnogo milostij, ki bi nam jih sicer Bog podelil, da bi mu
mogli zvesteje služiti in delati za vzveličanje svoje duše;
mali grehi nam nakopljejo mnogo kaznij že na tem svetu,
če pa še tukaj ne, gotovo na onem; mali grehi nas sčasoma

59

pripeljejo v smrtne grehe. Glejte, koliko vzrokov imamo, da
se jih skrbno ogibljemo! Zato pa vam kličem: „Bežite pred
grehi kakor pred kačo.“ (Sir. 21, 2.) Ako pa ste z malimi
grehi omadeževali svoje duše, spokorite se zanje že tukaj
na zemlji, da vam ne hode treba delati na onem svetu mnogo
ostrejše pokore. Tukaj na zemlji moremo za svoje grehe
zadoščevati s spokornimi solzami, z molitvijo, s postom in
zatajevanjem, z miloščino in z vsemi deli telesnega in du¬
hovnega usmiljenja, s potrpežljivostjo in vdanostjo v nad¬
logah in trpljenju, z vsemi deli, ki jih opravljamo v stanu
milosti iz dobrega namena in v duhu pokore, s pridobiva¬
njem odpustkov in posebno z daritvijo sv. maše, v vicah pa
moremo zadoščevati edino le s trpljenjem. Amen.

180. Krščanski nauk.

Do zdaj smo se učili o grehu sploh, o njegovem izviru
in njeg;ovi velikosti ali hudobiji. Izvirni ali podedovani greh
je storil Adam v raju in mi smo ga po njem podedovali z
njegovimi nasledki vred, osebne ali dejanske grehe pa sto¬
rimo sami, če vedoma in prostovoljno prelomimo božjo po¬
stavo. Osebni grehi niso vsi enako veliki; nekateri so veliki
ali smrtni, drugi pa mali ali odpustljivi. Veliki greh stori,
kdor prelomi božjo postavo v kaki važni reči, in sicer tako,
da greh jasno spozna in popolnoma privoli vanj. Mali greh
stori, kdor prelomi božjo postavo v kaki mali reči, ali kdor
prelomi božjo postavo v kaki sicer važni reči, toda ne po¬
polnoma vedoma in prostovoljno. Grehe pa razločujemo tudi
v razne vrste.

771. Katere vrste grehov razločujemo ?

Razločujemo te-le vrste grehov:

1. sedem poglavitnih grehov;

2. šest grehov zoper svetega Duha;

3. štiri vnehopijoče grehe;

4. devet tujih grehov.

Reči, ki se sicer razlikujejo med seboj, pa imajo vender
ne ko skupno znamenje, katero jih dela med seboj podobne

60


spadajo v eno vrsto. Tudi različni grehi, ki pa imajo kako
skupno znamenje, vsled katerega so si podobni med seboj,
spadajo v eno vrsto. Nekateri grehi imajo to skupno zna¬
menje, da je vsak izmed njih vir ali glava mnogih drugih
grehov; ti spadajo v tno vrsto, namreč v vrsto pogla¬
vitnih grehov.  — Drugi grehi zopet imajo to posebno
skupno znamenje, da je njihova hudobija naperjena proti
svetemu Duhu, ker prav posebno nasprotujejo njegovi mi¬
losti; ti spadajo v vrsto grehov zoper svetega
Duha.  — Nekateri grehi zopet imajo to skupno znamenje,
da je njihova hudobija tolika, da po besedah sv. pisma vpije
v nebo za maščevanje; ti spadajo v vrsto vneb o pijočih
grehov.  — Slednjič imajo nekateri grehi to skupno zna¬
menje, da jih storijo sicer drugi, katerih pa smo sokrivi
tudi mi, ker druge zapeljemo v greh ali jim grešiti ne bra¬
nimo, dasiravno bi mogli in morali; to je vrsta tujih
grehov.  Ker imamo pri grehih razna skupna znamenja,
vsled katerih so si grehi med seboj podobni, imamo tudi
razne vrste grehov.

a) Sedem poglavitnih grehov.

772. Zakaj pravimo nekaterim grehom
„poglamtni“ grehi?

Nekaterim grehom pravimo „poglavitni“
grehi, ker je vsak izmed lijih vir ali glava
mnogih drugih grehov.

Nekaterim grehom pravimo „poglavitni“ grehi, pa ne
zato, kakor bi bili oni največji grehi ali kakor bi bili vsigdar
smrtni grehi; zakaj smrtni grehi so le tedaj, ako ž njimi
prelomimo božjo postavo v kaki važni reči, tako da greh
jasno spoznamo in popolnoma privolimo vanj, n. pr. če ž
njimi zanemarimo kako imenitno dolžnost, katero imamo do
Boga, do bližnjega ali do nas samih. Kdor, postavim, kako
nedeljo ali zapovedan praznik brez opravičenega vzroka
opusti sveto mašo, zanemari imenitno dolžnost, ki jo ima do
Boga in se smrtno pregreši; kdor pa iz lenobe nekoliko
svete maše zamudi in je še pričujoč pri njenih poglavitnih
delih, ima le mali greh. — Kdor denar neredno ljubi, utegne
storiti le mali greh; kogar pa lakomnost zapelja k veliki

61

tatvini, goljufiji ali odrtiji, hudo greši zoper bližnjikovo last
in ima smrtni greh. — Ako je kdo nezmeren v jedi in pi¬
jači, ima dostikrat le mali greh; kdor pa toliko je in pije,
da si na zdravju močno škoduje, da pamet izgubi, prelomi
težko dolžnost do samega sebe in smrtno greši.

Nekaterim grehom pravimo „poglavitni“ grehi zato,
ker je vsak izmed njih vir ali glava  mnogih drugih
grehov, to se pravi: Kakor iz vira ali studenca izvira, pri¬
haja voda, tako izvirajo iz vsakega poglavitnega greha mnogi
drugi grehi, ali: Kdor je udan enemu ali več izmed pogla¬
vitnih grehov, tistega zapeljejo ti grehi še v mnoge druge
grehe. Marsikateri človek laže. goljufa, odira druge, je trdo¬
srčen itd. Odkod to prihaja? To prihaja odtod, ker je
lakomen, ker neredno ljubi denar in premoženje. Ko bi
lakomnost odpravil iz svojega srca, bi morda tudi ne lagal,
ne goljufal, ne odiral drugih, ne bil trdosrčen. Lakomnost je
torej pri njem vir mnogih grehov. Namestu da bi rekli:
Poglavitni grehi so vir mnogih drugih grehov, lahko tudi
rečemo: Poglavitni grehi so glava  mnogih drugih grehov.
Kakor je namreč na človeškem telesu glava prva, najvaž¬
nejša, tako so grehi, katere imenujemo poglavitne, prvi, naj¬
važnejši, ker večina drugih grehov še le iz njih prihaja, v
njih ima svoj začetek. Poglavitne grehe bi lahko imenovali
tudi korenine  mnogih drugih grehov; zakaj kakor iz
korenine izraste deblo, veje, mladike, listje, tako poženejo iz
poglavitnih grehov mnogi drugi grehi.

Ker poglavitni grehi rodevajo mnoge druge grehe, člo¬
veka takorekoč gonijo v grehe, naša dolžnost pa je, ogibati
se vsakega greha, smo še zlasti dolžni ogibati se poglavitnih
grehov, da nas ne zapeljejo še v druge. Kakor bi potok
hitro osušili, ako bi zadelali vse vire, iz katerih dobiva vodo,
tako bi tudi nehali grešiti v mislih, željah, besedah in de¬
janju, če ne popolnoma, pa vsaj večinoma, ako bi zamašili
vire drugih grehov, ako bi zatrli v sebi poglavitne grehe.

773. Kateri so poglavitni grehi?

Poglavitni grehi so:

1. napuh, 2 .  lakomnost, 3. nečistost, 4. ne¬
voščljivost, 5. požrešnost, 6. jeza, 7. lenoba.

Ako primerjamo te grehe med seboj, ne najdemo no¬
bene podobnosti med njimi. Vender so si podobni v tem, da

62


je vsak izmed njih vir ali glava mnogih drugih grehov, za¬
radi česar spadajo v eno vrsto. Kdor hoče čisto in bogo-
ljubno živeti, naj zadela pred vsem sedmere vire, iz katerih
njegovi drugi grehi večinoma izvirajo, naj potrebi iz svojega
srca one poglavitne grehe, katerim je udan Da lažje spo¬
znamo, katerim poglavitnim grehom smo udani, proti katerim
se nam je torej pred vsem vojskovati, razlaga nam kate¬
kizem, kdo greši s posameznimi poglavitnimi grehi in kateri
drugi grehi izvirajo iz vsakega poglavitnega greha.

774. Kdo greši s napuhom?

Z napuhom greši, Mor samega sehe čez
mero povzdiguje in neredno hrepeni po časti
in prednosti.

Človeku je prirojeno, da ceni in čisla to, kar je dobro.
Iz tega sledi, da sme in more ceniti in čislati tudi to, kar
je dobrega na njem samem, n. pr. različne dušne in telesne
zmožnosti, zakaj to so darovi božji, kakor spričuje sv. Pavel
rekoč: „Kaj pa imaš, kar bi ne bil prejel?" (I. Kor. 4, 7.)
Tudi to sme človek ceniti, kar si je pridobil z vztrajno
pridnostjo, sme se veseliti svojega dobrega imena in spošto¬
vanja, katero uživa pri ljudeh, toda pozabiti ne sme, da
imajo tudi drugi ljudje mnoge dobre lastnosti in zmožnosti,
katere mora ravnotako ceniti in čislati kakor svoje Kaj rado
pa se zgodi, da človek više ceni samega sebe, kakor zasluži,
ker si pripisuje večje prednosti, kakor jih v resnici ima,
ker pripisuje to, kar ima dobrega od Boga, samemu sebi,
ker se ima za boljšega, imenitnejšega, kakor so drugi, ali
ker si pripisuje popolnoma namišljene prednosti Kdor samega
sebe više ceni, kakor zasuži, povzdiguje se čez mero,
greši z napuhom. Ker napuhnež samega sebe previsoko ceni,
zato tudi neredno hrepeni po časti in prednosti, to se pravi,
on želi bolj, kakor zasluži, da bi ga tudi drugi častili in
priznavali njegove namišljene prednosti.

Z napuhom se lahko greši v mislih,  ako se namreč
kdo v srcu čez mero povzdiguje, n. pr. zaradi telesne lepote,
zaradi telesne moči, zaradi dušnih zmožnostij, ali ker je rojen
od plemenitih in bogatih starišev, ali ker se zdi samemu
sebi pobožen. —- Z napuhom se lahko greši v besedah,
ako namreč kdo samega sebe vpričo drugih čez mero hvali;

63

druge pa graja in ponižuje. Ko se je kralj Nabuhodonozor
na babilonskem gradu sprehajal, kjer je lahko pregledal ves
Babilon, je prevzetno govoril: „Ni li to veliki Babilon, ki
sem gi jaz sezidal za kraljevi dom v moči svoje mogočnosti
in v slavo svoje časti?“ (Dan. 4, 27.) Prevzetni kralj je po¬
polnoma pozabil, da Gospod daje slavo in moč, in je vse
samemu sebi pripisoval. „In ko še kralj ni bil izgovoril, že
je prišel glas z neba: Tebi je rečeno kralj Nabuhodonozor:
Tvoje kraljestvo ti bo vzeto, in izmed ljudij te bodo pahnili,
in med živino in zverino bo tvoje prebivališče; travo boš
jedel kakor vol, in sedem časov bo nad teboj preteklo, do¬
kler ne spoznaš, da Naj višji gospoduje nad človeškim kra¬
ljestvom, in ga da, komur hoče.“ (Dan. 4, 28. 29.) — Z
napuhom se greši v dejanju,  ako se namreč kdo tako
vede, da morejo drugi iz njegovega vedenja spoznati, da
samega sebe visoko ceni, ako daje drugim čutiti, da se ima
za boljšega od njih, ako se prav gizdavo in bolj imenitno
oblači, kakor je njegovemu stanu in premoženju primerno,
da bi užival pri drugih več veljave, da bi ga občudovali,
častili.

Z napuhom so grešili hudobni angeli, naši prvi stariši,
ljudje, ki so zidali babilonski stolp, egiptovski kralj Faraon,
ki ni hotel izpustiti Izraelcev, hudobni Aman in mnogi drugi.
Z napuhom se tudi dandanes neštevilnokrat greši.

Sveto pismo pravi: „Bog in ljudje sovražijo napuh.“
(Sir. 10, 7.) Napuh je zopern Bogu.  »Gnusoba je Gospodu
slehern prevzetnež.“ (Preg. 16, 5.) In kako bi tudi ne bil ?
Sveti Pavel pravi: „Kaj pa imaš, kar bi ne bil prejel ?“
(I. Kor. 4, 7.) Kar je človek in kar ima, vse je in ima od
Boga. A prevzetnež meni, da to, kar je in kar ima, je in
ima od samega sebe in od nikogar drugega, da le njemu
gre čast za vse dobro, kar je na njem. On torej odreka Bogu
dolžno čast in jo zahteva zase. Kako bi ne bil zopern Bogu
človek, ki v svoji prevzetnosti vse le sebi pripisuje, ničesar
Pa Bogu, ko vender ima vse le od Boga, ničesar pa od sa¬
mega sebe, ki išče povsod le svoje časti, nikjer pa ne božje ?
Ker je napuh zopern Bogu, zato „se Bog prevzetnim ustavlja".
(Jak. 4, 6.) Bog odtegne prevzetnežem svoje milosti in pri¬
pusti, da včasi prav globoko padejo. Neki Justin se je iz
ljubezni do Jezusa odpovedal vsemu posvetnemu in vstopil v
red sv. Frančiška. S svojimi molitvami, z zatajevanjem sa-
m ega sebe, z ostro spokornostjo in drugimi čednostmi je

64

dosegel veliko popolnost in bil drugim vzgled svetosti. Bog
mu je skazoval posebne in izredne milosti. Slovel je daleč
na okrog zaradi svoje svetosti. Papež Evgen IV. sam ga je
želel spoznati in ga poklical v Rim Papež ga je objel in ga
posadil na svojo stran. Ko se je Justin vrnil iz Rima, rekel
mu je njegov predstojnik sv. Janez Kapistran, žalostno: „0
brat Justin! kot angel si odšel, kot hudič si se vrnil.“ Zakaj
mu je tako rekel? Zato, ker je opazil na njem veliko spre¬
membo. Justin se je prevzel, ker ga je papež sam tako po¬
častil. Bil je od dneva do dneva bolj ošaben ter začel godr¬
njati, ker so mu po njegovem mnenju skazovali premalo
časti. Slednjič se je tako spozabil, da je nekega sobrata za¬
bodel z nožem, ker se mu je zdelo, da ga ne časti dovolj.
Nato je zbežal iz samostana, storil veliko hudobij, dokler
ga niso zgrabili in vrgli v ječo, kjer je umrl žalostne smrti,
ne da bi se spokoril. Pač prav govori sv. Duh: „Kjer je
napuh, ondi je tudi sramota.“ (Preg. 11, 2.)

Napuh je zopern tudi ljudem,  ki so napravili pre¬
govor: „Prevzetnost se povsod spotika, sramota se zanjo
pomika.“ Da je res tako, prav lahko spoznamo. Prevzetnež
misli, da drugi nimajo tistih dobrih lastnostij in sposobno¬
sti], kakor jih on ima, da jih nimajo toliko in v toliki meri,
kakor on; on torej slabo sodi o drugih. Da pa drugim ni to
všeč, se samo ob sebi razume. Namestu da bi ga spoštovali
in častili, kakor pričakuje od njih, ga začn6 prezirati in
zaničevati.

Napuh je jako škodljiv greh.  „Kar sezida pra¬
vičnost, to podere napuh“, je rekel sv. Bernard; zakaj napuh
uniči vse zasluženje dobrih del. Ako moliš, se postiš, deliš
miloščino; ako premaguješ vse svoje strasti, ako ne izgovoriš
nikoli nobene nepotrebne besede, ako nikoli ne žališ svojega
bližnjika, se vadiš skoraj v vseh čednostih svetnikov, so to
sicer samo na sebi dobra dela, toda če se zaradi njih napi¬
huješ, mlatiš prazno slamo, nimaš nobenega zasluženja za
nebesa. Farizeji so po cele ure molili v templu, so se ostro
postili, delili miloščino, podučevali druge v postavi Gospo¬
dovi ter opravljali druga dobra dela, tako da bi jih bili ljudje
lahko za svetnike imeli. Kaj pa je Kristus rekel o njih? On
je zavrgel njih pravičnost in rekel apostolom: „Ako ne bo
obilnejša vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne poj-
dete v nebeško kraljestvo.“ (Mat. 5, 20.) Zakaj je Gospod
zavrgel pravičnost farizejev? Zato, ker so opravljali svoja

65

dobra dela iz častilakomnosti, da bi jih ljudje videli in hva¬
lili. Jezus je tudi opominjal svoje poslušavce tako-le: „Glejte,
da svojih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas videli;
sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v ne¬
besih. Kadar torej daješ vbogajme, ne trobi pred seboj, kakor
delajo hinavci po shodnicah in po trgih, da bi od ljudi j bili
hvaljeni; resnično povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar
pa daješ vbogajme, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja
desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki
na skrivnem vidi, ti bo povrnil. In kadar molite, ne bodite,
kakor hinavci, kateri radi v shodnicah in na voglih potov
stoje in molijo, da bi jih ljudje videli. Resnično, povem vam,
prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj
hram, zapri duri in moli svojega Očeta na skrivnem; in tvoj
Oče, kateri na skrivnem vidi, ti bo povrnil." (Mat. 6, 1—6.)
Spomnite se na petere nespametne device. Bile so device,
•ohranile so si ono čednost, ki je ljuba Bogu in ljudem,
vender pa niso prišle na ženitnino nebeškega Jagnjeta. Ženin
jim je zaklical: »Resnično, povem vam, vas ne poznam."
(Mat. 25, 12.). A zakaj? „Zato“, pravi sveti Gregor Veliki,
„ker so zavoljo svojega devištva iskale hvalo pri ljudeh."
Torej, ker so bile častilakomne, prevzetne device, zato ni
maral zanje nebeški ženin Jezus Kristus.

Napuh pa ni le zaraditega zelo škodljiv greh, ker nam
vzame vse zasluženje dobrih del, ampak zlasti še zaraditega,
ker je vir premnogih drugih grehov. Sv. pismo samo pravi:
»Začetek vsakega greha je napuh; kdor se ga drži, bo s
kletvijo napolnen, in poslednjič ga bo on (Bog) podrl.“
(Sir. 10, 15.) Stari Tobija pa je rekel svojemu sinu: „Napuhu
ne  daj gospodovati ne v svojih mislih, ne v svojih besedah;
■zakaj v njem se je vsa spačenost začela." (Tob. 4 ,  14.)

775. Kaj isvira is napuha?

Iz napuha izvira: neredna ljubezen do sa¬
mega sebe in bahavost, slavohlepje in zavist;
zaničevanje Boga in vere, cerkve in bližnjega;
1'azpor, kreg in prepir; trdovratnost, nepokor¬
ščina, krivoverstvo.

Ker prevzetnež samega sebe previsoko ceni, ker si do-
mišljuje, da je mnogo boljši od drugih, ker vse dobro na

5

66


sebi pripisuje samemu sebi, je popolnoma vase zaljub¬
ljen,  peča se v mislih le s seboj samim, se veseli le svojih
resničnih ali namišljenih prednostij, se torej tudi neredno,
čez mero ljubi, išče le svoje sreče, svojih koristij, svoje za¬
dovoljnosti, za srečo drugih mu ni mar. — Prevzetnež opo¬
zarja pri vsaki priliki, ki se mu ponudi, druge ljudi na svoje
resnične ali namišljene dobre lastnosti, se hvali pred drugimi,
očito in skrito, se oblači nečimerno, se skazuje pred drugimi
z razsipnostjo, se proti drugim oblastno vede, skratka: on
se baha.  — Prevzetnež je s 1 a v o h 1 e p e n , to se pravi,
on želi, da bi ga vsi drugi imeli za takšnega, kakršen si sam
domneva, da je, da bi le o njem govorili, njega hvalili, njega
povzdigovali; to mu de silno dobro. Zaraditega zasuče po¬
govor — če le more — na samega sebe, se navidezno pred
drugimi cel6 ponižuje, da bi mu začeli hvalo peti. Ker bi
prevzetnež le sam rad užival veljavo in spoštovanje pri
ljudeh, noče, da bi mu bil kdo drugi enak ali ce!6 več kakor
on. Ako pa vidi ali sliši, da tudi drugi uživajo spoštovanje,
ne pa on sam, zmanjšuje njihove dobre lastnosti, razodeva
njihove napake, pripoveduje o njih kake izmišljene napake
ali povečuje njihove resnične napake, in dobro se mu zdi.
ako jih tudi drugi grajajo, opravljajo in obrekujejo. Ako ne
more spodkopati njihove veljave, navdaja ga zavist,  on
se žalosti' zaradi prednostij in dobrot svojega bližnjika, kakor
bi bile njemu na kvar.

Iz napuha izvira zaničevanje Boga,  zakaj na-
puhnež pozabi, da je Bog njegov Gospod, on misli, da je
sam svoj gospod, in da mu Bog nima ničesar zapovedovati.
Na povelje božje „sta šla Mojzes in Aron k Faraonu in mu
rekla: To pravi Gospod Bog Izraelov: Izpusti moje ljudstvo,
da mi daruje v puščavi. On pa odvrne: Kdo je Gospod, da
naj poslušam njegovo besedo in izpustim Izraela ? Ne poznam
Gospoda in Izraela ne bom izpustil." (II. Mojz. 5, 1. 2.)
Prevzetni Faraon je zaničeval Boga, ker ga ni hotel pri¬
znati za svojega gospoda in poslušati njegove besede. —
Napuhnež zaničuje vero,  ker zametuje njene skrivnosti,
katerih ne more umeti s svojim slabim razumom, in ker
noče priznavati, da je dolžan živeti po naukih svete vere. —
Napuhnež zaničuje  seveda tudi cerkev,  katera mu v
imenu božjem razodeva verske resnice in oznanja voljo božjo.
— Napuhnež, ki le samega sebe čisla, ki misli, da je samo
on spoštovanja vreden, zaničuje tudi bližnjika, ka-

67

teri ni nič v njegovih očeh ali je vsaj globoko pod njim;
zaraditega ga natolcuje, ga predrzno sodi, ga pred drugimi
zasramuje in zasmehuje. Tako je ravnal farizej, o katerem
je rekel Kristus, da je sam pri sebi tako-le molil: „Bog! za¬
hvalim te, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivič¬
niki, prešestniki.“ (Luk 18, 11.) On ni rekel, kakor neka¬
teri  ljudje, ampak kakor drugi  ljudje, to je po razlaganju
sv. Avguština kakor vsi drugi ljudje.

Iz napuha izvira razpor, kreg in prepir  Ker
se prevzetnež ima za najboljšega, hoče vsem zapovedovati,
hoče, da bi nihče ne bil nad njim ali poleg njega, ampak vsi
pod njim. Ker pa seveda drugi niso tistega mnenja kakor
on, nastane med njim in drugimi razpor, kreg in prepir, pri¬
jateljske vezi se raztrgajo in ljubezen izgine.

Iz napuha izvira trdovratnost.  Prevzetnež se ima
za pametnejšega, kakor so drugi, zato pa misli, da ima samo
on prav, drugi pa ne, in se ne da odvrniti od svojega mnenja,
ako se mu tudi popolnoma jasno izpriča, da nima prav. —
Prevzetnežu se seveda zdi, da bi preveč ponižal sa¬
mega sebe, ako bi bil komu drugemu pokoren.
Kdo mi ima kaj zapovedovati? si misli; jaz delam, kar hočem.
Ako otroci, kadar nekoliko odrasejo, nočejo več poslušati
svojih starišev, ako se posli ustavljajo svojim gospodarjem,
župljani svojim dušnim pastirjem, ;e vsega tega kriv napuh.
— Napuh privede človeka dostikrat v krivoverstvo.
Napuhnen človek ima le to za resnico, kar sam sprevidi,
kar ne presega njegove pameti. Ker pa vera zahteva, da pod-
vržemo svoj razum njenim naukom, akoravno jih ne umemo,
da vravnavamo po njih svoje življenje, akoravno se našim
strastim ne prilegajo, napuhnež pa tega storiti noče, zabrede
v  krivoverstvo. Zgodovina nam priča, da so v raznih časih
in krajih nastale razne krive vere, toda povsod jih je rodil
taisti oče, namreč napuh. Napuhnen človek se sramuje roke
sklepati, klečati in moliti; on se zdi samemu sebi tako učen,
da mu ni treba poslušati besede božje, tako popoln, da mu
n j treba prejemati sv. zakramentov. Kaj bi si tudi ljudje o
njem mislili, ako bi ga večkrat videli pri spovednici in ob¬
hajilni mizi? Zanemarjanje molitve, besede božje in sv. za¬
kramentov pa zavede človeka v malomarnost v veri in v
krivoverstvo.

5 *

Z vrš e tek.

Napuh je zopern Bogu in ljudem, napuh je zelo škod¬
ljiv, ker nam vzame vse zasluženje dobrih del in nas zavede
v premnoge grehe. Prav je imel stari Tobija, ko je rekel
svojemu sinu: »Napuhu ne daj gospodovati ne v svojih mi¬
slih, ne v svojih besedah; zakaj v njem se je vsa spačenost
začela.“ (Tob. 4, 14.) Tudi mi ne dajmo prostora napuhu v
svojem srcu. Da se ga bomo lažje ubranili, spominjajmo se,
da sami iz sebe nič nismo, ničesar ne premoremo, spomi¬
njajmo se, da smo polni napak in pregreh, predočujmo si
kazni, s katerimi kaznuje Bog napuh, ter ostanimo ponižni.
„Bog se ustavlja prevzetnim, ponižnim pa daje milost", piše
sv. Jakob (4, 6.). Kristus pa veli: „Kdor se povišuje, bo po¬
nižan; in kdor se ponižuje, bo povišan" (Mat. 23, 12.)
Amen.

181. Krščanski nauk.

Prvi poglavitni greh je napuh. Ž njim greši, kdor sa¬
mega sebe čez mero povzdiguje in neredno hrepeni po časti
in prednosti. Sveto pismo imenuje napuh »začetek vsakega
greha" (Sir. 10, 15.). Napuhu je vdano mnogo ljudij in iz
njega izvira mnogo drugih grehov, kakor: neredna ljubezen
do samega sebe in bahavost, slavohlepje in zavist; zaničevanje
Boga in vere, cerkve in bližnjega; razpor, kreg in prepir;
trdovratnost, nepokorščina in krivoverstvo. Drugi poglavitni
greh je lakomnost. Tudi lakomnost je zelo razširjena pre¬
greha, ki rodeva mnoge druge grehe. „Od najmanjšega do
največjega so vsi lakomnosti vdani“, tožil je prerok Jeremija
(6, 13.). Malokatero skušnjavo ljudje težje premagujejo kakor
lakomnost; njej so udani bogatini in reveži.

776. Kdo greši s lakomnostjo?

Z lakomnostjo greši, kdor neredno ljubi
denar in premoženje.

Kdor si po pravični poti in v primernem času skuša
pridobiti denar in premoženje, da bi sebe in svoje spodobno
in dobro preskrbel, da bi mogel prispevati za dobre namene,
in zaraditega pridno dela in štedi, ravna popolnoma po volji

69

božji, če le tudi pred vsem skrbi za vzveličanje svoje duše;
njegova skrb za denar in premoženje ni lakomnost. Kdor pa
denar in premoženje tako ljubi, da mu pripisuje neko no¬
tranjo vrednost in meni, da ga edino to dvoje more osrečiti
in da mora pred vsem po njima hrepeneti; kdor preželjno
hrepeni po denarju in blagu in se poslužuje morda najkri-
vičnejših sredstev, da bi si ga pridobil; kdor pridobljeni
denar in premoženje stiska, ne da bi ga rabil zase ali za
druge in ne neha skupaj grabiti, čeravno ima že zdavnaj
več, kakor potrebuje, čegar misli in želje se vrte edino
okoli denarja in premoženja, tisti neredno ljubi denar in
premoženje. Nered je v njegovi pameti, ker pripisuje denarju
in premoženju vrednost, katere nimata; nered je v njegovem
srcu, ker ljubi edino to, kar ne zasluži njegove ljubezni, saj
ga zaradi svoje minljivosti ne more stalno osrečiti; nered je
v njegovih skrbeh, ker skrbi proti volji božji pred vsem
za denar in premoženje, dušo pa zanemarja. Jezus Kristus je
rekel: „Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rja in
molj konča, in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo. Temveč
zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rja, ne
molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo 41  (Mat. 6,
18. 19.). Kdor neredno ljubi denar in premoženje, ravna pa
uprav narobe, kakor je Kristus rekel; on greši z lakomnostjo.
Ne smete pa misliti, da je lakomnež tisti, kateri ima mnogo
denarja in premoženja, zakaj lakomnost ni v tem, da kdo
mnogo ima, ampak v tem, da to, kar kdo ima, preveč, ne¬
redno ljubi, in neredno hrepeni po tem, kar še nima. Zato
je lakomnež lahko tudi kak bolj siromašen človek, ki pa
na to, kar ima, preveč navezuje svoje srce in misli le na
to, kako bi si več pridobil.

„Nihče ne more dvema gospodoma služiti", govori Jezus
Kristus; „ali bo namreč enega sovražil, in enega ljubil; ali
se bo enega držal, in enega zaničeval. Ne morete služiti Bogu
in mamonu" (Mat. 6, 24). Mamon je kaldejska beseda in
pomeni bagastvo. Kristus torej pravi, da je bogastvo gospod,
kateri nasprotuje Bogu. Zakaj pa? Zato, ker tisti, ki denar
tako ljubijo, da vse zanj store, služijo denarju kakor svo¬
jemu gospodu, pri tem pa zanemarjajo in pozabljajo pravega
Gospoda, Boga. Kdor bogastvu služi, ne more služiti Bogu.
Sv. Pavel imenuje lakomnost malikovanje, (Kol. 3, 5.) ker
lakomnik bogastvu kakor maliku služi, kateremu daruje
življenje, zdravje, čast, sploh vse, da bi si je pridobil in

ohranil. Ako pa se lakomnost primerja malikovanju, da, se
naravnost malikovanje imenuje, recite, ali ni že sama na sebi
silno pregrešna in škodljiva? Sv. Duh pravi: „Nič ni krivic-
nejšega, kakor ljubiti denar; zakaj tak ima tudi svojo dušo
na prodaj" (Sir. 10, 10.). Sv. Pavel pa tako-le piše: „Kateri
hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in v zadrgo hudičevo
in v mnogo nepridnih in škodljivih želj, katere potope člo¬
veka v pogubljenje in končanje. Korenina vsega hudega
namreč je lakomnost" (I. Tim. 6, 9. 10.). Prav ima sveti
Pavel, zakaj kakor napuh, tako ima tudi lakomnost mnogo
otrok.

777. Kaj izvira is lakomnosti?

Iz lakomnosti izvira: nepokoj srca in pre¬
tirana skrk za časne reči; zvijača in goljufija;
krivičnost, izdajstvo in krive prisege; neusmi¬
ljenost in trdosrčnost.

Modri Sirah je opominjal Izraelce: „Prosite Boga vseh
rečij..., naj nam da veselo srce, in naj v naših dneh biva
mir v Izraelu vekomaj" (Sir. 50, 24. 25.). Po pravici je tako
opominjal Izraelce, zakaj pokoj srca je za vsakogar velika
sreča. Pokoj srca pa pogreša  lakomnik, zakaj lakom¬
nost mu ga vzame. „Kakor morje ni brez valov, tako ni
najti lakomnika brez bojazni, strahu, skrbi, nevarnosti", pravi
sv. Krizostom (Hom. 39. in Matth.). Lakomneževo srce je
nepokojno, ker se neprestano boji, da bo izgubil svoj
denar in svoje premoženje, da mu ga bodo tatje ukradli, da
ga bode kdo oropal; skriva ga zdaj tu zdaj tam, ker se mu
ne zdi nikjer dovolj varno shranjen. Njegovo srce je ne¬
pokojno, ker vč, da bo moral ob smrti vse zapustiti drugim,
ono je nepokojno, ker ga peče vest, ako si je pridobil po
krivici svoje premoženje. — Lakomnost je trinoška gospa,
katera onemu, ki jej služi, napravlja prevelike, pretirane
skrbi in trude za časne reči. Akoravno se lakomnik trudi
od jutra do večera, akoravno si nabira premoženje leta in
leta, njegova lakomnost ni nasičena, ona mu neprenehoma
pravi: Se ni zadosti; le več, le več še nagrabi. Sv. pismo
pravi: ,.Lakomnemu in stisnenemu človeku premoženje ni v
prid" (Sir. 14, 3.), ker je njegova skrb za časne reči toliko
pretirana,  da niti samemu sebi ničesar ne privošči.

71

Slaba je njegova hrana, slaba njegova obleka, še celo za
zdravila se mu mili dati denarja, ker bi tudi to bila potrata.
In če v pretirani skrbi za časne reči niti sebi ničesar ne
privošči, kako bode kaj privoščil svojim domačim ali celo
drugim? In kaj bo nazadnje njegov delež? Mrtvaška obleka,
iz nekoliko deskic izbita rakev in nekoliko pedij zemlje je
vse, kar mu ostane. Kar pa je spravil, čegavo bo ? „Kdor
kopiči sebi v krivico, drugim spravlja, in njegovo premoženje
bodo drugi potratili", govori sv. Duh (Sir. 14, 4.). Ali ni
lakomnost največja neumnost? Da tak človek, ki ima toliko
skrbij za časne reči, ne utegne misliti na Boga, na svojo
dušo, na molitev, na službo božjo, nam ni treba praviti, ker
je samo na sebi razvidno.

Iz lakomnosti izvira zvijača in goljufija.  La¬
komnik si domišljuje, da mu je vsako sredstvo dovoljeno,
ako si z njegovo pomočjo le more pomnožiti svoje premo¬
ženje; zaraditega laže, se hlini in zvija na vse mogoče načine,
da bi svojemu bližnjemu na kvar samemu sebi kaj pridobil.
— Lakomnik goljufa svojega bližnjega n. pr. s tem, da ga
prevari s ponarejenim denarjem, s krivo mero in vago, da
ponareja blago in živila ali zamolčuje bistvene napake kakega
blaga, da zahteva večje plačilo, kakor zasluži storjeno delo,
da zlorablja stisko svojega bližnjega sebi v korist in, če mu
kaj proda, zahteva previsoko ceno, če pa kaj od njega kupi,
mu premalo plača.

Iz lakomnosti izvira krivičnost, izdajstvo in
krive prisege  Lakomnik ne vrne najdenih, posojenih
ali v hrambo mu izročenih rečij, on ne plača, kar je plačati
dolžan, ali plača manj, kakor bi moral, on zahteva pri po¬
sojilih krivične obresti, nepošteno in z umetnimi pripomočki
podražuje živila ali blago nad njihovo pravo vrednost, se
sploh ne boji nobene krivičnosti. „Mnoge je že zlato in srebro
zapeljalo, in je do srca kraljev seglo in jih popačilo“, pravi
sv. pismo (Sir. 8, 3 ). Kralj Ahab je gotovo imel vsega dovolj,
vendar pa je hotel, naj mu proda Nabot svoj vinograd, da
bi si naredil zelenjadni vrt. Nabot ni hotel prodati vinograda,
ker je bilo prepovedano prodajati dedščino očetov. Ahab,
nevoljen in razkačen zaraditega, se je vrgel na svojo po¬
steljo, obrnil svoj obraz k steni in ni ničesar jedel. Ahabova
žena, hudobna Jezabela, je najela dva hudobna moža, ki sta
krivo pričala zoper Nabota: „Nabot je klel Boga in kralja."
Žito so ga peljali ven iz mesta in ga s kamenjem umorili.

72

Ko je Ahab slišal, da je Nabot umrl, vzel je v last njegov
vinograd. (III. Kralj. 21.) Iz lakomnosti je torej Ahab pri¬
volil v hudobni naklep svoje žene in se po krivici polastil
Nabotovega vinograda. — Judež Iškarijot je bil lakomnik.
Ker je shranjeval miloščino, od katere so živeli Jezus in
apostoli, je iz lakomnosti kradel (Jan. 12, 6.). Ker te strasti
ni brzdal, zapeljala ga je, da je Jezusa, svojega Boga in
Gospoda, izdal za trideset srebrnikov. „Kaj mi hočete dati”,
rekel je velikim duhovnikom, „in jaz vam ga bom izdal ?
Oni pa so mu privolili trideset srebrnikov” (Mat. 26, 15.).
Efijalt, neki Grk, je iz lakomnosti prodal svojo domovino
najhujšim sovražnikom, Perzijancem. Lakomnost torej zapelje
v najhujše izdajstvo.  — Ona zapelje v krive pri¬
sege.  Koliko krivih priseg se stori iz lakomnosti pri so¬
diščih, se prešteti ne da: Eden priseže po krivem, da bi mu
ne bilo treba plačati tega ali onega dolga, drugi, da bi se
mu plačalo še enkrat, kar je že plačanega, tretji, da bi si
pridobil kako dedščino, četrti, da bi si prisvojil nekoliko
tuje zemlje itd.

Iz lakomnosti izvira neusmiljenost in trdo¬
srčnost.  Lakomnež je neusmiljen do samega sebe, ker si
ne privošči, česar mu je treba. „Kdor samemu sebi ni dober,
bo li komu drugemu dober?” (Sir. 14, 5.) „Tisti, katere je
lakomnost vjela v svoje mreže, so tajili včasi cel6 naravne
vezi”, pravi sv. Krizostom. In res lakomni oče ne dd otrokom,
česar potrebujejo, lakomnega brata ne gane revščina sestre,
lakomni sestri se ne smili siromašen brat. Kolikokrat se
zgodi, da lakomni otroci po strani gledajo svoje roditelje,
ker se jim zdi, da predolgo ne dobe premoženja od njih!
Kako žalostno je včasi življenje roditeljev na stare dni, ki
sta se trudila v potu svojega obraza in potem izročila svoje
premoženje sinu, ker jima lakomni sin ne daje, kar sta si
izgovorila, in se mu zdi, da predolgo živita. Lakomnost na¬
redi lakomneža slepega in gluhega za revo in bedo njego¬
vega bližnjika; ako bi jih tudi na tisoče in tisoče gladovalo
okoli njega in ga milo prosilo pomoči, nega ničesar ne gane.
— Lakomnik je trdosrčen. „On je podoben”, pravi sveti
Vincencij Fererij, „kovaškemu naklu, ki ne postane mehkeje,
naj se s kladivom še toliko po njem bije.” Posebno dolžniki,
sirote in vdove morajo trdosrčnost lakomnikovo dostikrat
hudo občutiti, ker jih stiska in jim pograbi v svoj lakomni
in nenasitljivi žep še tisto betvico premoženja, ki je imajo.

73

Lakomnikova vest — bi lahko rekli — je vreča, v
kateri imajo prostor vsi grehi, in prav govori sv. Bazilij:
,,Zelja po denarju napolnjuje gozde z roparji, hiše s tatovi,
družine z nezadovoljnimi, sejme z goljufijo, sodišča s krivimi
prisegami, hiše nedolžnosti z bedo in revo, oči sirot s solzami,
srce vdove z vzdihljaji, ječe s hudodelniki, pekel s pogub-
Ijenci” (Hom. 7. in avar.).

„Korenina vsega hudega je lakomnost” (I. Tim. 6, 10.).
Da se ne boste udajali lakomnosti, in da ne boste zabredli
v razne grehe, ki iz nje izvirajo, pomislite, kako hudo kaz¬
nuje Bog lakomnike dostikrat že na tem svetu. Ahab ki
se je iz lakomnosti polastil Nabotovega vinograda, umrl je
v vojski žalostne smrti, kakor mu je napovedal prerok Elija;
Giezi, lakomni služabnik preroka Elizeja, ki je lagal sirskemu
vojvodu Naamanu, da bi si pridobil denarje postal za zmerom
gobav (IV. Kralj. 5, 27.); Judež, ki je iz lakomnosti izdal svo¬
jega Gospoda za trideset srebrnikov, je umrl kot samomo-
rivec (Mat. 26, 27.); Ananija in Satira, ki sta iz pohlepnosti
lagala sv. Petru, sta nagloma umrla (Dej. ap. 5.). Ako Bog
ne kaznuje lakomnosti vsigdar že na tem svetu, kaznuje jo
gotovo na onem. Trdosrčni bogatin, ki ni imel usmiljenja z
ubogim Lazarjem, je bil pokopan v pekel (Luk. 16, 22.).
Sv. Pavel piše: „To namreč vedite in premislite, da noben...
lakomnik, kar je malikovanje, nima deleža v kraljestvu Kri¬
stusovem in božjem" (Efež. 5, 5.). Pomislite dalje, da lakomnik
navadno ne uživa svojega denarja in premoženja, in da mora
ob smrti vse zapustiti drugim. „Nič nismo prinesli na svet”,
piše sv. Pavel; „gotovo je, da tudi nič ne moremo odnesti.
Ako pa imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni”
(L Tim. 6, 7. 8.). Ravnajte se vsi po op minu Kristusovem,
ki pravi: „Zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča
ne rja, ne molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukra¬
dejo (Mat. 6, 19.).

v  Tretji poglavitni greh je nečistost. O njej bi najrajše
molčal, ker sv. Pavel naravnost pravi: „Vsa nečistost....
se še ne imenuj med vami (kakor se spodobi svetim) (Efež. 5,3.).
Ako bi se ta pregreha med kristijani res ne imenovala in
se manj storila, bi ne bilo treba o njej govoriti, toda ker
Je med vsemi grehi najbolj raširjena, ne smem o njej molčati.

74

T

778. Kdo greši s nečistostjo ?

Z nečistostjo greši, kdor prostovoljno po¬
želi kaj takega, kar žali sramežljivost.

O nečistosti sem govoril obširno, ko sem razlagal šesto
in deveto božjo zapoved. (Glej: 95—97. in 106. Kršč. nauk).
Tam smo slišali, da žalijo čistost ali sramežljivost prosto¬
voljne nespodobne misli in želje; nespodobni pogovori, šale
in pesmi; nespodobni pogovori in vsa nespodobna dejanja.
Tukaj nam še enkrat pove katekizem, da z nečistostjo ne
greši samo tisti, ki kaj nespodobnega govori ali posluša,
zbija nespodobne šale, prepeva ali posluša nespodobne pesmi,
kaj nespodobnega gleda ali dela, ampak tudi, kdor prosto¬
voljno poželi kaj takega, kar žali sramežljivost, akoravno
se dejanje ne zgodi. Kristus sam pravi: „Jaz pa vam povem,
da vsak, kateri pogleda ženo, da jo poželi, je že prešestoval
ž njo v svojem srcu“ (Mat. 5, 28.).

Vsak greh je ostuden, a najostudnejša je nečistost. 0
paganskem modrijanu Dijogenu se pripoveduje, da je ob
belem dnevu hodil po ulicah Atenskega mesta s prižgano
svetilnico in se delal, kakor bi nečesa iskal. Ko so ga vpra¬
šali, česa išče, je odgovoril: „Ljudi iščem.“ „AU“, odvrne t
mu eden, „ne vidiš, da je ves trg poln ljudij ?“ Dijogen pa l
je zavrnil: „To niso ljudje, ampak živali; zakaj oni ne žive
kakor ljudje, ampak kakor v živali in se dado vladati in voditi
od živalskega nagnenja.“ Živali nimajo pameti in žive po f
svojem živalskem nagonu, človeku pa je Bog dal pamet, da
bi vladala in vodila njegove strasti, toda on se da voditi od
mesene sladnosti, je torej še manj kakor žival, ker se po- j
niža pod žival. Ali ni to sramotno? Že zaraditega, ker je
nečistost tako ostudna in Bogu zoperna, bi se je morali nad
vse ogibati. Ogibati bi se je morali, ker jo Bog, kakor smo
slišali pri šesti zapovedi, hudo kaznuje že na tem svetu na
celih deželah, mestih in ljudstvih, pa tudi na posameznih
ljudeh, zlasti pa po smrti. „Nečistnike in prešestnike bo
Bog sodil“, piše sv. Pavel (Hebr. 13, 4.) in: „Nikar se ne
motite! Ne nečistniki... ne prešestniki ... ne bodo posedli
božjega kraljestva 14  (I. Kor. 6, 9. 10.). Nečistosti bi se morali
zlasti ogibati tudi zaraditega, kar iz nje izvira.

75

779. Kaj izvira iz nečistosti?

Iz nečistosti izvira: dušna slepota in trdo¬
srčnost; vneniarnost za Boga in božje reči;
umor in samomor; nevera in obup nad božjim
usmiljenjem.

»Nečistost vzame pamet", pravi prerok Ozej (4, 11.),
„nečistost oslepi pamet", veli sv. Gregorij. Tako pravi tudi
sv. Pavel: „Meseni človek ne razume, kar je duha božjega"
(I. Kor. 2, 14.), „ker modrost ne gre v hudovoljno dušo, tudi
ne prebiva v telesu, ki je udano grehom." (Modr. 1, 4.) S
čimur se človeška pamet rada peča, to je nečistniku zoperno;
on ne spozna, kako ostudna, pogubna je njegova pre¬
greha, kakor bi bil popolnoma udarjen s slepoto. V svoji
dušni slepoti ne mara za opomine in svarjenja, in naj si
bodo še tako modra. »Pameten človek vsako modro besedo,
ki jo sliši, hvali in nase obrača; jo pa sliši razuzdanec, mu
ne dopade, in jo vrže za svoj hrbet “ (Sir. 21, 18.) ■— Ne¬
čistnik je trdosrčen. „Hudobni je neusmiljenega srca." (Pre¬
govor 12, 10.) Njega ne ganejo prošnje in solze starišev,
da bi se odpovedal svojemu grehu, ni mu mar. da sebi in
svojim nakopava revščino in sramoto; reva in solze, prošnje
(n vzdihljaji sirot ne omehčajo njegovega trdega srca, da bi
jim prihitel na pomoč, saj potrebuje denar in premoženje,
da more streči svoji živinski strasti.

Iz nečistosti izvira vnemarnost za Boga in božje reči.
Kdor čisto živi, se veseli Boga, rad nanj misli, rad o njem
govori, se v molitvi z njim pogovarja, saj ve, da bo užival
v  nebesih v njem vse veselje in vso blaženost, kakor je ob¬
ljubil Kristus, rekoč: „Blagor jim, kateri so čistega srca;
ker Boga bodo gledali." (Mat. 5. 8.) Drugače je pri nečist¬
niku. Misel na Boga greni nečistniku njegovo grešno ve-
se 'je, ker ga spominja, da je neskončno svet in torej nad
vse sovraži vsako nečistost, da je neskončno pravičen in bo
t°rej strogo kaznoval njegove hudobije. Ker misel na Boga
nečistniku ne da pokoja v njegovih mesenih strastih, jo od¬
liva od sebe, da bi ga več ne motila; on ne mara za Boga.
Nečistnik je vnemaren za božje reči. Kako bi se tisti, ki
ne misli rad na Boga, da, si prizadeva pozabiti ga, v molitvi
2  njim pogovarjal? Ali bo tak prihajal k službi božji, pri

76

■

kateri ga vse, kar vidi in sliši, spominja Boga ? Ali bo
prejemal svete zakramente?

Iz nečistosti izvira umor in samomor. Poprej pobož¬
nega Davida je zapeljala nečistost, da je dal umoriti nedolž¬
nega Urija; sv. Janez Krstnik je bil obglavljen na prigovar¬
janje nečiste Herodijade; sv. Stanislava, škofa, je umoril pred
altarjem poljski kralj Boleslav, ker je škof grajal njegovo
razuzdano življenje, ki je bilo v pohujšanje celemu kraljestvu.
Kolikokrat se zgodi, da morajo nezakonske matere stati pred
sodiščem, ker morijo svoje nezakonske otroke! Koliko
takih zločinov pa se ne izvč! Kolikokrat mora umreti kaka
zakonska oseba, da bi sodrug mogel nastopiti drugo zakon¬
sko zvezo! Ali ne umori zavoljo nečistosti dostikrat tekmec
tekmeca ali celo sogrešnico samo ? — Mnogokrat se zgodi,
da nečistniki, ki so si nakopali s svojo pregreho kako ne¬
ozdravljivo bolezen, ali sramoto, ali revščino, umore same .
sebe. Blizu mesta Kambre na Francozkem so našli prej
nekoliko leti pod nekim hrastom mladeniča. Poleg njega je
ležal samokres, s katerim se je vstrelil. V njegovi obleki
pa so našli listek, na katerem so bile zapisane s svinčnikom
te-le besede: „Kdorkoli najde moje truplo, naj ve, da sem ’
pet let krščansko živel, in dopovedati ne morem, kako srečen,
sem bil takrat. Toda po nesreči, ki se ne da dovolj objo-l
kovati, sem zabredel v tovarišijo brezbožnih razuzdanih ljudi], j
in ti so me storili tako nesrečnega, kakor me zdaj vidiš.
Prosim za odpuščenje vse dobre kristijane, katerim dajem
gotovo veliko pohujšanje s svojo obupno smrtjo; prosim za
odpuščenje pobožnega župnika; oh! da bi bil poslušal njegove f
opomine! Prav posebno pa prosim odpuščenja svoje ljube
stariše, katerim bom napravil neizrekljivo žalost s svojim
samomorom. Poprej sem sklenil, delati jim mnogo veselja,
osrečiti njihovo starost, a zdaj ne morem več.“

Iz nečistosti izvira nevera. Kdor je čistega srca, rad
veruje v Boga, saj ve, da je njegov pravični plačnik. Ne* j
čistnik pa se boji Boga, kaznovavca njegovih hudobij; ° n
želi, da bi Boga ne bilo. Kar pa človek želi, tudi rad ver¬
jame. Tako izgubi vero v Boga. Pa četudi še vere v Bog 3
popolnoma ne izgubi, vender pa taji nekatere od Boga raz¬
odete resnice, ki nasprotujejo njegovi pregrehi, ali pa od¬
pade od prave vere. Salomon, najmodrejši kralj izraelski,
ki je sezidal Bogu v Jeruzalemu veličasten tempel, se je n a
svojo starost udal nečistosti. Ta ga je oslepila tako, da j e

77

zidal temple malikom in jim daroval. Deželni oblastnik
Feliks je radovoljno poslušal sv. Pavla, ko je oznanjeval
vpričo njega Kristusov nauk. A ko je začel Pavel govoriti
„o pravici in čistosti  in prihodnji sodbi, je Feliks pre¬
strašen rekel: Za zdaj le pojdi; ob priličnem času te bom
pa poklical.“ (Dej. ap. 24, 25.) Angleški kralj Henrik VIII.
je v posebnem spisu zagovarjal katoliško vero proti Lutru
in se zavezal, da jo hoče braniti z mečem in s svojo krvjo.
Papež sam so mu pridejali priimek „branitelj vere". Ko pa
je zabredel v nečistost, je odpadel od prave vere in zapeljal
v krivoverstvo večino svojih podložnikov. — Iz nečistosti
izvira obup nad božjim usmiljenjem. Ko se približa nečist¬
niku smrtna ura, pridejo mu morda zopet v spomin verske
resnice, katere si je že zdavnaj izbil iz glave, zopet misli na
prihodnjo sodbo, katero je poprej tajil, na pekel, katerega
si je zaslužil s svojim razuzdanim veseljem. Morebiti bi se
včasi celo rad spokoril, a ko se spomni, kolikokrat in kako
hudo je žalil Boga, si misli, da so njegove pregrehe pre¬
velike in preštevilne, kakor da bi zaslužil odpuščenje, obupa
na  božjim usmiljenjem in umrje brez pokore.

Z v r š e t e k.

Krščanski poslušavci! Ako bi bilo mogoče, stopil bi na
visoko goro in z glasom, ki bi ga slišali vsi ljudje, bi klical:
bežite pred nečistostjo! Ker pa tega ne morem, opominjam
Vsa J vas, dragi Kristijani: Bežite pred nečistostjo! Bežite pred
nečistostjo vsi, ki ste še nedolžni, da vam ne vzame naj-
V’ e cjega zaklada, ki ga imate. Zapustite nečistost, ki ste jej
“'H do sedaj udani, da se tudi pri vas ne bodo pokazali oni
žalostni nasledki, ki iz nje izvirajo. Amen.

182. Krščanski nauk.

. Neki učenik postave je vprašal Jezusa: „Učenik! kaj
na J storim, da bom dosegel večno življenje? On pa mu je
re kel; Kako je v postavi pisano? Kako bereš? On je odgo¬
voril in rekel: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega
^ rca , in iz vse svoje duše, in iz vse svoje moči, in iz vse
v °je misli: in svojega bližnjega kakor samega sebe. In mu

78

je rekel: Prav si odgovoril; to stčri in boš živel.“ (Luk. 10, "
25—28.) Brez krščanske ljubezni do Boga in do bližnjega
torej ne moremo doseči večnega vzveličanja. „Kdor ne ljubi,
ostane v smrti.“ (I. Jan. 3, 14.) Ker nam je ljubezen do bliž- j
njega za vzveličanje ravnotako potrebna kakor ljubezen do
Boga, se sploh ena ljubezen od druge ločiti ne da, moramo
se ogibati vsega, kar bi nasprotovalo ljubezni do Boga, ka¬
kor tudi vsega, kar bi nasprotovalo ljubezni do bližnjega.

K tistim grehom, ki zlasti nasprotujejo ljubezni do bližnjega,
spada tudi nevoščljivost ali zavist.

780. Kdo greši & nevoščljivostjo ?

Z nevoščljivostjo greši, kdor je žalosten
zaradi kake prednosti ali dobrote svojega
bližnjega, ker noče, da bi mil ta bil enak ali
celo več kakor on.

Prednosti ali dobrote, ki jih kdo pred drugimi ima, so
različne, dušne in telesne. Naš bližnjik je lahko bolj na¬
darjen, bolj učen, bolj pobožen kakor mi, on je lahko lepši,
bogatejši, veljavniši, srečnejši od nas itd. Vse to so pred¬
nosti ali dobrote, vsled katerih nas presega ali je več kakor
mi. Ako ima naš bližnjik tiste prednosti ali dobrote, kakor
mi, potem nam je enak. Nad prednostmi ali dobrotami svojega
bližnjega se lahko veselimo ali pa žalostimo. Sv. Tomaž
Akvinski uči (S. 2. 2. q. 36. a 2.), da se zaradi kake pred¬
nosti ali dobrote svojega bližnjega more kdo žalostiti iz
čveternega vzroka. Ako bi se kdo žalostil zaradi kake pred¬
nosti ali dobrote svojega bližnjega, n. pr. ker je bogat, ali
mogočen, ker se boji, da bi svoje bogastvo ali svojo mo¬
gočnost zlorabil njemu ali drugim ljudem v škodo ali pa
tudi sebi v pogubo, je taka žalost opravičena, ni pregrešna.

— Greha tudi ne bi imel tisti, kdor bi se žalostil zaradi
kake prednosti ali dobrote svojega bližnjega, pa ne zato, ker
jo njegov bližnji ima, ampak zaraditega, ker je sam nima.
Taka žalost je tekmovanje, ki je celo hvalevredno, ako se
tiče kake duhovne ali drugače cenjene dobrote n. pr. po¬
božnosti, učenosti. — Zaradi kake prednosti ali dobrote
svojega bližnjega se more kdo žalostiti tudi zaraditega, ker
je bližnjik ni vreden. Taka žalost je pregrešna, ker se ž

79

njo drznemo grajati previdnost ali dobrotljivost božjo, ki
podeljuje dobrote vsakemu, kakor se jej ljubi. — Slednjič
je lahko kdo žalosten zaradi kake prednosti ali dobrote
svojega bližnjega, ker noče, da bi mu ta bil enak ali celo
več kakor on; taka žalost je nevoščljivost ali zavist. Ne¬
voščljivost izvira iz napuha in neredne ljubezni do samega
sebe. Kdor namreč samega sebe ceni previsoko, ne more
videti, da bi mu kdo bil enak, enako spoštovan, hvaljen,
cenjen, ali celo več kakor on, zato so mu prednosti in do
brote njegovega bližnjega kakor trn v očesu. Hudobni duh
ni mogel prenašati, ko je videl, kako se Adamu in Evi v
raju dobro godi, kako ju Bog ljubi, ko je videl, da ju čaka
še mnogo večja sreča v nebesih, in zato ju je zapeljal v greh.
On je bil prvi nevoščljivec. Zato pravi sv. pismo: „Po ne¬
voščljivosti hudobnega duha je smrt prišla na svet; in kateri
so na njegovi strani, ga posnemajo.“ (Modr. 2, 24. 25.) —
Kajn in Abel sta darovala Bogu. „Ozrl se je Gospod na
Abela in na njegove dari; na Kajna in njegove dari se ni
°zrl; in Kajn se je silno razsrdil in obraz mu je upadel.“
(I. Mojz. 4, 4. 5.) Ker je Kajn videl, da ima Bog rajši Abela
kakor njega, ga je to žalostilo in jezilo; bil je nevoščljiv.—
Očak Jakob je med svojimi sinovi najbolj ljubil pridnega
Jožefa in mu dal napraviti lepo pisano suknjo. Zaradi te
prednosti so se njegovi bratje žalostili in mu iz nevoščlji¬
vosti niso dali več lepe besede. — „Ko se je David vračal,
pobivši Filistejce, šle so ženske iz vseh izraelskih mest po¬
joč in plešoč kralju Savlu naproti, z veselimi bobni in
brenkljami. In ženske so igraje pele in rekale: Savel je po¬
bil tisoč, in David deset tisoč. In Savel se je silno razto¬
gotil in ni mu bila všeč ta beseda, in rekel je: Davidu so
dali deset tisoč, in meni tisoč? Kaj mu še ostaja, kakor
samo kraljestvo? Savel ni torej gledal Davida s prijaznimi
očmi od onega dne in naprej.“ (I. Kralj. 18, 6—9.) David je
skazal Savlu veliko dobroto, ko je premagal velikana Golijata.
K er  pa so zaraditega Davida bolj slavili in častili kakor
^jvla, vzbudila se je Savlu velika nevoščljivost, tako da ga
111  gledal več s prijaznimi očmi in mu stregel po življenju.
~~ Judovsko ljudstvo je Jezusa zavoljo njegovih naukov in
Melikih čudežev spoštovalo in imelo za velikega preroka.
J, a  prednost Jezusova pa farizejem ni bila všeč, kakor bi
škodljiva njihovi veljavi. Polni nevoščljivosti so torej
le kli: „Kaj hočemo storiti, ker ta človek dela mnogo čudežev ?

80

Ako ga tako pustimo, bodo vsi vanj verovali ... Od tistega
dne torej so se posvetovali, da bi ga umorili.“ (Jan. 11,47.
48. 53.) Takih in enakih vzgledov nevoščljivosti bi se vam
moglo mnogo našteti.

Nevoščljivost je ena najgrših pregreh, ki naravnost na¬
sprotuje ljubezni do bližnjega, katero nam je Kristus toliko¬
krat in tako nujno priporočal. Namestu da bi se veselil
sreče svojega bližnjega, kakor nam veleva krščanska lju¬
bezen, se nevoščljivec zaradi nje žalosti in togoti. Nevošč¬
ljivost pa je obenem zelo neumna pregreha, zakaj kdor jej
je udan, ima le nezadovoljnost, žalost, trpljenje, on si ž njo
krajša življenje. Sv. pismo imenuje nevoščljivost „gnjilobo
v kosteh“ (Preg. 14, 30.), ker spodkopava zdravje, pravi
tudi, da „nevoščljivost in jeza krajšate dni.“ (Sir. 30, 26.)
Sv. Antonin pripoveduje to-le: „Neki sicilijski knez je imel
v službi dva vojaka; prvi je bil nevoščljivec, drugi lakomnež.
Oba sta bila znana zaradi svojih strastij. Knez ju je hotel
nekega dne osramotiti, svojim dvornikom pa napraviti za¬
bavo. Pokliče tista dva vojaka in jima reče, da ju hoče po
zasluženju poplačati; naj si izbereta kar hočeta, vsaka prošnja
bode uslišana, vender tako, da bo tisti, ki prvi prosi, dobil
polovico manj kakor drugi. Lakomnež si je mislil: Ako jaz
prvi prosim, dobi oni še enkrat toliko, kakor jaz. Nevošč¬
ljivec pa tudi ni hotel prvi prositi, ker mu je bilo žal, da
bi drugi več prejel, rajše bi, da bi nobeden ničesar ne prejel.
Zdaj zapove knez, da naj nevoščljivec prvi izreče svojo
prošnjo. Dolgo je premišljeval, za kaj bi prosil, da bi nje¬
gov tovariš ne prejel po njegovi krivdi polovice več. Kar
mu šine v glavo misel, da bi prosil za kaj hudega, da bo
njegov drug še enkrat toliko trpel. In veste, česa je prosil?
Prosil je, naj mu iztaknejo eno oko, da bi njegov tovariš
izgubil obojno.“ Tako daleč zavede človeka nevoščljivost.

781. Kaj izvira is nevoščljivosti?

Iz nevoščljivosti izvira kriva sodba, ob¬
rekovanje in opravljanje; sovraštvo do bliž¬
njega; veselje, če se mu slabo, žalost, če se
mu dobro godi.

Ako vidi ali sliši nevoščljivec kako prednost ali do¬
broto svojega bližnjega, si misli v svojem srcu, da so nje-

81

gove vrline le navidezne in da ga ljudje visoko cenijo samo
po zmoti, ker ne poznajo njegovih skrivnih napak. Dobrim
delom svojega zavidanega bližnjega podtika slabe namene,
ker noče verjeti, da bi kdo iz ljubezni do bližnjega, katere
pa on ne pozna, mogel storiti kaj dobrega; on ga torej pre¬
drzno sodi v svojem srcu. — On si pa tudi izmišljene na¬
pake svojega bližnjega prizadeva raztrositi med ljudi, da bi
spodkopal njegovo veljavo, ali on obrekuje. Farizeji in
pismarji so hoteli vjeti Jezusa v besedi in so skrbno opazo¬
vali njegovo življenje, da bi ga očrnili pri ljudeh. Ker pa
niso mogli ničesar takega najti, začeli so ga obrekovati
imenujoč ga grešnikov in cestninarjev prijatelja, oskrunje-
vavca sobote, požeruha, puntarja, zapeljivca ljudij, bogo-
kletneža. — Zlasti rad pa nevoščljivec opravlja. Ako le kako
napako opazi na svojem bližnjem, raznese jo hitro med svet
in pravi: Vidite, takšen je; drugi ga le zato visoko cenite,
ker ne poznate njegovih napak.

Nevoščljivec sovraži srečo svojega bližnjega, potem pa
tudi njega samega. Vzgledov nam mnogo podaje sv. pismo.
Nevoščljivi Kajn je tako sovražil svojega brata, da ga je
umoril; Jožefovi bratje so mislili očetovega ljubljenca tudi
umoriti; ko pa jim je Ruben to zabranil, prodali so ga za
sužnja; kralj Savel je dolgo časa preganjal Davida in mu
stregel po življenju; farizeji, pismarji in veliki duhovniki so
tako sovražili Jezusa, da niso mirovali, dokler ga niso videli
na križu razpetega.

Nevoščljivec se veseli, ako se bližnjemu slabo godi.
Kako se se veselili Jezusovi sovražniki, ko so videli Jezusa
križanega, zasramovanega, zaničevanega! Kolikokrat sliši,
da pravi kak nevoščljivec, ako zadene njegovega bliž¬
njega kaka nesreča: Prav se mu je zgodilo! namestu da
ki ga omiloval in imel sočutje z njegovo nesrečo! — Ne¬
voščljivec se žalosti, ako se njegovemu bližnjemu dobro godi,
kakor bi bila bližnjega sreča njegova nesreča, zato pa mu
želi, da bi se mu slabo godilo.

„Po nevoščljivosti hudobnega duha je smrt prišla na
svet; in kateri so na njegovi strani, ga posnemajo", pravi
modri Salomon. (Modr. 2, 24. 25.) Predragi! ne bodimo po-
snemovavci hudobnega duha, ne bodimo nevoščljivi! Spomi¬
njajmo se večkrat, da nam je Jezus Kristus razločno zapove¬
dal ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe. „Ljubezen
ni nevoščljiva. 14  (I. Kor. 13, 4.) Ne pozabimo, da smo vsi

6

82


otroci enega Očeta, da smo si bratje in sestre med seboj;
privoščimo vsakemu vsakršno srečo, veselimo se z veselimi
v Gospodu, žalujmo pa z žalostnimi, da pridemo tja, kjer
vlada večni mir in neprestana medsebojna ljubezen.

Peti poglavitni greh, iz katerega izvira obilo drugih
grehov, je požrešnost, grda pregreha, kakor pove že njeno ime.

782. Kdo greši s požrešnostjo P

S požrešnostjo greši, kdor neredno poželi
ali nezmerno uživa jed in pijačo.

Človeku je potreba od časa do časa zauživati jed in
pijačo, da si ohrani telesno življenje, moč in zdravje ter
more izpolnjevati dolžnosti svojega stanu in služiti Bogu.
Bog je tudi ustvaril, kar človek potrebuje v hrano. „Glejta“,
rekel je prvima človekoma, „dal sem vama vse zelišče, ki
rodi seme na zemlji, in vse drevje, ki ima v sebi seme svojega
plemena, da vama bo v živež.“ (I. Mojz. 1, 29) Vse je Bog
podvrgel človeku, kakor pravi psalmist: „Vse si podvrgel
njegovim nogam, ovce in goveda vsa, vrhutega še drobnico
polja; ptice neba in ribe morja, ki pohajajo po morskih
potih.“ (Ps. 8, 8. 9.) Ce torej človek, kadar je lačen, po¬
želi potrebno jed, in kadar je žejen, potrebno pijačo, je to
popolnoma v redu in brez greha, ravnotako je tudi v redu
in brez greha, ako človek zmerno uživa jed in pijačo, ako
toliko je in pije, kakor mu je treba Sv. Avguštin pravi:
„Učil si me, Gospod! iti k mizi, da uživam jedi kakor zdra¬
vila." Kakor se zdravila jemljejo le takrat in toliko, kadar
in kolikor je po zdravnikovem naročilu potrebno za ozdrav¬
ljenje, tako naj bi se jed in pijača jemali le takrat in toliko,
kadar in kolikor je po stvarnikovi naredbi potrebno, da se
ohranijo telesne moči, zdravje in življenje.

Kdor pa poželi jed in pijačo tako, kakor bi bil le zato
na svetu, da je in pije, kdor jo poželi zato, da bi stregel P
svoji sladkosnednosti, ne da bi bil lačen ali žejen, kdor po¬
želi samo najboljše in najbolj izbrane jedi in pijače, greši s
požrešnostjo, ker je njegovo poželenje po jedi in pijači ne¬
redno, ker ni po volji božji. — S požrešnostjo tudi greši,
kdor nezmerno uživa jed in pijačo, to se pravi; kdor hlastno
in preveč željno je in pije, kakor bi hotel vse nakrat po¬
jesti in popiti, kdor brez potrebe je in pije, torej o času, ki

83

ni odločen za jed in pijačo, kdor predobro je in pije, torej
bolje, kakor mu pripušča njegov stan in njegovo premoženje,
zlasti pa, kdor več je in pije, kakor mu je treba in kakor
je koristno njegovemu zdravju. Kdor toliko je in pije, da
si na zdravju močno škoduje ali da ni več sposoben oprav¬
ljati svojih stanovskih dolžnostij, se smrtno pregreši. Ravno-
tako se smrtno pregreši, kdor toliko pije, da izgubi pamet,
da ne ve več, kaj počenja.

Za nečistostjo ni nobena pregreha tako ostudna in_ ži¬
vinska, kakor požrešnost, zlasti pa nezmernost v pijači. Člo¬
vek se razlikuje od živalij najbolj po svoji pameti, s katero
spoznava Boga in ločuje dobro od hudega. Kdor pa se
upijani, izgubi ravno ta dar božji. Sv. Avguštin pravi: »Člo¬
veku, ki ima navado, se upijaniti, izpije pamet tisto vino,
katero on popije." Ker pijanec izgubi pamet, zato je tudi
vse, kar počne, neumno in bedasto. Ali ni to nagnusno, če
človek razven svojega morda težko zasluženega denarja še
pamet zapije? O takem pač veljajo besede sv. pisma: „Člo¬
vek, ko je bil v časti, ni razumeval; poživinil se je in je
bil jednak neumni živini.“ (Ps. 48, 13.) Da, pijanec ni samo
enak neumnim živalim, on je še manj ko žival. Vsaka žival
le tako dolgo pije, da si pogasi žejo, ko pa si jo pogasi,
ne pije več, ako bi jo kdo še tako silil. Ako potemtakem
kdo več pije, kakor potrebuje, osramote ga živali.

Že paganom, katerim ni svetila nebeška luč svete vere,
se je požrešnost v pijači studila. Koliko bolj bi se morala
studiti šele kristijanom! O takih ljudeh, ki le svojemu
želodcu strežejo, pravi sv. Pavel, da »je njih bog trebuh. 1 '
(Filiplj. 3, 19.) On hoče s tem povedati: Kakor pravi, dobri
Kristijani le na to pazijo, kako bi služili Bogu in le njemu
ugajali, tako požrešneži drugega ne mislijo, kakor to, kako bi
stregli svojemu želodcu; on jim je čez vse, cel6 več kakor Bog.

783. Kaj izvira iz požrešnosti ?

Iz požrešnosti izvira: razposajeno obna¬
šanje, nesramnost in nečistost; kreg in prepir;

; izguba zdravja

Razposajeno  se vede tisti, ki ne pozna nobene
Postave, nobene dostojnosti. Tako se vede pijanec. On za-

6 ®

zapravljanje časa in premoženj a
iu oslabljenje dušnih inočij.

smehuje in zmerja očitno druge ljudi, ne da bi mu dali za
to kak povod, tako da se bojijo srečati ga; poškoduje dosti¬
krat iz predrznosti tuje blago in se potlej še baha s svojo
surovostjo. Včasi bi radi pijanci vse preobrnili in vznemir¬
jajo vso vas; pred marsikaterim pijanosti udanim gospodarjem
se tresejo žena, otroci in posli ter se boje trenotka, ko bo
prilomastil domov, začel razgrajati, vpiti, kleti itd. Popolnoma
prav ima pregovor, ki pravi, da se je treba pijancu ogniti
s senenim vozom. — Pijanec, kateremu je vino ali kaka
druga opojna pijača zmešala pamet in vzbudila poželjivost,
izgubi vso sramežljivost, začne nesramno govoriti, prepevati
nesramne pesmi, uganjati nesramne šale, počenjati nesramne
reči, katerih bi menda trezen nikdar ne počenjal; požrešnost
ga torej zavede v nesramnost.  — Ona ga zavede tudi
v nečistost.  Že pagani so imeli pregovor: „Kjer je Bak,
(bog vina), tam je tudi Venera (boginja nečistosti)", in prav
so imeli. Lot se je ohranil čistega med spačenimi Sodom¬
ijam in Gomorijani, ko pa se je upijanil, je zabredel v
ostudno nečistost. Sveto pismo naravnost pravi: „Vino dela
nečistost." (Preg. 20, 1.) Sv. Pavel svari: „Nikar se ne upi¬
janite z vinom, v katerem je nečistost." (Efež. 5, 18.) Sveti
Hijeronim pravi: „Nečistost se ne da ločiti od pijanosti. 11
Čemu napajajo oni, ki imajo grešna znanja, svoje znanke?
Zato, da bi jih lažje zapeljali v najostudnejši greh.

Iz požrešnosti izvira kreg in prepir.  Sveti Duh
pravi: „Vino, če se nezmerno pije, napravi zdražbe, in jezo
in mnogo razprtij." (Sir. 31, 38.) To nam potrjuje izkušnja-
Pijanec začne druge zbadati, jim zabavljati, se ž njimi ne¬
slano šaliti, jih zmerjati, zasmehovati, beseda da besedo,
začne se kreg. — Iz krega nastane prepir, padati začno
ostre besede, prepir se sprevrže v pretep, ki se konča dosti¬
krat z ubojem, kakor nam priča mnogo žalostnih vzgledov.

Požrešnež zapravi mnogo časa.  Modri opo¬
minja: „Sin, čas prav obračaj!" (Sir. 4, 23.) Pa zakaj tako
pravi ? Zato, ker je čas drag. Modrijan Seneka pravi: „Med
vsemi rečmi je čas najdražji." Sveti Bernard veli: „Nič M
dražje od časa." Svet pravi: „Čas je denar, čas je zlat.
Zdaj pa pomislite, koliko ur, dnij, tednov, mesecev, let iz¬
gubi pijanec v svojem življenju, ko po krčmah poseda! Kako
bo od tega dajal odgovor? On zanemarja svoje delo, svoje
stanovske in verske dolžnosti, in, ker domačih nihče ne nad¬
zoruje, nihče ne priganja k delu, tudi oni pohajkujejo.

85

Požrešnež zapravi mnogo premoženja,  katero bi
mogel in moral obrniti v dobre namene, ali za ženo, za
otroke, revne stariše in sorodnike, ali prihraniti za stare
dni, za kako bolezen ali drugo nadlogo. Majhna luknja je
pijancev goltanec, pa vender požre cele hiše, posestva, ter
stori, da mora mnog požrešnež na svojo starost prijeti v
roke beraško palico, ki je mislil, da zanj ni zrastla, ali pa,
da ga mora živeti občina.

Požrešnost s pod kopu j e zdravje in prinese
zgodnjo smrt.  Vsi zdravniki učč, in izkušnja potrjuje,
da nezmerno popivanje oslabi' želodec, napne živce, pokvari
kri. Odtod prihajajo raznovrstne bolezni, kakor vodenica,
neprebavljivost, bolezni na pljučah in jetrih, torej skoraj
same take bolezni, katerih nasledek je zgodnja smrt- Zato
pravi sv. Duh: „Za voljo pijanosti jih je že mnogo pomrlo;
kdor pa je trezen, si daljša življenje." (Sir. 37, 34) Četudi
se hudi nasledki pijančevanja ne pokažejo vselej hitro,
vender pa ne izostanejo. Zdravje in življenje sta dar božji,
zato bodi naša skrb, da si je skrbno čuvamo. — Pijančevanje
slabi tudi dušne moči.  Telo je v tesni zvezi z dušo,
je njeno prebivališče, njeno orodje. „V zdravem telesu biva
zdrava duša", rekali so že stari. Ako pa se s pijančevanjem
pokvari telesno zdravje, trpijo tudi dušne moči, zlasti spo-
pin in razum. Koliko nadarjenih, modrih mož in mladeničev
je vsled požrešnosti izgubilo svojo nadarjenost in modrost!
Kdo še ni bral ali slišal, koliko jih zaradi pijančevanja
zblazni ? Tako se pijančevanje samo kaznuje že na tem svetu,
zlasti pa je kaznuje Bog na onem. ,,Gorjč vam, ki zjutraj
vstajate, da se pijančevanju udajate, in do večera popivate,
da od vina vsi gorite", pretil je Gospod po preroku Izaiju.
(V. 11.) Neki bogati mož, ki je imel toliko poljskih pridel¬
kov, da je hotel napraviti večje žitnice in spraviti vanje
svoje blago, je rekel svoji duši: „Duša! veliko blaga imaš
spravljenega za prav veliko let; počivaj, jej, pij in bodi
dobre volje." On je torej mislil samo na nasladno, požrešno
življenje. Bog pa ga je kaznoval z naglo smrtjo, zakaj rekel
mu  je: „Neumnež! to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe."
•Kuk. 12.) Bogatin, ki se je oblačil v škrlat in tančico ter
vsak dan imenitno gostil, je bil pokopan v pekel. (Luk. 16.)
Sv. Pavel kar naravnost pravi: „Pijanci... ne bodo posedli
b °žjega kraljestva." (I. Kor. 6, 10) Kristus sam svari: „Varujte
se, da vaša srca ne bodo preobložena v požrešnosti in pijanosti...
ln  da tisti dan (sodbe) ne pride nanagloma nad vas." (Luk. 21,34.)

86

Z v r š e t e k.

Dragi kristijani! Požrešnost je že sama na sebi ostudna
pregreha, ker človeka poživini. Ze v to bi nam moral biti za¬
dosten vzrok, da bi se je ogibali. Se bolj pa se je moramo
ogibati zato, ker ima tako žalostne nasledke za dušo in
telo, za časnost in za večnost. Da bomo želje po jedi in pi¬
jači lažje premagali, odrecimo si včasi tudi kaj takega, kar
nam je dovoljeno, zlasti pa natančno izpolnjujmo postno za¬
poved, katere namen je brzdati želje po jedi in pijači. Za¬
tajujmo same sebe, saj pravi Kristus: „Kdor hoče za menoj
priti, naj zataji samega sebe.“ (Mat. 16, 24.) Vsaka zmaga,
ki si jo bomo priborili nad seboj, utrjevala nas bo v do¬
brem. „Kakor podnevu pošteno hodimo, ne v požrešnosti
in pijanosti; . . . temveč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa,
in ne strezite mesu v poželjenju." (Rirnlj. 13, 13. 14.)
Amen.

183. Krščanski nauk.

„Kako dobro in kako prijetno je, ako bratje prebivajo
skupaj!“ (Ps. 132, 1.) pravi kralj David. Jezus Kristus „kralj
miru“ (Iz. 9, 6.), priporočal je mnogokrat ljudem medsebojni
mir ter jih opominjal, naj bi se učili od njega kratkosti in
ponižnosti. „Učite se od mene ker jaz sem krotek in od
srca ponižen.“ (Mat. 11, 29.) „Ako je mogoče, kolikor je
pri vas, imejte mir z vsemi ljudmi“, pisal je sv. Pavel Rim -
Ijanom. (12, 18.) Mir med ljudmi razdere največkrat jeza,
šesti poglavitni greh.

784. Kdo greši & jezo?

Z jezo greši, kdor se po nepotrebnem in
čez mero razburja ter se želi maščevati.

Jezi se oni, ki se razburja, ker se mu ne godi vse po
godu, ali ker se ne izpolnjujejo njegove želje. Zjezimo se,
kadar nas kdo moti v delu, kadar ugovarja, nagaja, napravlja
škodo; otroci jeze stariše, učitelje, stare ljudi; jeza nas na-
vdaje, kadar ravna kdo napačno, kadar greši proti spodobnosti,
kadar nas kdo obrekuje ali se laže. Tudi stvari vzbujajo
jezo. Popotnik se jezi nad grdim vremenom, delavec se jezi,

87

ako se mu kaj skazi, pisar se jezi, kadar se mu kaj zmaže,
ko piše, mnog človek se jezi, kadar se mu kam mudi, pa
ne more najti te ali one reči itd.

Jeza ni vselej pregrešna. Ako se kdo razburi iz pamet¬
nega in pravičnega vzroka, je njegova jeza pametna, pravična,
sveta jeza. Ko se je mudil Mojzes na gori Sinaj, kamor ga
je Gospod poklical, so Izraelci pregovorili njegovega brata
Arona, da jim je vlil zlato tele, katero so potem po božje
častili. „In Mojzes se je vrnil z gore noseč dve tabli pri¬
čevanja v svoji roki...  Ko se je približal taboru in zagledal
tele in ples, razsrdil se je hudo in vrgel tabli iz rok in ji
zdrobil ob gori. In zgrabi tele, katero je bilo narejeno,
trešči je v ogenj in stare v prah, in prah potrese v vodo,
ki jo je dal piti Izraelovim sinovom.“ (II. Mojz. 32,17. 19 20.)
Mojzesova jeza je bila pravična, potrebna, sveta jeza, jeza
nad božjim žaljenjem. Takšno jezo je imel prerok Elija nad
Baalovimi preroki. Rekel je zbranemu ljudstvu: „Zgrabite
Baalove preroke, in niti jeden izmed njih naj ne uide. Ko
so jih bili zgrabili, peljal jih je Elija k potoku Kisonu in
jih tam usmrtil." (III. Kralj. 18,40.) Sveto jezo je imel Jezus,
ko so v templu prodajali vole in ovce in golobe ter menjavali
denar. „In je naredil kakor tepežnico iz vrvic in je vse
izgnal iz templa, tudi ovce in vole; in je menjavcem izsul
denarje in prevrnil mize.“ (Jan. 2, 15.) Pravična je naša jeza,
če nam kdo poškoduje lastnino, nas goljufa, obrekuje; pra¬
vična je jeza, ako se oče srdi nad svojim razuzdanim sinom;
pravična je jeza očeta in matere, ki se srdita nad zapeljivcem,
ki jim je s prilizljivimi besedami premotil hčer in jo spravil
v  sramoto; pravična je jeza, ki jo ima učitelj nad razposa¬
jenimi učenci; pravično jezo imajo tisti, ki se srdijo, kadar
vidijo ali slišijo, da se komu dela krivica, da se prelam¬
ljajo zapovedi božje in cerkvene, da se čednost in vera
zaničuje itd.

Z jezo greši, kdor se po nepotrebnem razburja,
kdor se razburja brez pametnega in pravičnega vzroka.
Krivična je jeza učencev, ki se jezč nad učiteljem, ker jih
Priganja k učenja; krivična je jeza otrok nad stariši, kateri
jim ne puste zahajati v slabe tovarišije in jih po zasluženju
kaznujejo; krivična je jeza, ki jo ima tat nad onim, ki ga
j e  pri tatvini zasačil, zatožil; krivična in nespametna je jeza,
ki jo kdo ima nad živino, vremenom itd. — Z jezo greši,
kdor se čez mero razburja,  to se pravi, kdor se sicer

88

razburja iz pravičnega vzroka, toda huje, kakor ima vzrok.
Tudi pravična jeza ima svoje meje, in če jih hoče prekoračiti,
jo je treba ubrzdati. Kdor tega ne stori in se bolj razburja,
kakor mu je treba, greši, zlasti, če se da tako obvladati od
jeze, da začne preklinjati, zmerjati, razsajati. Sv. pismo pravi:
„Človekova jeza ne dela pravice božje“ (Jak. 1, 20.), ne
dela, kar je pravično pred Bogom, ker človek, ki se čez
mero razburja, marsikaj reče in stori, česar se mora pozneje
kesati. — Zlasti greši z jezo tisti, ki se ne razburja le po
nepotrebnem in čez mero, ampak se tudi želi maščevati
ali znositi,  to se pravi, razžalniku škodovati na dobrem
imenu, na telesu ali na premoženju, mu povrniti hudo s
hudim. Zelja se maščevati je zlasti takrat krivična, ako se
kdo nad kom jezi brez pravičnega vzroka. Z jezo je hudo
grešil Kajn, ki je sklenil umoriti svojega brata Abela; »Ezav
je vedno sovražil Jakoba zaradi blagoslova, s katerim ga je
bil blagoslovil oče, in je rekel v svojem srcu: »Pridejo dnevi
žalovanja mojega očeta, in ubijem brata Jakoba" (I. Mojzes
27, 41.); Jakobovi sinovi so se želeli maščevati nad Jožefom,
ker so se jezili zato, ker ga je oče posebno ljubil; Aman,
kateremu se je zdelo, da ga Jud Mardohej premalo časti,
se je nad njim tako jezil, da je pregovoril kralja Asuvera,
naj pomori vse Jude v svojem kraljestvu, za Mardoheja pa
je dal napraviti petdeset komolcev visok steber, da bi ga nanj
obesili. (Est. 4.)

Kakor večina grehov izvira iz napuha, tako tudi kri¬
vična jeza. Mnog človek se razburja, ako mu kdo ugovarja
ali drugače nasprotuje, ako imajo druge za boljše, kakor
njega, ako se mu drugi ne klanjajo, ako ne more izvršiti
svoje volje. Amanova jeza do Mardoheja je izvirala iz napuha.
Jeza je prav grda strast, ona popolnoma spremeni človeka.
Jeznemu človeku udari kri v lice, žile se mu napnč, oči
se mu bliskajo, ustnice se mu tresejo, obličje se mu spači,
ustnice se mu penijo, glas mu je neprijetno vreščeč, hitro
sope, pesti se mu stiskajo, z zobmi škriplje, iz ust mu
bruhajo psovke in kletve, kar mu pride pod roke, zdrobi,
on skoraj ni več podoben človeku. — Jeza je tudi zelo
škodljiva, zakaj ona pokvari zdravje in prikrajša življenje.
Sveto pismo pravi: „Nevoščljivost in jeza krajšata dni.“
(Sir. 30, 26.) »Kdor je kmalu nevoljen, je še bolj h grehu
nagnen“ (Preg. 29, 22.), in res, jeza zavede v mnoge grehe.

785. Kaj izvira is fese?

Iz jeze izvira: nevolja in dušna zmedenost,
zmerjanje in preklinjevanje, srd in sovraštvo,
uboj in umor.

Jezo, in sicer tudi pravično, je treba premagovati, ker
drugače se izcimi iz nje nevolja, ki j e v tem, da se jeza
takorekoč v srcu vsede in povzroči neko mržnjo do onega,
ki nas je vjezil. — Jeza zmede človeku pamet kakor pijanost.
Jeznemu človeku se namreč kri hitreje pretaka, močno sili
v možgane, ovira njihovo delovanje in stori, da jezen človek
ne more več pametno misliti in soditi ter začne tudi napačno,
nespametno ravnati. — Jezen človek, ko se mu je zmedla
pamet, začne druge zmerjati, jim daje grde priimke, —
on začne preklinjati ljudi, živali in druge stvari, da Boga
samega. — V nekaterih, ki ne zatirajo svoje jeze, spremeni
se ona v silovito razjarjenost, tako, da v njih kar kipi, da
hočejo vse uničiti, kar se jim ustavlja, oni postanejo srditi.
— Jeza, ki se dlje časa v srcu goji, takorekoč kuha, rodi
dostikrat sovraštvo, ki se razodeva v tem, da se bližnjemu
neprenehoma želi nesreča, trpljenje, sploh zlo, da se mu zlo
tudi storiti skuša. Kdor koga sovraži, ga ne more videti
živega, ne more o njem slišati. Sovraštvo naravnost nasprotuje
ljubezni do bližnjega in je smrtni greh. Sveti Janez piše:
„Vsak, kdor sovraži svojega brata, je ubijavec “ (I. Jan. 3, 15.)
„Ker uboj dostikrat izvira iz sovraštva 41 , razlaga sv. Hijeronim,
»zato je tisti, ki koga sovraži, četudi ga ni z mečem prebodel,
vender v duhu njegov ubijavec.“ (Epist. ad Čast.) — Jezen
človek mnogokrat išče prepira in zdražbe. Sv. pismo samo
pravi: ,,Jezen človek vname prepir, in grešen človek zdraži
prijatelje in napravi sovraštvo med njimi, ki v miru žive.' 4
(Sir. 28, 12.) Sveto pismo pravi dalje: „Nagel prepir preliva
kri. 44  (Sir. 28, 13.) In res je tako. Jezni ljudje se najpoprej
prepirajo in zmerjajo, potem se začnč pretepati, pretep pa
se konča s tem, da jezen človek svojega nasprotnika nepre-
vidoma ubije ali ga celo namenoma umori, da bi si ohladil
nad njim svojo jezo. Koliko žalostnih vzgledov nam podaje
vsakdanja izkušnja, da je ta ali oni moral pod grudo ubit
ali umorjen od svojega razjarjenega nasprotnika.

Psalmist nas vse opominja: „Ko se srdite, nikar ne
grešite!" (Ps. 4, 5.) to se pravi: Vaša jeza bodi vsikdar pra-

90

vična, sveta jeza, ker le tista je brez greha. Ker se najpra-
vičnejša jeza sprevrže lahko v krivično, zato se moramo
proti jezi vojskovati, ogibati se takih priložnostij, ob katerih
bi se utegnila vneti v nas jeza, ter si prositi daru kratkosti.
Sv. Frančišek Šaleški je rekel: „Najboljše sredstvo, ki je
poznam zoper skušnjave k jezi in nepotrpežljivosti, je popolno
molčanje in srčen vzdihljaj k Bogu. 11  Ta pripomoček je
nasvetoval že modrijan Atenodor cesarju Avgustu: „V jezi
nič ne govori, nič ne delaj, dokler nisi povedal vse abecede“
(in se tako v srcu upokojil). Sklenite tudi vi, da ne bodete
v jezi ničesar govorili in storili, kar vam jeza narekuje,
zakaj „človekova jeza ne dela pravice božje 11  (Jak. 1, 20.),
in da bodete ravnali šele potem, ko se Vam jeza poleže,
„Ce se jezite, nikar ne grešite; solnce naj ne zaide v vaši
jezi . .. Vsa grenkoba, in jeza, in srd, in vpitje, in prekli-
njevanje bodi daleč od vas z vso hudobijo vred. Bodite pa
med seboj dobrotljivi, usmiljeni in zanašajte drug drugemu,
kakor ie tudi Bog po Kristusu vam zanesel.“ (Efež. 4, 25.
31. 32.)

Sedmi poglavitni greh je lenoba.

786. Kdo greši s lenobo?

Z lenobo greši, kdor ima prostovoljno
mržnjo do tega, da bi služil Bogu in skrbel
za svojo dušo, in sicer zaradi težav, ki so s
teni združene.

Lenoba je dvojna, namreč telesna in duhovna. Telesna
lenoba, katero imenujemo tudi postopanje, pohajkovanje ali
brezdelnost, je v tem, da človeku mrzi, se studi delo, da
površno ali cel6 ne izpolnjuje svojih stanovskih dolžnostij.
Telesna lenoba je proti naredbi božji, zakaj Bog je že Adama
postavil v vrt veselja, da bi ga obdeloval,  po storjenem
grehu pa mu je naravnost rekel: „V potu svojega obraza
boš užival kruh 11  (I Mojz. 3, 19.). „Človek je rojen za delo
in ptič za letanje 14  (Job. 5, 7.). Sv. Pavel pa uči: „Kdor ne
dela, naj tudi ne je“ (II. Tes. 3, 10 ). Telesna lenoba je torej
pregrešna že sama na sebi, iz nje pa tudi izvira mnogo hu¬
dega. ..Postopanje nauči mnogo hudega 11 , veli sveti Duh
(Sir. 33, 29.). Dokler človek dela, ne utegne misliti na hu-

91

dobije, ako pa je brez dela, je njegova duša podobna veliki
cesti, po kateri se hudobne misli semtertja podijo. Kdor pa
mnogo misli na pregrešne reči, mu začno ugajati, vzbujati
se mu začno grešne želje, katere, ako ima priliko, izvršuje
v dejanju. Ni ga skoraj greha, v katerega bi lenoba ne za¬
vedla, zato pa tudi pravijo, da ima lenuh sto skušnjavcev
okoli sebe, delaven človek pa le enega. Postopači si kraj¬
šajo svoj čas dostikrat s popivanjem, igranjem, obrekovanjem,
opravljanjem, z lažjo in goljufijo, tako da prav veli pregovor:
„Lenoba je mati vseh pregreh, je vseh grdob grdoba.“ Egip¬
čani so imeli lenuhe za pijavke in so jih pregnali iz dežele,
ker so jih imeli za nevredne, da bi v njej prebivali. In res,
kaj je lenuh drugega kakor pijavka, ki hoče od tujih žuljev
dobro in prijetno živeti? Ogibajmo se lenobe ter izpolnjujmo
opomin sv. Hijeronima, ki pravi: „Delaj vedno kaj, da te
hudobni duh nikdar ne najde brez dela; zakaj tistega ne bo
iznenadil, ki se peča s poštenim delom.“

Nevarna je telesna lenoba za dušno vzveličanje, a še
bolj nevarna je duhovna lenoba ali mlačnost, o kateri govori
katekizem. Tej lenobi niso udani le telesno leni, ampak tudi
trinogi taki, katerim se nima očitati telesna lenoba. Vsakega
človeka prva in najimenitnejša dolžnost je, da služi Bogu,
svojemu stvarniku in najvišjemu Gospodu, ter tako skrbi za
svoje dušno vzveličanje. „Iščite najpoprej božjega kraljestva
in njegove pravice in vse to (kar še potrebujete) vam bo
privrženo" (Mat. 6, 33.). Bogu služiti in za svojo dušo skrbeti
pa je združeno z mnogimi težavami. Jezus Kristus sam ime¬
nuje evangeljsko postavo, po kateri mora kristijan vrav-
navati svoje življenje, jarem. „Vzemite moj jarem nase"
(Mat 11, 29.). On tudi pravi: „Nebeško kraljestvo trpi silo,
in silni je nase potegnejo" (Mat. 11, 12) in: „Ako kdo hoče
za menoj priti, naj zataji samega sebe, in vsak dan zadene
svoj križ in naj gre za menoj" (Luk. 9, 23 ). Sv. Pavel pa piše:
»Ako ž njim (s Kristusom) trpimo, bomo tudi ž njim kra¬
ljevali “ (II. Tim. 2, 12). »Plačilo v nebesih je obilno"
(Mat. 5, 12.), za obilno plačilo pa se je treba tudi mnogo
truditi. Do tega, kar je združeno s težavami, ima človek že
Po svoji naravi neko mržnjo ali stud in nevoljo, neveselje.
Tudi do tega, da bi služil Bogu in skrbel za svojo dušo,
utegne imeti človek neko mržnjo zaradi težav, ki so s tem
združene. Ako kdo v sebi tako mržnjo čuti, je to samo na¬
peljevanje v lenobo, ni pa še lenoba sama, in če to napelje

92

vanje premaguje, nima greha, ampak zasluženje. Z lenobo
šele greši, če nima prostovoljno  mržnjo do tega, da
bi služil Bogu in skrbel za svojo dušo, zaradi težav, ki so
s tem združene, torej kdor te mržnje ne premaguje, se ji da
voditi. Tak kristijan se sicer še morda varuje, da ne prelomi
božje postave v kaki važni reči, torej očividnih smrtnih
grehov, toda on stori tudi jako malo dobrega; zakaj on si
ne le ne prizadeva, da bi opravljal taka dobra dela, katera
ravno ni dolžan storiti, ampak opušča tudi mnogotera dobra
dela, katera bi bil dolžan opravljati. Kar pa še dobrega stori,
stori nerad, mlačno, zaspano, razmišljeno in brez prave po¬
božnosti. O mlačnežu veljajo besede Gospodove: „Vem tvoja
dela, da nisi ne mrzel, ne gorak. Da bi bil pač mrzel ali
gorak. Ker si pa mlačen, in ne mrzel, ne gorak, te bom
izpljunil iz svojih ust. Praviš: Bogat sem in obilno pre¬
možen, in ničesar ne potrebujem; in ne veš, da si reven in
usmiljenja vreden, in ubog, in slep, in nag“ (Skriv. raz. 3,
15—17.). „Kajpada“, pravi sveti Gregorij Veliki. „tak je
ubog, ker ni bogat na čednostih slep, ker ne vidi, kako
je ubog, nag, ker je izgubil prelepo oblačilo posvečujoče
milosti božje" (Lib. mor. 34. cap. 3). Jezus je povedal nekdaj
to-te priliko: „Človek, kateri je šel na ptuje, je poklical
svoje hlapce, in jim je izročil svoje blago. In je dal enemu
pet talentov, enemu pa dva, enemu pa enega, vsakemu po
njegovi zmožnosti, in je zdajci odrinil. Sel je pa, kateri je
bil prejel pet talentov, in je kupčeval z njimi, in je pridobil
pet drugih. Ravnotako je tudi, kateri je bil prejel dva, pri¬
dobil dva druga. Kateri je bil pa prejel le enega, je šel in
ga zakopal v zemljo in skril denarje svojega gospoda" (Mat. 25,
14—18.). Leni hlapec je podoba duhovno lenega človeka,
kateri ne rabi od Boga prejetih darov in milosti v čast božjo
in v zveličanje svoje duše, ampak jih takorekoč zakoplje,
ker se mu ne ljubi ž njimi sodelovati zaradi težav, ki so s
tem združene.

Kar je pri duhovnem lenuhu še zlasti žalostno, je to,
da ne pozna ali noče poznati svojega nevarnega dušnega
stanja. Ker še opravlja po svoje nekatera dobra dela in se
ogiblje očividno velikih prestopkov božje postave, si misli,
da je še dober kristijan, da si nima kaj očitati. Zato pa se
zgodi, da se veliki grešnik, ki spozna svoj nevarni dušni
stan, včasi lažje spreobrne kakor pa mlačnež, ki se ima za
pravičnega. Duhovna lenoba je zelč nevarna in škodljiva,

93

ker izvira iz nje obilo drugih grehov. „Šel sem čez njivo
lenega človeka", pravi modri Salomon, „in skozi vinograd
neumnega moža; in glej, vse je bilo polno kopriv, in trnje
je pokrivalo njegovo površino, in kamnata ograja je bila
podrta“ (Preg. 24, 30. 31.). Enako je v duši mlačneževi; tam
bujno poganja plevel greha.

787. Kaj izvira is lenobe?

Iz lenobe izvira: nemarnost za molitev,
za službo božjo in prejemanje svetili zakra¬
mentov: žalost in malosrenost, nespokornost
in obupnost.

Goreč kristijan vsak dan pobožno moli, saj ve, da je
po naročilu Kristusovem „treba vedno moliti in ne jenjati“
(Luk. 18, 1.) in da brez molitve ne dobi potrebnih milosti,
da bi Bogu dopadljivo živel in v dobrem do konca stano¬
viten ostal; mlačni kristijan se morebiti tuintam pokriža,
opravi morda zvečer, če ni preveč zaspan in od posvetnih
opravil utrujen, kako kratko molitvico prav površno in raz-
mišljeno, sčasoma začne opuščati tudi to. — „Moje ovce po¬
slušajo moj glas“, rekel je Jezus o dobrih vernikih (Jan 10, 27.),
mlačen kristijan pa, če še sploh kaj hodi k službi božji, gre
najraje k tihi maši, ki poprej mine, in pri kateri ga nihče
ne drami iz njegove dušne zaspanosti. Kadar je sveta maša
združena s pridigo, je nevoljen, da bi moral še pridigo po¬
slušati, zato pa rajše prepozno pride, ali ostane zunaj cerkve
ali pa zavije med pridigo v bližno krčmo. Pridiga mu na¬
vadno traja predolgo. Ako se mu zdi, da mu posvetna opra¬
vila ne dopuščajo, ali če je vreme nekoliko bolj grdo, pot
nekoliko daljša in slabša, zima precej huda, pa misli, da mu
niti k sv. maši ni treba iti. Tako se navadi opuščati sv. mašo.
Ali gre tak človek k popoldanski službi božji? Kaj takega
pa že cel6 ni pričakovati od njega. — Kolikokrat in kako
pa prejema mlačni kristijan sv. zakramente? Enkrat, morebiti
cel6 dvakrat v letu še gre k spovedi in k sv. obhajilu, pa
še takrat bolj iz navade, z nevoljo, in zdi se mu, da čas
®ed eno in drugo spovedjo le prehitro mine. Na svete za¬
kramente se mlačni kristijan slabo pripravlja, saj se mu zdi
presitno in pretežavno izpraševati dobro svojo vest, se tru¬
diti, da bi obudil popolni ali vsaj nepopolni kes. Ker misli,

94


da ima le kake male slabosti nad seboj, tudi nima resnične
volje, svoje življenje poboljšati in nič več ne grešiti. Njegova
spoved seveda ne more biti natančna in odkritosrčna, ker si
je slabo izprašal svojo vest, ali pa povedal samo to, kar mu
je pri spovedi v naglici prišlo na misel. Pokoro opravi samo
tisto, ki mu jo je spovednik naložil, ako se mu ne zdi prevelika,
več pa ne stori. Sv. obhajilo prejme brez prave pobožnosti, ne
da bi se zahvalil. Kdor pa se redkokedaj in še takrat slabo
pripravljen bliža mizi Gospodovi, moral bo tožiti s psalmi¬
stom: „Kakor trava sem požgan, in posušilo se je moje srce,
ker sem pozabil jesti kruh svoj“ (Ps. 101, 5.).

Lenemu kristijanu, čeprav si prizadeva, da bi omamil
svojo vest, se ona vendar zbudi od časa do časa in mu
očita, da za čast božjo in za svojo dušo še ni ničesar storil,
da nima nobenih zaslug za nebesa, in zato se ga polasti
žalost. „Zastonj sem delal“, mora si reči, „brez uspeha in za
nič sem porabil svojo moč“ (Iz. 49, 4.). — Ker si misli, da
je prepozno za dušo skrbeti začeti, da ne more več popra¬
viti, kar je zamudil v minolih letih svojega življenja, polasti
se ga malosrčnost. — Misel, da je prepozno skrbeti za dušno
vzveličanje, ga tira v nespokornost in nazadnje — v obup¬
nost; on nič več ne zaupa v Boga in misli, da mu Bog ne
more ali noče več pomagati ali odpustiti. Sveti Bernardin
pravi: „Videl sem, da so se mnogi skopuhi, trdosrčni vojaki,
nesramnice in pagani spreobrnili h Gospodu in postali dobri,
a se tresem, ker še nisem videl, da bi se bil kak mlačnež
spreobrnil h Gospodu.' 4

»Lenoba 44 , pravi sv. Janez Zlatousti, „napolnjuje dušo
s hudobijami in jo trešči v nevarnost večne pogube 44  (Hom. in
Genes.). Telesna kakor duhovna lenoba je zel6 škodljiva za
časno, kakor za večno blaginjo. Naj se vam torej studi vsaka
lenoba. S pridnim delom si pridobivajte, kar vam je za živ¬
ljenje potreba, s pridnim delom zapirajte svoje srce, da se
greh vanje ne naseli. Zlasti pridno pa delajte za vzveličanje
svoje duše ter ne pozabite, da je sedanje življenje čas setve,
čas pripravljanja za večnost. „Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo
žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi žel v obilnosti 4 '
(II. Kor. 9, 6.). Torej »delajmo dobro in se nikar ne utru¬
dimo, zakaj ob svojem času bomo želi, ako se ne utrudimo 44
(Gal. 6, 9.).

95

Zvršetek.

Sedmeri poglavitni grehi so resnično viri, iz katerih
izvira mnogo drugih grehov, ne le malih, ampak tudi velikih.
Vsak človek je skoraj udan več ali manj temu ali onemu
poglavitnemu grehu. Naša dolžnost je, da se ogibljemo vsa¬
kega greha. Da pa bomo zatrli one grehe, ki izvirajo iz
poglavitnih grehov, zadušiti jih moramo že v njihovem viru.
To nam bo mogoče le tedaj, ako si prizadevamo spoznati,
iz katerega poglavitnega greha zlasti izvirajo naši drugi
grehi. Ko smo ga spoznali, napovejmo mu vojsko; vojskujmo
se srčno in stanovitno zoper njega, da ga oslabimo in sča¬
soma popolnoma pokončamo, in drugim grehom takorekoč
glavo odsekamo. „Zato se ne utrudimo; ampak dasiravno se
naš zunanji človek razdira, se vendar notranji ponavlja od
dneva do dneva Zakaj naša sedanja, kratka in lahka nad¬
loga nam pripravlja neizmerno visoko, večno čast, katera vse
preseže' 1  (II. Kor. 4, 16. 17.). Amen.

184. Krščanski nauk.

Bog je vsemogočen, neskončno moder in neskončno
dobrotljiv. Ker so v Bogu tri osebe, izmed katerih je vsaka
pravi Bog, je tudi vsaka božja oseba vsemogočna, neskončno
modra in neskončno dobrotljiva. Vender se v sv. pismu
izmed imenovanih treh božjih lastnostij Očetu prilastuje
zlasti vsemogočnost, ker je vse ustvaril, Sinu se zlasti pri¬
lastuje modrost, ker vsem, ki verujejo njegove nauke, pomaga
k pravi modrosti, svetemu Duhu se zlasti prilastuje dobrot¬
ljivost, ker nam podeljuje razne darove in milosti. Orehi,
katere storimo iz slabosti, so zlasti zoperni vsemogočnosti
Očetovi, grehi, katere storimo iz nevednosti, so zlasti zo-
Perni modrosti Sinovi, grehi, katere storimo iz hudobije, so
zlasti zoperni ali nasprotujejo dobrotljivosti sv. Duha; to so
grehi zoper svetega Duha.

96

b) Šest grehov zoper svetega Duha.

788. Zakaj pravimo nekaterim grehom
grehi ..zoper svetega Duha" ?

Nekaterim grehom pravimo grehi „zoper
svetega Duha“, ker prav posebno nasprotujejo
milosti svetega Duha in zato velikokrat pre¬
prečijo spokorjenje.

Vsak greh, ki ga človek stori, je zopern, nasprotuje
vsem trem božjim osebam, ker so vse tri neskončno svete
in zato sovražijo vse hudo, kar je greh. Grehi torej, katerim
pravimo grehi „zoper svetega Duha“, tudi nasprotujejo vsem
trem božjim osebam, toda pred vsem ali prav posebno na¬
sprotujejo milosti svetega Duha. Sveti Duh je delivec božjih
milostij, začetnik vsega dobrega v nas, ker nam s svojo
milostjo razsvetljuje um, da dobro spoznamo, in nam nagiblje
in krepi voljo, da dobra dela pričenjamo, nadaljujemo in do-
vršujemo. Ker Bog „hoče, da bi se vsi ljudje vzveličalD
(I. Tim. 2, 4), podeljuje sv. Duh tudi vsem potrebne milosti,
in sicer pravičnikom, da morejo ostati stanovitni v posve¬
čujoči milosti in opravljati zaslužna dela, grešnikom, da se
morejo ogibati novih grehov in se spreobrniti k Bogu. Vsa¬
kega dolžnost je, da radovoljno sprejema milost sv. Duha in
da ž njo zvesto sodeluje. Kaj pa stori tisti, ki stori ta ali
oni greh zoper sv. Duha ? On se ustavlja njegovi milosti,
on njegovo milost zaničuje in zavrže. Tako so ravnali Judje,
katerim je zaraditega očital sv. Stefan: „Trdovratni in ne¬
obrezani na srcih in ušesih! vi se vedno ustavljate svetemu
Duhu, kakor vaši očetje, tako tudi vi.“ (Dej ap. 7, 51.) Ker
torej nekateri grehi prav posebno nasprotujejo milosti sve¬
tega Duha, se po pravici imenujejo grehi „zoper svetega
Duha“. Ti grehi velikokrat preprečijo spreobrnenje in spo¬
korjenje, zakaj on, ki greši zoper sv. Duha, zaničuje in za¬
metuje ravno to, kar ga nagiblje k pokori, kar bi mu po¬
magalo se spokoriti in brez česar se spokoriti ne more. Tak
grešnik je podoben človeku, ki je padel v globoko brezdno,
iz katerega ga morejo izvleči le s pomočjo kake vrvi, pa
vrvi prijeti noče, ali za smrt bolnemu, ki pa noče zaužiti
zdravila, katero bi ga smrti otelo. Jezus Kristus sam j e

97

J

rekel: „Povem vam: Vsak greh in preklinjevanje bo odpu¬
ščeno ljudem; preklinjevanje zoper (svetega) Duha pa ne bo
odpuščeno. In kdorkoli reče besedo zoper Sina človekovega,
mu bo odpuščeno; kdor pa govori zoper svetega Duha, mu
ne bo odpuščeno ne na tem svetu, ne v prihodnjem.“ (Mat. 12,
31. 32.) Bog je pripravljen in voljan, odpustiti grešniku
vsakateri greh, naj bi bil še tako velik. „Hvali Gospoda,
moja duša, in vse, kar je v meni, njegovo sveto ime! . . .
Ki ti odpušča vse krivice,  ki ti ozdravlja vse slabosti,
ki reši pogina tvoje življenje, ki te venča z milostjo in usmi-
ljenjem“, pravi psalmist. (Ps. 102, 1. 3. 4.) Sveti Avguštin
pravi: „Nad nikomur ne smemo obupati, dokler ga potrpež¬
ljivost božja napeljuje k pokori.“ Bog je pripravljen in
voljan, odpustiti, vender on zahteva, da se grešnik s pomočjo
milosti svetega Duha resnično spokori. Ako je torej Kristus
rekel, da grehi zoper sv Duha ne bodo odpuščeni ne v tem
življenju, ne v prihodnjem, ni hotel s tem reči, da jih Bog
sploh odpustiti noče, tudi tedaj ne, ako bi grešnik resnično
pokoro delal, ampak hotel je reči, da se zeld težko in redko-
kedaj odpuste. Da pa se ne odpuste, tega je kriv grešnik,
ki se spreobrniti noče, ki prostovoljno in hudobno zametuje
navadno do konca svojega življenja milosti sv. Duha. Kdor
se torej pred smrtjo resnično ne spokori, temu se v tem živ¬
ljenju grehi ne morejo odpustiti, pa tudi v prihodnjem ne,
Ker po smrti ni več nobene pokore. Včasi pa se vender
zgodi, da se oni, ki grešijo zoper svetega Duha, vsled usmi¬
ljenja božjega takorekoč čudežno spreobrnejo. (S. Thom. 2,
2. q. XIV. a. 3. 3 )

789. Kateri so grehi zoper svetega Duha?

Orehi zoper svetega Duha so:

1. predrzno v hožjo milost grešiti.

Predrzno greši v milost božjo, kdor žali Boga zato,
Ker je usmiljen. Tak grešnik si misli: Če storim še toliko
grehov, to nič ne dč, Bog mi bo že odpustil, saj je „milost-
'H v  in usmiljen, potrpežljiv in močno milosrčen." (Ps. 144,8.)
Ako bi bil Bog manj usmiljen, bi se ne predrzni!, ga toliko
Krat in tako hudo žaliti; ker pa je zeld usmiljen, zato ga
zalim. Kdor predrzno v milost božjo greši, popolnoma po-

7

98

žabi, da je Bog tudi neskončno pravičen, on zaničuje pra¬
vičnost božjo, katera bi ga morala navdajati s strahom in
trepetom, zato pa zlorablja usmiljenje božje v grehe; on za¬
smehuje Boga, ker si ga predstavlja kot onemoglega sod¬
nika, ki v svoji preveliki dobrotljivosti ne more in noče
kaznovati. Bog je neskončno usmiljen, zato je pripravljen in
voljan odpustiti nam grehe, pa le tedaj, če se resnično spo¬
korimo, ni pa zato usmiljen, da bi ga mogli toliko bolj pre¬
drzno žaliti, ni tako usmiljen, da bi ne bil obenem tudi
neskončno pravičen. Sveto pismo lepo pravi: „Ne govčri:
Grešil sem, in kaj žalega se mi je zgodilo ? Najvišji je nam¬
reč potrpežljiv povračevavec. Zavoljo odpuščenega greha ne
bodi brez skrbi in ne nakladaj greha na greh. In ne govdri:
Usmiljenje Gospodovo je veliko, on se bo usmilil obilnih
mojih grehov. Zakaj njegovo usmiljenje se sicer hitro pri¬
bliža, pa tudi njegova jeza, in v grešnike se ozira njegov
srd." (Sir. 5, 4—7.) Ali nas ne prepričuje tega vesoljni
potop ? Pred vesoljnim potopom je bila hudobija ljudi na
zemlji velika, in vsa misel srca obrnena vsak čas v zlo. Bog
jim je določil še sto in dvajset let za pokoro in izpreobr-
nenje. Niso se spreobrnili, ampak postajali so vedno hudob-
nejši. Bog je naročil Noetu, naj si naredi barko, ker je
sklenil razven njega in njegove družine potrebiti vse ljudi z
obličja zemlje. Noe je delal barko pred očmi drugih ljudi;
to je bilo zanje pridiga, ki bi jih bila morala pripraviti na
boljšo pot. Ko je Noe šel že v barko, je čakal Bog še sedem
dnij, da bi se spreobrnili, a so predrzno grešili dalje. Nakrat
je začelo deževati in je deževalo štirideset dni. Bog je po¬
končal vse stvari, ki so bile na zemlji, od človeka do
živali.

Predrzno greši v božjo milost tudi tisti, ki po storje¬
nem grehu odklada pokoro od dneva do dneva zanašaje se
na neskončno usmiljenje božje, kakor bi se mu grehi mogli
odpustiti brez prave pokore. Tak grešnik zaničuje Boga, ker
ne porablja časa milosti, ki mu ga Bog ponuja za pokoro;
on skuša Boga, ker ga takorekoč izziva, naj čaka in čaka,
dokler se bo grešniku zljubilo se spokoriti. Sveti Avguštin
pravi: „On, ki je danes obljubil grešniku odpuščenje, ni ob¬
ljubil hudobnežu prihodnjega dneva", in zopet pravi: „Pride
čas, ko bo grešnik hotel delati pokoro, pa ne bo več mogel,
ker ni hotel, dokler je mogel; zakaj Bog ni tako usmiljen,
da bi ne bil tudi pravičen." (De util. poenit.).

99

„Večje kakor nebesa je božje usmiljenje'' (Ps. 107, 5.)
za tiste, ki se hočejo poboljšati. Kdor pa zato ker je Bog
usmiljen in prizanesljiv, njega žali, kdor odklada svoje iz-
preobrnenje, se iz Boga norčuje. Bog pa se zasmehovati ne
dd, ampak d& čutiti predrznim grešnikom šibo svoje jeze.
Opominjam vas zato, da nikoli ne grešite predrzno v milost
božjo. „Bratje!“ pravi sv. Avguštin, „ker imamo sedaj čas
usmiljenja, nikar ne recimo, da Bog vedno prizanaša in da
hočemo tudi jutri delati (hudo), ravno ker Bog prizanaša.
Ti gledaš na usmiljenje in se ne bojiš sodbe ? Bog prizanaša
zato, da se poboljšaš, ne pa zato, da v hudobiji ostaneš "
(Enarrat. in ps. 108.)

Greh zoper svetega Duha je:

2. nad božjo milostjo obupati.

Ta greh je prejšnjemu ravno nasproten. Nad milostjo
božjo obupa, kdor meni, da mu Bog ne more ali noče od¬
pustiti njegovih grehov, ker so preveliki in preštevilni, da
mu Bog noče ali ne more dati potrebnih milostij, da bi se
vzveličal, da bo torej gotovo pogubljen, naj stori, kar hoče.
Tak človek torej nič več ne zaupa v Boga. Sv. pismo nam
priča mnogokrat, da je usmiljenje božje neizmerno veliko.
„Ce pa krivični za vse svoje storjene grehe dela pokoro",
govori Gospod po preroku Ezehijelu, „in dopolnjuje vse
moje zapovedi, in prav in po pravici ravna; naj živi, živi,
in naj ne umrje!" (Ezeh. 18, 21.) »Sin človekov je prišel
iskat in vzveličat, kar je bilo izgubljenega", pravi Jezus
(Luk. 19, 10) Kdor torej nad milostjo božjo obupa, taji
dobrotljivost, zvestobo in usmiljenje božje, on ne veruje, da
bi mu sveti Duh, ki vsakemu podeljuje potrebne milosti, ki
more tudi naj večjega grešnika spreobrniti in posvetiti, dal
za vzveličanje potrebne milosti. To je gotovo greh zoper
sv. Duha. Sv. Avguštin piše: „Kdor obupa nad usmiljenjem
božjim, zasramuje Boga ravnotako kakor tisti, ki dvomi, ali
je Bog." (De poenit.) Prvi, ki je obupal, je bil bratomorivec
Kajn. „Moja pregreha je večja, kakor da bi bil vreden od¬
puščanja", je rekel Gospodu. (I. Mojz 4, 13.) Obupal je tudi
'zdajavec Jezusov, Judež Iškarijot. Ko je prinesel nazaj tri¬
deset srebrnikov, je rekel velikim duhovnikom: »Grešil sem,
Ker sem izdal nedolžno kri. Oni pa so rekli: Kaj nam mar?

7 *

100

Ti glej! In je vrgel od sebe srebrnike v templu, se je vrnil,
ter je šel in se obesil z vrvjo." (Mat. 27, 4. 5 ) Obupnost
zapelje človeka v raznotere pregrehe, zlasti v nespokornost;
zakaj misel, da se ne more več spraviti z Bogom, rodi v
njem mnenje, da lahko greši, kolikor hoče, ker je itak po¬
gubljen. Kdor nad milostjo božjo obupa, se dostikrat tudi
sam umori, kar je storil Judež.

„Bratje!“ pravi sveti Efrem, „ni prav, če nad svojim
vzveličanjem obupamo, ker je rešilna mati, pokora, pri nas.“
Ako bi bil kdo še tako globoko zabredel v grehe, pa ima
resnično voljo poboljšati se, naj zaupa v neskončno usmi¬
ljenje božje. „Ako bi bili vaši grehi kakor škrlat“, govori
Gospod, „bodo beli kakor sneg; in ako bi bili rdeči kakor
bager, bodo beli kakor volna.“ (Iz. 1, 18.) „Kri Jezusa Kri¬
stusa . . . nas očisti vsega greha.“ (I. Jan. 1, 7.)

Greh zoper svetega Duha je:

3. spoznani krščanski resnici se ustavljati.

Krščanska resnica so vsi tisti verski in nravni nauki,
katere je Bog razodel, Jezus Kristus učil, oznanjevali apo
stoli in nam jih sveta katoliška cerkev zapoveduje verovati.
Spoznani krščanski resnici se ustavlja, kdor sprevidi, da je
od Boga razodeta in torej edino prava, pa jo taji, zametuje,
noče po njej živeti, ker se boji, da bi mu odšel kak časen
dobiček, da bi imel kako časno škodo, ali trpel vsled tega
kako drugo časno nadlogo. Ta greh tudi stori, kdor še sicer
ne pozna krščanske resnice, pa bi jo lahko spoznal, ako bi
hotel, toda se nič ne potrudi, da bi mu je ne bilo treba spre¬
jeti in po njej živeti. Spoznani krščanski resnici se ustav¬
ljati, je greh zoper sv. Duha, ker nas ravno sv. Duh raz¬
svetljuje, da moremo krščansko resnico spoznati, ako jo spo¬
znati hočemo. Kdor torej krščanske resnice spoznati noče
ali se spoznani ustavlja, nasprotuje milosti sv. Duha. Ta
greh so storili o Kristusovem času pismarji in farizeji, sploh
mnogi Judje, ki so se ustavljali nauku Kristusovemu, kate¬
rega so ali bi ga vsaj bili lahko spoznali za resničnega, ker
ga je Jezus spričal kot resničnega s svetostjo svojega živ¬
ljenja, z dokazi svetega pisma, z mnogimi čudeži in prerok¬
bami. Zaraditega jim je Jezus tudi rekel: „Ako bi ne bil
prišel in bi jim ne bil govoril, bi ne imeli greha; zdaj pa

101

nimajo izgovora za svoj greh. . . . Ako bi med njimi ne bil
storil del, katerih nihče drugi ni storil, bi ne imeli greha;
zdaj pa so videli in sovražijo mene in mojega Očeta.“
(Jan. 15, 22. 24.) Sveti Stefan je naravnost očital Judom, da
se ustavljajo sv. Duhu, rekoč: „Trdovratni in neobrezani na
srcih in ušesih! vi se vedno ustavljate svetemu Duhu, kakor
vaši očetje, tako tudi vi.“ (Dej. ap. 7, 51.) Ta greh store tudi
oni kristijani, ki nauke in verske resnice, katere oznanjujejo
duhovniki, taje in pravijo: Ni vse res, kar s prižnice slišimo,
pač zato, ker se mnogi nauki ne prilegajo njihovim strastim;
dalje tisti, ki brezverske in veri sovražne spise in časnike
razširjajo, in slednjič tisti, ki verskih resnic z besedami sicer
ne taje, pa tako ne živijo, kakor jih one uče.

Skrbite, predragi, da tudi vi ne postanete deležni tega
greha. Bodite trdno prepričani o resničnosti naukov Kristu¬
sovih, katere vam oznanjuje sv. katoliška cerkev, ne prebi¬
rajte krščanski resnici sovražnih spisov, ne poslušajte takih
pogovorov, pa živite tudi po spoznani krščanski resnici.

Greh zoper svetega Duha je:

4. svojemu bližnjemu zaradi milosti božje
nevoščljiv biti.

Četrti greh zoper svetega Duha bi smeli imenovati tudi
duhovno nevoščljivost ali zavist, zakaj kdor je svojemu
bližnjemu zaradi milosti božje nevoščljiv, je žalosten, ako
je njegov bližnji v milosti božji, ako različne dejanske mi¬
losti prejema, in želi da bi jih ne prejemal. Ker sveti Duh
izliva milosti božje v naša srca, zato nasprotuje tisti, ki je
svojemu bližnjemu zaradi milosti božje nevoščljiv, milosti
sv. Duha, katero bi rad preprečil. Oče tega greha je hudobni
duh, ki je zavidal Adama in Evo zaradi prvotne svetosti in
pravičnosti, ju zaraditega tudi zapeljal v greh. Bratomorivec
Kajn je bil svojemu bratu Abelu nevoščljiv, ker se je Gospod
°zrl na Abela in na njegove dari, na Kajna in njegove dari
Pa ne. (I. Mojz. 4, 3 -5.) Farizeji in pismarji so bili Jezusu
nevoščljivi zaradi njegovih čudežev in ljudem, ki so verovali
njegov nauk, ter so rekli: „Kaj hočemo storiti, ker ta človek
dela mnogo čudežev ? Ako ga tako pustimo, bodo vsi vanj
verovali.“ (Jan. 11,47. 48.) Judje so bili nevoščljivi grešnikom,
katerim je Jezus odpustil grehe, nevoščljivi so bili paganom,

102

ker so videli, da se tudi njim oznanjuje edinovzveličavna
vera. (Dej. ap. 13, 43—46.) Tudi med kristijani ta greh ni
baš redek. Marsikateremu je pobožnost drugih neljuba, ne
more prenašati, če drugi radi molijo, prejemajo sv. zakra¬
mente, bolj zase žive, veseli pa se, ako kak pobožen kristijan
postane posveten in lahkomišljen. Cel6 taki, ki jih prište¬
vamo pobožnim, pasejo včasi duhovno nevoščljivost v svojih
srcih, ker bi radi sami veljali za pobožne, ker jim težkč
de, ako kdo še koga druzega ima za pobožnega. Najbolj pa
greše zoper svetega Duha taki, ki se žalostijo in jeze, ako
se kraljestvo božje na zemlji, sveta katoliška cerkev, raz¬
širja in utrjuje, ter si na razne načine to zabraniti prizadevajo,
vesele pa se, ako se zatira sv. katoliška cerkev, razširja in
utrjuje pa kraljestvo hudobnega duha in greha.

Imejte v svojih srcih pravo ljubezen do Boga in do
bližnjega, potem se bodete veselili, ako se po pobožnosti in
čednostnem življenju drugih skazuje Bogu dolžna čast, potem
se bodete veselili, ako drugi skrbe za vzveličanje svojih duš
po naročilu Jezusa Kristusa, Vzveličarja našega. — Greh
zoper svetega Duha je:

5. do lepega opominjevanja otrpneno srce
imeti.

Kdor druge opozarja na njihove napake in pregrehe,
da bi se jim odpovedali in se poboljšali, kdor druge od
hudega odvračuje in navaja k dobremu, daje lepa opominje¬
vanja. Sv. Duh daje ljudem lepa opominjevanja naravnost,
recimo s tem, da razsvetljuje s svojo milostjo njihov razum,
da spoznajo velikost, ostudnost in množino svojih grehov,
ali da jim vzbudi pekočo vest; sv. Duh daje ljudem lepa
opominjevanja tudi nenaravnost  po drugih, n. pr. stariših,
dušnih pastirjih, prijateljih, pobožnih kristijanih. Včasi jih
opominja po veselih, pa tudi žalostnih dogodkih, kakor
n. pr. sveto Marjeto Kortonsko. Kdor takih opominjevanj
ne posluša, se zanje nič ne meni in dalje živi v grehih,
ima do lepega opominjevanja otrpneno srce, katero ničesar
ne gane, katero se ne da omehčati, in greši zoper sv. Duha,
ki daje lepa opominjevanja naravnost ali pa nenaravnost po
drugih. Otrpneno srce do lepega opominjevanja je imel Kajn,
kateremu je Bog rekel: „Podvrzi si njegovo (grešno) pože¬
lenje in ti gospoduj nad njim“ (I. Mojz. 4, 7.), on pa ni po-

103

slušal Gospoda, se ni brigal za očetovske opomine božje in
pasel še naprej v svojem srcu sovraštvo do svojega brata.
Do lepega opominjevanja otrpneno srce imeli so ljudje pred
vesoljnim potopom, katerim je Noe brez vspeha oznanjeval
pokoro, zlasti pa Judje, nad katerimi se je sam Jezus jokal,
kateri so si držali ušesa, da bi ne slišali opominov svetega
Štefana. Koliko je pač tudi kristijanov, ki imajo do lepega
opominjevanja otrpneno srce! Koliko opominjajo, prosijo,
jočejo dostikrat nad hudobnimi sinovi in hčerami. Koliko
opominov slišijo pijanci, preklinjevavci, lakomniki, krivičniki,
nečistniki, v sovraštvu živeči pri pridigah, krščanskih naukih
in v spovednici, pa vse nič ne pomaga. Kako bodo taki,
ki zmirom zametujejo lepa opominjevanja, umrli? Zelo ne¬
srečno. Božja modrost pravi: „Ker sem vas klicala, pa ste
se branili; sem stegovala svojo roko, pa ga ni bilo, da bi
se bil ozrl; ker ste moj svet zaničevali in moje svarjenje
zanemarjali, se bom tudi jaz k vaši pogubi smejala in posme¬
hovala, kadar vas zadene, česar se bojite." (Preg. 1, 24, 25.)
Jezus je rekel Judom: „Jaz grem in me boste iskali, in
boste umrli v svojem grehu." (Jan. 8, 21.) — Greh zoper
svetega Duha je:

6. v nespokornosti trdovratno ostati.

Kdor ima do lepega opominjevanja otrpneno srce, noče
delati pokore o pripravnem  času, ko se k pokori opo¬
minja, pač pa jo misli delati pozneje, če poprej ne, na smrtni
postelji. Tako ravnanje je seveda zelč nespametno in pre¬
grešno, a še bolj pregrešno je, v nespokornosti trdovratno
ostati. V nespokornosti trdovraten ostane, kdor se nikdar
ne namerava spreobrniti in spokoriti, ampak hoče v svojih
grehih živeti in umreti; on torej v  za zmirom zavrže spravo
z Bogom, katero deli sv. Duh. Šesti greh zoper sv. Duha
izvira velikokrat iz nevere Kdor ne veruje v Boga, ne, da
je pekel, da so nebesa, se tudi spokoriti noče. Ta greh izvita
tudi iz hudobije. Nekaterega srce je tako polno hudobije,
sovraštva do boga in vsega dobrega, da noče ničesar vedeti
9 pokori, in rajši hoče biti z zavrženci v peklu, kakor z
izvoljenci v nebesih. „Hudobnemu ni nič mar, če pride v
globočino pregreh." (Preg. 18, 3.) Trdovratnost izvira tudi iz
napuha in lenobe, kakor smo že slišali. Nekateri ostanejo
trdovratno v nespokornosti, ker napačno mislijo, da ni mo-

104

goče delati prave pokore. Marsikateremu obrekovavcu se
naroči, naj prekliče obrekovanje „Ne morem, ker bi se sam
osramotil.' 4  „Vrni krivično blago!“ pravi se krivičniku. „Ne
morem. Kaj bodo počeli žena in otroci?" „Spravi se s svo- ;
jim sovražnikom!" govori se nespravljivcu. „Ne morem, .
zakaj prehudo me je razžalil “ „Pusti grešno znanje!" opo¬
minja se nečistnik. „Ne morem", odgovarja. Taki nespokorni
grešniki so podobni levemu razbojniku, ki je ostal trdo¬
vraten, dasiravno se je zemlja tresla, dasiravno so skale po¬
kale, in so celč morivci Jezusovi trkali na svoje prsi. Ta
greh zoper sv. Duha je takorekoč zadnji, ki ga človek na
zemlji stori, on je dušni samomor za večno smrt. Trdovrat¬
nemu grešniku veljajo besede sv. Pavla: „Po svoji trdovrat¬
nosti in nespokornem srcu si nakopavaš jezo na dan jeze
in razodetja pravične sodbe božje." (Rimlj. 2, 5.) Varujte se,
da ne zabredete v nevero, da se ne pogreznete v globočino
pregreh, varujte se napuha in lenobe; zakaj nasledek tega
bi utegnila biti trdovratna nespokornost do konca.

Zvršetek.

Kdor greši iz slabosti ali nevednosti, tistega greh se
da vsaj nekoliko izgovarjati, in zato se lažje odpusti. Kdor
greši zoper svetega Duha, greši iz zlobnosti, ker nalašč na¬
sprotuje njegovi milosti, zato se grehi zoper sv. Duha težko
kedaj odpuste ali celč ne. O njem, ki greši zoper sv. Duha,
se pač lahko reče, da z eno nogo že v peklu stoji. Ne gre¬
šite predrzno v milost božjo, pa tudi ne obupajte nad njo,
ako ste grešili; ne ustavljajte se spoznani krščanski resnici
z brezbožnim življenjem, ne bodite svojemu bližnjemu ne¬
voščljivi zaradi milosti božje, poslušajte lepa opominjevanja,
dokler je še čas, da ne bodete trdovratno v nespokornosti ostali*
Amen.

185. Krščanski nauk.

Nekaj hudega so poglavitni grehi, ker izvira iz njih
toliko drugih grehov, nekaj hudega so grehi zoper svetega
Duha, ker se tako težko odpustč ali pa celo ne, a zlasti
velika hudobija tiči' v takoimenovanih vnebovpijočih grehih,
katere vam hočem razložiti v današnjem krščanskem nauku.


105

c) Štirje vnebovpijoči grebi.

790. Zakaj pravimo nekaterim grehom
„vnebovpijoči“ grehi?

Nekaterim grehom pravimo „vnebovpijoči“
grehi, ker sveto pismo izrečno trdi o vsakem
izmed njih, da vpije v nebo za maščevanje, to
je, da prav posebno izziva božjo pravičnost,
naj ga kaznuje.

Grehi, katerim pravimo „vnebovpijočt“, silne in očitno
nasprotujejo božjim postavam, oni silno škodujejo vesoljnemu
človeškemu rodu, oni so tako ostudni, da se pred njimi
zgraža človeška narava in vpije k Bogu, da bi precej ka¬
znoval one, ki jih počenjajo. Kadar sv. pismo gov< ri o ka¬
terem izmed teh grehov izrečno, naravnost, razločno trdi, da
vpije v nebo  za maščevanje — kakor bomo slišali pri
razlagi posameznih grehov — to je, da prav posebno izziva,
takorekoč sili božjo pravičnost, naj ga kaznuje. Bog resnično
te grehe dostikrat očitno in zelč hudo kaznuje že tukaj na
zemlji, kaznuje pa jih tudi svetna pravica, ako zanje izve,
ker so nevarni vsi človeški družbi. Vnebovpijoči grehi
so štirje.

791. Kateri so vnebovpijoči grehi?

Vnebovpijoči grehi so:

1. radovoljni uboj.

Najboljše in najdražje, kar človek na svetu ima, je
življenje. „Vse, kar človek ima, bo dal za svoje življenje."
(J°b 2, 4.) Najboljše in najdražje, kar človek na svetu ima,
za kar bi žrtvoval vse drugo, pa se mu vzame z ubojem ali
umorom. Radovoljnega uboja je kriv, kdor drugemu vedoma,
namenoma in prostovoljno vzame življenje, ne da bi imel za
to pravico, ali kdor mu je po drugih vzeti pusti..

Uboj je strašna pregreha, tako da si strašnejše misliti
ne moremo. Ubijavec se pregreši zoper Boga, ki je edini
gospodar življenja in smrti. Ubijavec stori najstrašnejšo kri-

106

vico svojemu bližnjiku, ki se nikakor popraviti ne da. Mi
smo dolžni, življenje drugih ravnotako varovati kakor svoje,
pred nevarnostmi svariti in, če je življenje drugih v nevar¬
nosti, jim na pomoč prihiteti. A ubijavec ravna ravno narobe,
on vzame svojemu bližnjemu najboljše in najdražje — živ¬
ljenje, on zabrani vsa dobra dela, katera bi bil ubiti, ako bi
še živel, mogel storiti, in, ako je bil ubiti ob času uboja v
stanu smrtnega greha in se ni utegnil več spraviti z Bogom,
vzame mu ubijavec s časnim življenjem tudi večno življenje
ter ga trešči v večno pogubo. Ubijavec vzame dostikrat sta-
rišem ubitega podporo za stara leta, ženi ljubljenega moža,
nedoraslim otrokom skrbnega očeta in rednika. Vse hudo,
ki iz uboja izvira za sorodnike ubitega, ima ubijavec na
svoji vesti. Ali ni torej rado voljni uboj vnebovpijoča krivica?
Kajnu, ki je prvi prelil človeško kri, je Bog rekel: „Kaj si
storil ? Glas krvi bratove kliče k meni od
zemlje.  Zatorej boš sedaj proklet na zemlji, ki je odprla
svoja usta in pila kri tvojega brata iz tvoje roke. Ko jo boš
obdeloval, ne bo ti dajala sadov svojih, potikal se boš in
begal po zemlji.“ (I. Mojz. 4, 10.) Bog sam je zapovedal ubi-
javce kaznovati s smrtjo, rekoč: „Kdorkoli bo prelil člo¬
veško kri, njegova kri se bo prelila, zakaj po božji podobi
je ustvarjen človek.“ (I. Mojz. 9, 6.) Pri vseh narodih skoraj,
tudi pri divjakih, se uboj kaznuje s smrtjo ubijavčevo. Pa
četudi ubijavec uide svetni pravici, vender ni na tem svetu
brez kazni. Kajna je tako zelč pekla vest, njegova pregreha
se mu je samemu zdela tolika, da je ves obupan zaklical
Gospodu: „Moja pregreha je večja, kakor da bi bil vreden
odpuščanja. Glej, danes me izganjaš iz dežele in pred tvojim
obličjem se bom skrival, in potikal, in begal bom po zemlji-
Vsakdo torej, ki me dobi, me bo ubil." (I. Mojz. 4, 13. 14.)
Razlagavci sv. pisma menijo, da je imel Kajn upadel obraz,
tresoče se ude, nemirne oči, kakršen je vsakdo, ki ima ne¬
mirno vest Kakor Kajna, tako vsakega ubijavca med vsemi
pregrehami uboj najhujše peče in mu ne dd pokoja noč in
dan; v lastnem srcu torej nosi ubijavec neusmiljenega ra-
beljna. Da, marsikateri ubijavec je v nesrečni zaslepljenosti
umoril še samega sebe, ker ni mogel več prenašati pekoče
vesti. Ubijavca čaka, ako se resnično ne spokori in krivice,
kolikor je pač mogoče, ne popravi, tudi večna poguba. „Ubi-
javci . . . bodo imeli svoj del v gorečem, ognjenem in žve¬
plenem jezeru 14 , piše sv. Janez. (Skriv. raz. 21, 8.)

107

Dasiravno je radovoljni uboj grozna pregreha, vender
ni ravno redka. Kolikokrat se pripeti, da se pri vinu, plesu
in drugih razveseljevanjih začno prepirati, potem pretepati in
da včasi kar naravnost rečejo: „Danes mora eden mrtev biti!'
V mnogo ubojev zavedejo grešna znanja. Kolikokrat se je že
zgodilo, da je ta ali oni, ki je šel od vasovanja domov, ali
pod oknom svoje ljubimke bil ubit od svojega tekmeca. Da,
celč ženske, ki se imenujejo nežni spol, storijo mnogokrat
to vnebovpijočo pregreho. Da bi namreč prikrile svojo sra¬
moto, ali da bi jim ne bilo treba rediti otroka, umore zape¬
ljane ženske sad svojega telesa pred rojstvom ali pa tudi po
rojstvu. O premnogih hudobijah nam poroča sv. pismo sta¬
rega zakona, a nikjer ne, da bi lastna mati ubila svoje dete
po rojstvu. Da, take nečloveške matere so hujše od zverine.
Živali varujejo svoje mladiče, jih branijo z nevarnostjo svo¬
jega življenja, žalujejo za njimi, a marsikatera ženska, krščena
ženska, doda k svojim drugim hudobijam še to, da divja
zoper lastno meso in kri. Ali ne vpije taka hudobija v nebo
za maščevanje? Varujte se grešnega znanja, varujte se ne¬
čistovanja, ki zapelje človeka, da stori vnebovpijoči greh! —
Vnebovpijoči greh je:

2. mutasti ali sodomski greh.

Kakor sploh o nečistem grehu ni lahko govoriti, tako
še zlasti ne o tem, ker je eden najbolj ostudnih. Mutasti
greh se stori, ako osebe istega spola med seboj nečistujejo,
moški z moškim, ženska z žensko. Temu grehu udani so bili
posebno pagani, o katerih piše sveti Pavel tako-le: „Ženske
so spremenile ponaravno uživanje v tako uživanje, katero je
zoper naravo. Ravnotako so pa tudi moški zapuščali pona¬
ravno uživanje ženske in so se vnemali v svojih željah drug
Proti drugemu, in so moški z moškim uganjali ostudnost.“
(Rimlj. 1, 26. 27.) Ta greh se imenuje mutasti greh
zaraditega, ker je tako grd, tako ostuden in nagnusen, da se
brez tehtnega vzroka ne sme imenovati, še manj pa razlagati,
P a  tudi zaraditega, ker se pri spovedi navadno zamolči ali
' saj ne razodene s tistimi okoliščinami, iz katerih bi se dalo
s Poznati, da je mutasti greh. — Mutasti greh se imenuje tudi
sodomski greh,  ker so mu bili prebivavci Sodome in
komore tako udani, da ni bilo najti med njimi deset pra¬
lnih. Gospod sam je Abrahamu rekel: „V p i t j e Sodome

108

in Gomore je čimdalje večje in njiju hudobija čim¬
dalje groznejša." (I. Mojz. 18, 20.) Bog sam je torej rekel,
da vpije sodomski greh v nebo za maščevanje, hudobijo tega
greha pa je imenoval grozno. Dva angela, ki sta izpeljala
pravičnega Lota iz sodomske okolice, sta rekla: »Pokončala
bova ta kraj zato, ker je močno njih vpitje pred Go¬
spodom."  (I. Mojz. 19, 13.) O kazni, ki je zadela Sodom-
ljane in Gomoijane, poroča sv. pismo: „Gospod je dežil nad
Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj od Gospoda z nebes; in
razdejal je ta mesta in ves okraj na okoli, vse prebivavce
mesta in vse zelenje po polju." (I. Mojz. 19, 24. 25.) Ogenj,
katerega je dežil Gospod z nebes, je gotovo napravil pre-
bivavcem hude muke, ker je bil kazen za pregrehe. Zares
strašno je grešniku pasti v roke živega Boga! O tako hudi
kazni, kakor je zadela Sodomljane in Gomorjane, nam sveto
pismo nikjer drugje ne poroča. Iz tega pač lahko sklepamo,
kako strašen mora biti mutasti greh, ker ga je Bog tako
hudo kaznoval. Varujte se, predragi, da tudi kdo izmed vas
ne bo storil tega vnebovpijočega greha. — Vnebovpijoči
greh je:

8. zatiranje uliožeev, vdov in sirot.

Ubožci, posebno taki, ki niso sami zakrivili svojega
uboštva, so gotovo usmiljenja vredni, ker nimajo, kar jim je
za življenje potrebno; usmiljenja vredne so tudi vdove, ki so
z možem izgubile svojega rednika, svojo podporo, pa si same
ne vedo svetovati, ne pomagati; zlasti pa so usmiljenja vredne
sirote, to je oni otroci, ki so brez očeta ali matere ali celo
brez obeh in vrhutega še maloletni. Že v stari zavezi se pr 1 '
poroča kot posebno dobro delo, podpirati ubožce, vdove m
sirote. „Oi svojega premoženja dajaj miloščino", naročal je
stari Tobija svojemu sinu, „in svojega obraza ne obračaj od
nobenega siromaka; tako namreč se bo zgodilo, da tudi Go¬
spod od tebe ne bo obrnil svojega obličja." (Tob. 4, 7.)
Modri Sirah opominja: „Ne žali srca revnega človega, in ne
odlašaj daru njemu, ki je v stiski. Ne odrekuj prošnje sti¬
skanemu in ne obračaj svojega obraza od reveža." (Sir- 4,
3. 4.) V novem zakonu, ki je zakon ljubezni, katero je treba
razodevati v dejanju, pa nam je še posebej zapovedano, pod'
pirati one, ki so pomoči potrebni. „Bodite usmiljeni, kakor
je vaš Oče v nebesih usmiljen." (Luk. 6, 36.), pravi Jezus

109

Kristus. Iz usmiljenja do matere, ki je bila vdova, je Jezus
obudil mladeniča v Naimu, in dar vdove, ki je vrgla v tem-
plovo skrinjico en vinar, je pri njem več veljal kakor bo¬
gati darovi onih, ki so imeli vsega v obilnosti. Besede Jezu¬
sove: „Kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov,
ste meni storili" (Mat. 25, 40.) in: „Kdor sprejme katerega
takega otroka v mojem imenu, mene sprejme" (Mat. 18, 5.),
veljajo posebno o otrocih, ki nimajo starišev, o sirotah. Sveti
Jakob pa piše: „Gista in pred Bogom in Očetom neomade-
žana pobožnost je ta: obiskovati sirote in vdove v njih nad¬
logi." (Jak. 1, 27.) Kdor potemtakem revežev, vdov in sirot
ne podpira, ni pravi kristijan, in se pregreši. A mnogo bolj
se še pregreše tisti, ki reveže, vdove in sirote celo zatirajo.
To delajo upniki, ki od revnih dolžnikov zahtevajo previ¬
soke obresti, ali jih brez potrebe in neusmiljeno terjajo za
posojeni denar, ako pa ne morejo hitro plačati, jim pustijo
prodati za ničvredno ceno, kar so reveži še imeli. To delajo
dalje kupci, kateri odkupijo revežem, kar morajo prodati, za
premajhno ceno, ako jim pa kaj prodajo, zahtevajo previsoko
ceno. — Vdove zatirajo oni, ki po krivici kaj od njih ter¬
jajo, se začno brez vzroka ž njimi pravdati, ki izkoriščajo
njihovo nevednost zase, ki trdo ž njimi ravnajo, jim škodu¬
jejo in življenje grenijo. — Sirote zatirajo oni redniki in va¬
rih i, ki ne oskrbujejo izročenega premoženja svojih varo¬
vancev, je cel6 zapravljajo ali se ga polaste po goljufiji.
Vnebovpijoči greh storijo sodniki, ki v prid plemenitejšim
in bogatejšim osebam izrečejo za ubožce, vdove in sirote
krivično sodbo, ki ne poslušajo njihovih še tako opravičenih
Pritožb, dalje odvetniki, ki nočejo zagovarjati ubožcev, vdov
'n sirot. Kaj pravi o takih grehih sv. pismo? „Vdove in si¬
rote ne poškodujte; če ji poškodujete, boste vpili k meni,
| n  jaz bom uslišal njijino vpitje, in moja jeza se bo vnela,
in vas bom udaril z mečem, in vaše žene bodo vdove in
v aši otroci sirote. Ako denarjev posodiš komu izmed mojega
ljudstva, kakemu ubogemu, ki pri tebi prebiva, ne goni ga,
kakor terjavec in ne teri ga z obrestmi.“ (II. Mojz 22, 22 25 ),

if. Bog zapovedal po Mojzesu izraelskemu ljudstvu. Modri
Sirah pa pravi: „Ali ne tečejo vdovi solze po licih, in ali ne
'Pije  zoper onega, kateri jih izžema? Z lic se namreč
nebesa vzdigujejo,  in Gospod, ki se da izprositi, se
lih ne veseli." (Sir. 35, 18. 19.) Kakor kri Abelova, katero
l e  Kajn prelil, tako prederejo tožbe ubožcev, vdov in sirot

110

oblake, in Bog jih usliši. „0n ne zaničuje prošnje sirote, tudi
ne vdove, kadar zdihovaje toži svoje reve.“ (Sir. 35, 17.) To
nam spričujejo tudi očitne kazni, ki so zadele zatiravce.
Kralj Ahab in še hudobnejša njegova žena Jezabela, ki sta
vzela Nabotu njegov vinograd in celo življenje, sta izgubila
kraljestvo in umrla grozne smrti. Cesarica Evdoksija je vzela
šiloma in po krivici vdovi Kalijotropi njeno njivo. Sv. Kri-
zostom je opominjal cesarico, naj vrne njivo, a zaman. Toda
kaj se zgodi? V kratkem je umrla Evdoksija nagloma.

Nujno vas opominjam, predragi, da ne zatirate ubožcev,
vdov in sirot, marveč bodite jim prijazni, tolažite jih v nji¬
hovi zapuščenosti in pomagajte jim v njihovi potrebi. Tako
ravnanje je krščansko, tako ravnanje vam bo pridobilo
ljubezen ubožcev, vdov in sirot, po tudi blagoslov in usmi¬
ljenje božje. „Kdor hodi za pravico in za usmiljenjem, bo
našel življenje, pravico in slavo.“ (Preg. 21, 21.) Vnebo-
pijoči greh je:

4. delavcem in najemnikom zaslužek za¬
drževati ali utrgovati.

Delavcem in najemnikom zadržuje zaslužek, kdor jim
ne izplača o pravem času, kar so si zaslužili, kdor s pla¬
čilom brez opravičenega vzroka odlaša; utrguje pa zaslužek,
kdor celo ničesar ne plača, ali pa manj kakor se je pogodil,
manj ko delavec ali najemnik zasluži. Sem spada tudi zadr¬
ževanje ali utrgovanje obljubljene hrane, obleke, postrežbe itd'
Kdor delavcem in najemnikom zaslužek zadržuje ali celč
utrguje, ne greši le zoper pravičnost, ampak tudi zoper
ljubezen in usmiljenje. Gotovo nima ljubezni in usmiljenja,
kdor delavcu, ki nima drugega za živež in obleko kakor to,
kar si je s trdim delom in v potu svojega obraza zaslužil,
še tega o pravem času ne izplača ali pa mu manj izplača,
ali pa celč nikoli ne. Izraelcem je Bog zapovedal: „Naj ne
ostaja plačilo tvojega najemnika pri tebi do jutra.“ (III. Moj¬
zes 19, 13.) Drugokrat je zapovedal: „Ne odrekaj plačila
svojemu potrebnemu in ubožnemu bratu, ali ptujcu, ki biva
s teboj v deželi in je znotraj tvojih vrat; temveč še tisti
dan mu daj plačilo njegovega dela pred solnčnim zahodom',
zakaj ubožen je in s tem ohranjuje svoje življenje; dane
vpije zoper te h Gospodu  in da ti ne bo šteto v
greh." (V. Mojz. 24, 14. 15.) Stari Tobija je naročil svojemu

111

sinu: „Kdor ti kaj dela, mu brž daj plačilo, in plačilo tvojega
najemnika naj nikdar pri tebi ne zastaja." (Tob. 4, 15.)
Vidite, kolikokrat naroča sv. pismo, da je treba pravočasno
izplačati zaslužek. Poslušajte pa še, kaj pravi o takih, ki
zaslužka celo ne izplačajo! „Kruh revežev, je živež ubogih;
kdor jim ga vzame, je ubijavec. Kdor v potu pridobljeni
kruh ukrade, je enak njemu, ki ubije svojega bližnjega. Kdor
kri prelije in pa on, ki ogoljufa najemnika, sta brata “
(Sir. 34, 25-27.) Radovoljni uboj je vnebopijoč greh. Ker
pa je zadrževanje ali utrgovanje plačila uboju podobno, je
tudi to vnebopijoč greh. Sv. Jakob zato piše: „Glejte, plačilo,
ki ste je utrgali delavcem,  kateri so poželi vaše
polje, vpije; in njih vpitje je prišlo do ušes
Gospoda vojskinih  tru  m.“ (Jak. 5, 4.)

Ako posel brez pravičnega vzroka zapusti svojo službo
pred določenim časom, mu sme gospodar plačilo zadržati
do tistega časa ali toliko utrgati, kolikor ima škode; brez
pravičnega vzroka pa tega storiti ne sme. Krščanski gospo¬
darji in delodajavci! izplačujte vestno zasluženo plačilo;
izplačujte je vsikdar tudi pravočasno.

Zvršetek.

Krščanski poslušavci! Sveto vam bodi življenje bližnjega,
zato ne storite nikoli ničesar, kar bi ž vljenju bližnjega
škodovalo ali je spravilo v nevarnost; bojte se mutastega
ali sodomskega greha, ker je gnusoba v očeh božjih in
človeških, ker poniža človeka pod žival; ne zatirajte ubožcev,
vdov in sirot, ampak imejte odprto srce in odprte roke za
trpečega brata; izpolnjujte natančno svoje dolžnosti do poslov,
delavcev in najemnikov po vzgledu, ki nam ga podaje sveto
pismo, ki pravi o hišnem gospodarju: »Kadar se je pa zve¬
čerilo, reče gospod vinograda, svojemu hišniku: „Pokliči
delavce in daj jim plačilo, in začni od poslednjih do prvih."
(Mat. 20, 8.) Povsod bodi ljubezen do Boga in do bližnjega
vodilo vašega življenja. Amen.

186. Krščanski nauk.

i . . Krivoverec Berengar je premotil mnogo ljudij s svojimi
0 j lviln i n auki. Proti koncu svojega življenja pa se je zmoti
Povedal in se resnično spreobrnil. Ko se je s smrtjojboril,

se je nakrat silno vznemiril; strah in trepet sta v  se ga polastila.
,,Zakaj, moj brat! si nakrat tako nemiren? Čemu ta strah?“
vpraša ga pričujoči duhovnik. „Bog je zgolj usmiljenost,
zaupaj vanj!" „To vem in tudi upam, da mi bo odpustil
moje grehe; ali pa mi bo odpustil grehe, katere sem zakrivil
jaz pri drugih? Zdi se mi, kakor bi me od mene zapeljane
in pogubljene duše pred sodnjim stolom božjim čakale in
zahtevale maščevanje; zdi se mi, kakor bi Jezus Kristus
znotraj v mojem srcu dal slišati strašni glas: „Kje so duše,
katere si pahnil v večno pogubo? Kaj bom odgovoril? Gorje
mi!“ Tako je vzdihovaje in trepetaje odgovoril Berengar.
Komaj je potolažil pričujoči duhovnik umirajočega. Dragi
kristijani! oster odgovor nas čaka zaradi naših grehov, toda
oster odgovor nas čaka tudi zaradi tujih grehov.

č) Devet tujih grehov.

792. Kateri grehi se imenujejo „tuji“ grehi?

,,Tuji“ grehi se imenujejo tisti, ki jili store
sicer drugi, katerih pa smo sokrivi tudi mi.

Grehi, katere mi sami storimo bodisi s mislimi, z že¬
ljami, z besedami, z dejanjem ali z opuščenjem tega, kar
smo dolžni storiti, se imenujejo lastni grehi.  Grehi,
katere store drugi brez naše krivde, so grehi drugih;
grehi, katere sicer drugi store, katerih pa smo sokrivi tudi
mi, so grehi drugih,  pa obenem tudi naši greh?
Taki grehi se imenujejo „tuji“ grehi. Tuji grehi so nam le
nekoliko  tuji, ker jih namreč drugi store, niso pa nam
tuji, ker smo jih sokrivi tudi mi ali s tem, da druge zape¬
ljemo v greh, ali jim grešiti ne branimo, čeravno bi jim
braniti mogli in morali. Ljubezen do bližnjega nam naklada
dolžnost, da ga varujemo, ako je v naši moči, sleherne ne¬
sreče. Ako pa je naša dolžnost varovati bližnjega vsakršne
nesreče, varovati ga moramo zlasti največje nesreče — greha.
Ako pa kdo sam koga v greh zapelje, bodisi z besedami,
bodisi s slabimi vzgledi, bodisi z žuganjem ali obljubami-
se prav tako pregreši, kakor če bi sam storil tisti greh, da.
če bi tudi samo skušal zapeljati ga. Pa ne le tisti greši, hi
drugega v greh zapelje ali zapeljati skuša, ampak tudi tisti,
ki mu grešiti ne brani, čeravno bi mu braniti mogel ali
moral.

113

793. Kateri so tuji grehi?

Tuji grehi so: 1. v greh svetovati; 2. greh
velevati; 3. v drugih greh privoliti; 4. druge v
greh liapeljavati; 5. drugih greh hvaliti; 6. h
grehu molčati; 7.  greh spregledati; 8. greha
se udeležiti; 9. drugih greh zagovarjati.

Tuji grehi so mnogoteri, kakor vidite. Sveti Pavel je
opominjal svojega učenca Timoteja: „Ne delaj se deležnega
tujih grehov.“ (I. Tim. 6, 22.) Ta opomin apostolov velja
tudi nam. Da ne bomo sokrivi grehov drugih, pa moramo
tudi vedeti, kako in kdaj jih postanemo sokrivi, zato je treba,
da si pogledamo posamez vsak tuji greh.

Prvi tuji greh je: v greh svetovati.  — Svetovati
sploh se pravi, komu, ki ne ve, kaj bi storil ali kako bi
kaj storil, reči: To-le stori, tako-le stori. V greh svetovati
se potemtakem pravi, komu svetovati, da bi storil kaj ta¬
kega, kar je zoper božjo postavo, ali opustil kaj takega, kar
Je po božji postavi. Namestu v greh svetovati  lahko
tudi rečemo, dati hudoben svet.  Hudoben svet so dali
Salomonovemu sinu Roboamu njegovi vrstniki. Ko ga je
namreč ljudstvo prosilo, da bi mu nekoliko zlajšal težak
Jarem, kateri mu je naložil Salomon, svetovali so Roboamu
njegovi vrstniki, naj reče ljudstvu: „Moj oče vam je naložil
Jarem težak, jaz pa bom še dodal vašemu jarmu; moj oče
'as je tepel z biči, jaz pa vas bom tepel s škorpijoni."

I U Kralj. 12, 11.) Roboam je poslušal ta svet; nasledek
e ga pa je bil, da je deset rodov odpadlo od njega in si iz-
„'J 0  Jeroboama za kralja. Hudobni svet je dal Aman per¬
ujskemu kralju Asueru, da bi pomoril judovsko ljudstvo,
re koc: „Neko ljudstvo je po vseh deželah tvojega kraljestva
[škropljeno . . . Ako tebi dopade, zapovej, da se pokonča,
ln  deset tisoč talentov srebra bom odtehtal varihom tvoje
zakladnice" (Est. 3, 8. 9.); toliko bi namreč neslo pograb¬
il 110 . premoženje Judov. V greh je svetovala Herodijada svoji
ceri Ko jo je namreč hčer vprašala, česa naj prosi od He-
pi? Za  Pačilo, kateremu je njen ples bil jako všeč, je mati
a:  »Glavo Janeza Krstnika." (Mark. 6, 24.) V greh je
ctoval Kajfa, ki je rekel v velikem zboru gledč Jezusa:

’’ 1 nič  ne  veste in ne pomislite, da je bolje za vas, da
mrje  eden človek za ljudstvo, in da ni pokončan ves narod."

8

114

T

(Jan. 11, 49. EO.) V mestu Patari je neki ubožen plemenitaž,
ki ni mogel preživeti, še manj pa omožiti svojih treh lepih
hčer, svetoval, da bi izpostavile svojo nedolžnost. Sv. Nikolaj
jih je rešil te sramote. So tudi tako zaslepljene matere, ako
so še vredne imena matere, ki svetujejo svojim hčeram, da
bi začele grešno znanje in tako lažje dobile može. Zapeljivec ?
svetuje svoji znanki, ako mu je njeni stariši nočejo dati v '
zakon, naj se da zapeljati, da bodo tako prisiljeni, jo omožiti.
Sv. Bonaventura pravi: ,.Usta hudobnega svetovavca so usta i
hudobnega duha. Eden hudoben svetovavec je hujši kakor
deset morskih roparjev." (Serm. 2 fer. 4. Pentec.) Ne dajajte
nikdar hudobnih svetov, da ne škodujete sebi in svojemu
bližnjiku. Ako pa ste kaj svetovali, o čemur ste mislili, da
je dobro, pa pozneje spoznate, da je slabo, taisto odsvetujte.
Kdor pa je prejel kak hudoben svet, naj ga nikakor ne iz¬
polni. „Moj sin! ako te grešniki vabijo, ne udaj se jim."
(Preg. 1, 10.)

Drugi tuji greh je: greh velevati.  — Greh veleva, _
kdor komu zaukaže bodisi z besedami, z znamenji, migljaj
ali z žuganjem, da naj stori kaj prepovedanega ali opusti
kaj zapovedanega. Ko je egiptovski kralj Faraon videl, da
se Izraelci vedno bolj množijo, ukazal je dvema hebrejskima
babicama, naj pokončate vse izraelske moške otročiče, kar f
jih dobite v roke. Ker babici tega niste storili, je ukazal
Faraon vsemu svojemu ljudstvu: „Karkoli bo rojeno moškega ;
spola, vrzite v reko.“ (II. Mojz. 1, 16.) „David je pisal lj st  :
Joabu in ga je poslal po Uriji, in je pisal v listu: Postavite
Urijo spredaj v boj, kjer je bojevanje najhujše, in zapustite
ga, da umre ubit.“ (II. Kralj. 11, 14. 15.) To hudobno P°"
velje se je izvršilo, in Urija je bil ubit. Kralj Herod je za- ,
ukazal svojim vojakom, naj pomore vse dečke v Betlehem 11
in v vseh njegovih pokrajinah po dve leti in manj stare.
(Mat. 2, 16.) Greh velevajo gosposke, ki dajejo božjim u a '
sprotne postave, sploh mnogi predstojniki, ki imajo pravic 0 ! J
dajati ukaze. Tega greha so krivi oni stariši, ki ukazuje] 0
svojim otrokom lagati, krasti ali še kaj hujšega, oni gosp 0 '
darji in delodajavci, ki zapovedujejo svojim poslom in ponioC'
nikom ob nedeljah in zapovedanih praznikih brez potreK
opravljati hlapčevska dela, ali jih zadržujejo od službe bozj e '
oni trgovci, ki velevajo svojim pomočnikom prodajati Pj 1 -
ležano blago za dobro, posluževati se krive mere in t e0 '
niče itd.

115

Kdor komu greh veleva, se še huje pregreši kakor
tisti, ki komu v greh svetuje, ker se to prej stori,
kar se ukaže, kakor to, kar se lesvetuje.  Raz ven
tega pa ravnajo oni, ki greh velevajo, naravnost proti svojim
dolžnostim, ker namestu da bi odvračevali svoje podložnike
od greha, jih še silijo v greh. Opominjam vas zato prav
nujno: Ne velevajte nikdar kaj pregrešnega! Oni pa, katerim
se kaj grešnega ukaže, ne smejo biti pokorni takim ukazom
in naj jih daje kdorkoli; zakaj „Boga je treba bolj slušati
kakor ljudi.“ (Dej. ap. 4, 19.) „Ne poslušaj grešnih ukazov“,
pisal je sveti Hijeronim, „in ko bi jih tudi dal cesar sam;
zakaj zapovedi Kristusove so večje od cesarskih ukazov.“
(Ep. 52. ad Nepot.)

Tretji tuji greh je: v drugih greh privoliti.  —
Ta  greh storijo oni, ki hudo, katero bližnjik stori ali misli
storiti, razločno z besedami odobravajo,  ali ki s smeh¬
ljanjem, pritrjevanjem prikimovanjem ali z drugimi znamenji
razodevajo, da jim je taisto hudo všeč. Mojzesov brat Aron
je privolil v malikovanje Izraelcev, ko jim je na njihovo
prigovarjanje vlil zlato tele. (II Moj z. 32, 4.) Poncij Pilat je
privolil v Jezusovo smrt, ko ga je izročil, da bi ga križali
»da naj bi se dopolnila njih prošnja“ (Luk. 23, 24.), dasi-
ravno je pristavil: -Jaz sem nedolžen nad krvjo tega pra¬
vičnega.“ (Mat. 27, 24.) Ta greh je storil Savel, ko je pri¬
volil v smrt sv. Štefana in stražil njegovim morivcem obleko.
(Dej. ap. 7, 59.) Ta greh storijo predstojniki, ki dovoljujejo
svojim podložnikom, da hodijo na razuzdana razveseljevanja,
da ponočujejo, pijančujejo; stariši, ki pustijo svojim otrokom,
da sklepajo grešna znanja, da zahajajo v slabe tovarišije;
dalje oni, ki jemljejo na stanovanje sumljive ali naravnost
zlobne osebe; krčmarji, ki pripuščajo, da se v njihovih
krčmah zasramuje in zasmehuje vera in čednost.

Dragi kristijani! Ako vidite ali slišite kaj pregrešnega,
nikoli v to ne privolite, nikoli tega ne odobravajte, marveč
pokažite svoj stud tudi na zunaj, ako čast božja in ljubezen
do bližnjega to zahtevate, jemaje si k srcu besede sv. Pavla,
ki piše: „Ne le, kateri delajo tako (hudo, so smrti ^vredni),
a ntpak v  tudi, kateri tako delajočim privolijo.' 4  (Rimlj. 1, 32 )

Četrti tuji greh je: druge v greh napeljevati.
~~ Druge napeljuje v greh, kdcr kaj takega govori, kar
ntegne drugim biti povod, da grešijo. Sem spadajo nespo¬
dobne besede, šale, pesmi, ugovarjanje, besedovanje, zmerjanje,

8 »

116

preklinjevanje, brezverski pogovori itd. Druge napeljuje v
greh tudi tisti, ki z dejanji daje povod, da drugi grešijo, če
namreč stori ali opusti kaj takega, kar utegne druge po-
hujšati. Sem spadajo nespodobni pogledi, nespodobna do¬
tikanja, poljubovanja, objemanja, nespodobna noša itd.;
sem spada opuščanje molitve, zanemarjanje službe božje
itd. V greh je napeljevala Eva. „Videla je žena, da je drevo
dobro za jed in lepo za oči in za pogled prijetno: zatorej
je vzela od njegovega sadu in je jedla, in je dala svojemu
možu, ki je (tudi) jedel." (I. Mojz. 3, 6.) Skoraj gotovo je
prigovarjala žena možu tako, kakor je ženi poprej kača.
Mož je poslušal — in greh je bil storjen. Ta greh je storila
Putifarjeva žena, ki je nedolžnega Jožefa nagovarjala v ne¬
spodobno dejanje. Jobova žena je napeljevala svojega moža
v greh z zbadljivimi besedami „Reče pa mu njegova žena:
Ali si še vedno tako preprost? Blagoslovi Boga in umri!“
(Job 2, 9.) To so bile zlobne besede; zakaj nekateri jih
razlagajo tako, kakor bi mu žena prigovarjala, naj kolne
Boga, potem pa umrje od obupnosti. Izraelski kralj Jeroboam
je napeljeval Izraelce v malikovanje. „In izmislil si je svet
in naredil dve zlati teleti in jim (Izraelcem) rekel: Nikar ne
hodite več v Jeruzalem! Glej, Izrael, to so tvoji bogovi, ki
so te izpeljali iz egiptovske dežele! In jedno je postavil v
Betelu, in drugo v Danu. In ta stvar je bila v greh: ljudstvo
je namreč hodilo molit tele tja do Dana." (III. Kralj. 12, 28.)
V greh napeljujejo sploh vsi zapeljivci in zapeljivke s pri'
lizljivimi besedami, s sladkimi obljubami, z nedostojnim
vedenjem, zato pa lahko rečemo, da se ta greh silno po*
gostokrat zgodi. Vse vas zato opominjam, da ne govorite,
ne storite nikoli ničesar, kar bi bilo drugim v spotiko, mat;
več „tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videl)
vaša dobra dela, in hvalili vašega Očeta, ki je v nebesih'
(Mat. 5, 16.) Vsak „bodi vzgled vernim v besedi in vedenju,
v ljubezni, v veri, v čistosti." (I. Tim. 4, 12)

Peti tuji greh je: drugih greh hvaliti.  — Drugih
greh hvalijo tisti, ki onim, ki so z besedo ali z dejanjem
kaj hudega storili ali kaj dobrega opustili, pritrjujejo
svoje dopadenje izražajo.  Ta greh store matere, kj
hvalijo nečimernost svojih hčera, ki je graje vredna, oni, k*
ploskajo svojim tovarišem, kateri druge zasmehujejo, ki za;
bavljajo čez vero, čez duhovnike, čez svete zakramente, kaj
prav robatega povedč ali storč. Podložniki dostikrat hvalU 0



117

grehe svojih predstojnikov, da bi se jim prikupili, di bi si
kaj pridobili. Zlasti pa imajo razni prilizovavci za vsako
pregreho lepe besede. Sv. Gregor Veliki pravi: „Prilizovanje
vsemu ploska; ono imenuje zapravljivce radodarne, skopuhe
varčne, lahkomišljene vesele, upornike značajne.“ (Mor. lib. 30.
cap. 20) Hvala človeku dobro dč. Kaj čuda, ako človek, ki
je že po naravi nagnen k hudemu, še naprej greši, ako se
njegovi grehi hvalijo, odobravajo? Judje so hvalili Heroda
Agripa, ko je dal obglaviti sv. Jakoba (Dej ap 12, 2), in
takoj je dal še sv. Petra zapreti, da bi mu ravnotako storil.
Zlasti potrjuje v hudem prilizovanje. Sveti Ciprijan pravi:
„Kdor se grešniku prilizuje, potrjuje v njem nagnenje h
grehu.“ (De laps.) Sveti Avguštin veli: Jeziki prilizovavcev
zapletajo duše v grehe." Sveti Hijeronim pa piše: „Prilizo-
vavčev jezik več škoduje kakor preganjavčev meč.“ Kdor
hvali grehe drugih, tudi zakrivi, da se ne spokore Kako bo
namreč grešnik to, kar drugi hvalijo, studil, obžaloval, se
taistega spovedal ? Hudo se pač sme včasi izgovarjati, ako
se je storilo bolj iz slabosti in nevednosti, kakor iz zlob¬
nosti, toda hvaliti se nikdar ne sme. „Gorjč vam, kateri ime;
nujete dobro — hudo, hudo pa dobro, ki temi luč in luči
tema pravite, ki grenko v sladko in sladko v grenko spre¬
minjate!" govori Gospod po preroku Izaiju (5, 20.) Ne hva¬
lite zato nikdar nobenega greha; zakaj: „kateri hudobnemu
pravijo: Ti si pravičen, take bodo ljudstva klela, in rodovi
jih bodo studili." (Preg. 24, 24)

Sesti tuji greh je: h grehu molčati.  — Kdor
molči, kadar bi iz ljubezni do Boga in do bližnjega in iz
dolžnosti svojega stanu mogel in moral zabraniti hudo; kdor
grešnikov ne graja, ne svari, ne poduči, jih ne naznani nji¬
hovim predstojnikom, da bi hudo preprečili, molči h grehu,
Jc sokriv bližnjikovega greha. Ko je izraelsko ljudstvo vi-
d e K da se Mojzes mudi na gori, zbralo se je zoper Arona
m reklo: „Vstani, naredi nam bogove, ki bodo šli pred nami:
zakaj ne vemo, kaj se je zgodilo Mojzesu." (II. Mojz. 32.)
Aron j e  dobro vedel, da je malikovanje velik greh, bil je
tudi veljaven mož, zato bi bil moral ljudstvo podučiti, po-
srariti, a je molčal iz strahu in prevelike prizanesljivosti.
Ko ,bi torej tudi ne bil vlil zlatega teleta, kakor so zahte-
Vi) h, bil bi sokriv malikovanja, ker je molčal, ko bi imel
§°voriti. Z molčanjem h grehu mnogi grešijo, predstojniki
<a kor podložniki. Predstojniki morajo čuti kakor taki, ki

118

bodo za duše svojih podložnikov dajali odgovor. (Hebr. 13, 17.)
Ali kako se navadno godi? Gospodarji in gospodinje dosti¬
krat molčijo, ako njih posli razuzdano živijo; delodajavci
mnogokrat molčijo, ako njih pomočniki in učenci sklepajo
sumljiva prijateljstva, nespodobno govorijo; očetje dostikrat
molčijo, ako njihovi sinovi ponočujejo, se udajajo pijanče¬
vanju; matere molčijo, ako se njih hčere nečimerno oblačijo
in sklepajo grešna znanja; krčmarji molčijo, ako pivci čez
mero pijejo, čez vero in duhovnike zabavljajo; otroci mol¬
čijo, če njihovi bratje in sestre ali posli starišev počenjajo
hudo, namestu da bi to naznanili starišem. Predstojnikom,
ki molčč h grehom svojih podložnikov, pač veljajo besede
prerokove: „Njegovi čuvaji so vsi slepi, vsi nič ne vedč;
mutasti psi so, ki ne morejo lajati, ki gledajo prazne reči.“
(Iz. 56, 10.) Ako kdo torej kaj hudega zve in more zabra-
niti, naj ne molči, ampak srčno naj odpre svoja usta, četudi
se s tem komu zameri. Da bodete rajši odvračali druge od
hudega, zapomnite si, kaj pravi Gospod o njih, ki molčč,
kadar bi govoriti morali, rekoč: »Kadar hudobnemu porečem:
Umrl boš, umrl, pa mu ne oznaniš tega, ter ga ne opominjaš,
da naj se s svoje hude poti vrne in živi; bo hudobni sam
v svoji hudobiji umrl, toda njegovo kri bom terjal iz tvoje
roke." (Ezeh. 3, 18.)

Sedmi tuji greh je: greh spregledati.  — Greh
spregleda, kdor pri grehih svojih podložnikov takorekoč
oči zatisne,  da bi jih ne videl, ali tako ravnd, kakor bi
jih ne videl, ter jih ne kaznuje, kakor je njegova dolžnost.
Greh spregledati je pregrešno, ker se s tem zakrivi, da se
nekaznovani greh tem lažje in pa rajše ponavlja. Veliki du¬
hovnik Heli je imel dva hudobna sinova, a je bil premehak,
da bi ju strahoval, zato pa sta naprej grešila. Gospod je
zato rekel: „Napovedal sem mu, da bom sodil za vselej
njegovo hišo zaradi hudobije, ker je vedel, da počenjata nje¬
gova sinova hudobijo, pa ju ni strahoval.“ (I. Kralj. 8, 13.)
Sv. Ludovika so prosili, da bi pustil življenje nekemu mo-
rivcu, a Ludovik se ni dal preprositi, ker je imel morivec
na vesti že tri umore. Dvorski norec pa je rekel šaljivo
kralju te-le besede, ki so dokaj resnične : „Vaše veličanstvo
naj mi oprosti! Ta človek je le enega umoril, namreč prvega;
poslednja dva pa je umorilo vaše veličanstvo; zakaj ko bi
ga bili takoj po prvem umoru po zasluženju kaznovali, bi
drugih dveh ne bil storil." Koliko grehov bi stariši mogli

119

zabraniti, ako bi ne bili preveč prizanesljivi in bi koj prvo-
krat otroka kaznovali! Kaznujte svoje otroke, kakor in
kadar to zaslužijo. „Komur se šibe škoda zdi - ', pravi sveto
pismo, .sovraži svojega sina; kdor ga pa ljubi, ga vedno
strahuje." (Preg. 13, 24.) Ne branite tudi učiteljem kaznovati
vaših otrok, da si ne spletete v svojih otrocih hude šibe, ki
bi vas pozneje tepla.

Osmi tuji greh je: greha se udeležiti.  — Greha
se udeleži, kdor ga vedoma in prostovoljno pomaga storiti
na kakršenkoli način, ali kdor pri grehu sodeluje Greha
se je udeležilo 250 levitov, ki so podpirali tri puntarje zoper
Mojzesa in Arona, Koreta, Datana in Abirona ; greha so se
udeležili privrženci Absalomovi, ki so se ž njim vred spun-
tali zoper kralja Davida; greha Judov se je udeležil Poncij
Pilat, ki je Jezusa po nedolžnem obsodil v smrt in jim ga
prepustil, da so ga križali. Kdor tatovom pove, kje, kedaj
in kako bi se dalo krasti, kdor stoji na straži, kadar drugi
kradejo, kdor ukradene reči shranjuje, prodaja, se udeležuje
tatvine. Na ta način se more udeleževati tudi goljufije in
drugih krivic. Tisti, ki za druge pišejo ljubimska pisma, jih
prenašajo, tisti, ki pijane ljudi še piti silijo, šivilje, ki na-
rejajo nesramne obleke, tisti, ki ob prepovedanih časih pri¬
rejajo plese, ali igrajo, se udeležujejo tujih grehov, so so-
grešniki. Ne udeležujte se nikdar nobenega greha, in naj si
bo kdorkoli, ki vas k temu napeljuje. „Preudarite, kaj je
Bogu dopadljivo; in nikar se ne udeležite nerodovitnih del
trme; temveč posvarite jih veliko bolj." (Efež. 5, 10, ll)

Deveti tuji greh je: greh zagovarjati.  — Greh za¬
govarja, kdor ga preveč, čez mero opravičuje,  kdor
Pravi, da hudo, katero je kdo storil ni greh, ali celč pravi,
da je nekaj dobrega, dasiravno spoznd ali bi moral spoznati,
da je greh. Kralj Ahab je zagovarjal Balove duhovnike,
Judje so zagovarjali prodajavce in kupčevavce, katere je
Juzus izpodil iz templa. Greh zagovarjajo odvetniki, ki pre¬
jemajo iz dobičkarije krivične tožbe, krive priče, ki drugim
na  korist lažejo ali celč po krivem prisegajo, stariši, ki ne
Pustč kaznovati svojih porednih otrok, krivoverci, ki branijo
krive nauke, časnikarji in drugi pisatelji, ki v svojih spisih
g'ehe olepšujejo, jih, kakor bi bili čednosti, branijo i. t. d.
le § a  greha se dandanes mnogo, mnogo stori. A kaj piavi
*? za govornikih grehov sv. pismo ? „Kdor opravičuje hu-
°bnega, in kdor pogubuje pravičnega, obadva sta gnusoba

120

pred Bogom." (Preg. 17, 15.) Sv. Peter Damijanov pravi:
„Bolj se pregreši, kdor zagovarja greh, kakor kdor ga stori;
zakaj grešiti je človeško, greh zagovarjati hudičevo." Ne
zagovarjajte nikdar nobenega greha, zakaj s tem se uniči
stud in strah pred grehom, se nadeluje pot novim grehom.

Z v r š e t e k.

Kdor resnično ljubi svoje stariše. jih sam ne žali, pa
tudi ne pusti, da bi jih drugi žalili. Ravno tako mora kristijan,
ki resnično ljubi Boga, zabraniti, da ga drugi ne žalijo.
Ljubezen do bližnjega zahteva od nas, da ga varujemo zlasti
vsakršne škode na duši, da ga varujemo greha. „Kdor vrne
grešnika od njegove krive poti, bo rešil njegovo dušo smrti
in pokril veliko število grehov", piše sv. Jakob (5, 20) Pri¬
zadevajmo si torej vsak po svojih močeh, zmožnostih in
dolžnostih, da preprečimo hudo pri drugih in si ne naložimo
tujih grehov. „Ako boš opominjal hudobnega, in se on ne
vrne od svoje hudobije in svoje grešne poti, bo sicer on
umrl v svoji hudobiji, ti pa si otel svojo dušo.“ (Ezeh. 3, 19)
Ako smo si s svojo malomarnostjo ali kako drugače obre¬
menili svojo vest s kakim tujim grehom, ga resnično ob¬
žalujmo, spovejmo se odkritosrčno tudi vrste greha, kate¬
rega smo sokrivi, in prosimo Boga s kraljem Davidom : „Od
skritih mojih (grehov) očisti me, in s tujimi prizanesi svo¬
jemu hlapcu.“ (Ps. 18, 13.) Sploh pa si prizadevajmo, da se
bomo ogibali hudega in tako izpolnjevali prvi del krščanske
pravičnosti. Amen.

187. Krščanski nauk.

„Ogibaj se hudega", pravi sv. Duh (Ps. 36, 27). Vsak
kristijan je dolžan, ogibati se hudega, katero prepoveduje
božja postava, ali ogibati se greha, kateri je edino pravo zlo
ali hudo, izruvati grešne navade, ki so se morda vkoreninile
v srcu, zatirati grešna nagnenja. Ali vse to še nikakor ne
zadošča. Kaj bi pomagalo vrtnarju, ako bi skrbno izpulil
vsako zel, ki vzraste na njegovem vrtu, ako bi odstranil
vsak kamen, katerega najde, ako bi potrebil vsakega škod¬
ljivega mrčesa, vender pa bi nič ne sejal in ne sadil? Ali

121

bo imel od svojega truda kako korist? Ravno tako za kri-
stijana še ni dovolj, ako se ogiblje greha, se vojskuje proti
grešnim navadam, zatira hudo poželjivost, marveč mora tudi
v vrt svojega življenja sejati in saditi, mora dobro delati,
kakor veleva dalje sv. Duh: „In delaj dobro“ (Ps. 36, 27),
potem šele bo krščansko pravičen. Tega nas uči

Drugi del krščanske pravičnosti.

t)e laj dobro.

794. Kaj je dobro?

Dobro je, kar je po volji božji, namreč:
dobra dela in hrepenenje po krščanski po¬
polnosti.

Kakor imajo ljudje o hudem dostikrat napačne pojme,
ravno tako tudi o dobrem. Mnogim se zdi' dobro samo to,
kar je njim prijetno, kar se njim prilega, kakor bogastvo,
čast, razveseljevanje in druge ugodnosti, sploh svetne dobrote,
kar pa jim je neprijetno, težavno, imenujejo hudo. V prvem
delu krščanske pravičnosti smo slišali, da je hudo ali edino
pravo zlo to, kar je zoper božjo postavo, namreč greh. Greh
jo Bogu zopern, on ga studi in sovraži. Dobro je hudemu
ravno nasp otno. Ako je torej hudo to, kar je zoper božjo
postavo, mora dobro biti to, kar je po volji božji, kar se
vjema z božjo postavo. To nam povč zdrava pamet, „zato pa
se nahaja ta razlika med dobrim in hudim pri vseh ljudeh
'n vseh ljudstvih" (Weiss, Apol. I. B, str. 69), ki spozna¬
vajo s svojo pametjo Boga kot neskončno svetega in pra¬
vičnega. Bog nam razodeva svojo voljo po naši vesti. Zaradi
te ga piše sv. Pavel o paganih : „Zakaj če pagani, kateri ni¬
majo (pisane) postave, naravno delajo to, kar je po
Postavi,  so oni, dasi nimajo postave, sami sebi postava;
oni kažejo, da je delo postave zapisano v njih srcih, ker
jim pričuje njih  vest, in njih misli se med seboj ali
ločijo ali tudi izgovarjajo“ (Rimlj. 2, 14. 15). Bog je razodel
svojo voljo po očakih in prerokih in slednjič po svojem
Sinu. „Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog govoril
očakom po prerokih, poslednjič te dni nam je govoril po

122

(svojem) Sinu“, piše sv. Pavel (Hebr. 1, 1. 2). Kdor ravna po
volji božji, kakor mu jo razodeva njegova vest, božje in
cerkvene zapovedi, tisti izpolnjuje drugi del krščanske pra¬
vičnosti, ki se glasi: „Delaj dobro", on je Bogu všeč.

Po volji božji so dobra dela,  zakaj Bog hoče, da
bi opravljali dobra dela, kar nam spričuje mnogo izrekov
sv. pisma. „Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu 4 ,
pravi Kristus, „bo posekano in vrženo v ogenj." (Mat. 3, 10.)
Sv. Peter piše : ,.Zavoljo tega, bratje, prizadevajte si bolj in
bolj, da svoj poklic in svoje izvoljenje zagotovite po dobrih
delih."  (II. Petr. 1, 10) Sv. Pavel opominja: „Delajmo
dobro  in nikar se ne utrudimo." (Gal 6, 9) Več izrekov,
ki nam pričajo, da so dobra dela po volji božji, bomo slišali
pri nauku o dobrih delih. „Dobra dela" pa ne pomenjajo
samo dejanj,  ki so po volji božji, ampak tudi vse misli,
vse želje, vse besede,  ki se vjemajo z voljo božjo. Jezus
Kristus, najsvetejši, „je hodil okoli dobrote dele" (Dej. ap.
10, 38.) Kdor torej misli, želi, govori, dela, kar je po volji
božji, posnema božjega Vzveličarja in gotovo zaradi tega
ugaja Bogu.

Po volji božji je hrepenenje po krščanski po¬
polnosti.  Hrepeneti po krščanski popolnosti se pravi, pri¬
zadevati si, da Boga vedno bolj ljubimo in zato opravljamo
vsako dobro delo kar najbolje mogoče. Da je tudi hrepe¬
nenje po krščanski popolnosti po volji božji, nam zopet spri¬
čuje sv pismo. Ze Abrahamu je Bog rekel: „Hodi vpričo mene
in bodi popoln" (I. Mojz. 17, 1). izraelskemu ljudstvu pa je
naročil po Mojzesu : „Bodi popoln in brez madeža z Go¬
spodom, svojim Bogom." (V. Mojz. 18, 13) Ako pa je Bog
že v starem zakonu, ki je bil samo senca  novega, zahteval
od svojega služabnika Abrahama, naj bo popoln, in ravno
tako od vsega izraelskega ljudstva, je gotovo tudi njegova
volja, da kristijani hrepene po krščanski popolnosti. Zato
je rekel Kristus: „Bod te popolni, kakor je vaš Oče v ne¬
besih popoln." (Mat. 5, 48.) Ljubljenec Jezusov, sv. Janez pa
piše: „Kdor je pravičen, bodi še pravičnejši, in kdor je svet,
bodi še svetejši". (Skriv. raz. 22, 11.) O hrepenenju po
krščanski popolnosti bomo še pozneje več slišali.


123

795. Kaj nas stori snnošne in voljne, da
delamo, kar je fo volji božji ?

Krščanska čednost nas stori zmožne in
voljne, da delamo, kar je po volji božji.

Naš namen na tem svetu je, da si zaslužimo sveta
nebesa. Pot, po katerem moramo hoditi, da pridemo v ne¬
besa, nam kaže božja postava, katere se moramo vsigdar
držati, da ne zabredemo na kriva pota. „Tvoja beseda 11 , go¬
voril je psalmist Gospodu, „je svetilo mojim nogam in luč
mojim stezam/- (Ps. 118, 105.) Da torej dosežemo svoj namen,
moramo uravnavati svoje življenje po božji postavi, moramo,
kakor smo ravnokar slišali, opravljati dobra dela in hrepe¬
neti po krščanski popolnosti. Tega pa človek ne more iz
lastne moči, on sam sebi pripuščen ni tega zmožen, ni za
to sposoben. „Ne premoremo iz sebe kaj (dobrega tudi le)
misliti kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga“,
pravi sv. Pavel. (II. Kor. 3, 5.) Mi pa nismo le nezmožni ali
nesposobni delati tega, kar je po volji božji, ampak tudi
nismo voljni,  ker smo po svoji naravi bolj nagneni k hu¬
demu, kakor pa k dobremu. Zopet „je Bog, kateri dela v
nas hoteti in dopolniti po (svoji) dobri volji' £ , kakor piše
sv. Pavel. (Filiplj. 2, 13.) Ker človek ni niti zmožen, niti
v °ljan, da bi delal, kar je po vol,i božji, prihiti mu Bog na
pomoč s krščansko čednostjo. Zato pravi katekizem: Krščanska
čednost nas stori zmožne in voljne, da delamo, kar je po
v °lji božji. Predno bomo torej govorili o dobrih delih in
0  hrepenenju po krščanski popolnosti, moramo govoriti o
te m, kar nas stori zmožne in voljne, da delamo, kar je po
v °lji božji, namreč o krščanskih čednostih.

A)  Krščanska čednost.

Čednost sploh je neka pripravljenost, ali trajna zmožnost
lr > volja, delati to, kar je prav; imenuje se tudi krepost.
Ako kdo vsigdar rad in natančno stori, kar se mu ukaže,
tako da mu je pokorščina prišla že v navado, pravimo, da
■ma čednost pokorščine. Najlepši vzgled te čednosti nam
čaje Jezus, o katerem piše sv. Pavel: ,,Bil je pokoren do
smrtl , smrti pa na križu .“ (Filiplj. 2, 8 ) Kdor pa samota-
lnt am stori, kar se mu ukaže, mnogokrat pa ne, nima ced-

124

nosti pokorščine Kdor se nikoli ne prepira, se nikoli po
nepotrebnem in čez mero ne razburja, drugih ne žali, četudi
ga oni žalijo, ima čednost krotkosti. Kdor pa je samo včasi
krotek, včasi pa se tudi po nepotrebnem in čez mero raz¬
burja, mu nedostaje čednost krotkosti. Kdor je pripravljen
in voljan vsigdar delati to, kar s svojo pametjo spozna za
dobro, do česar ima neko naravno nagnenje, ima naravno
čednost.  Tako so nekateri radodarni, resnicoljubni, pra¬
vični i. t. d. iz naravnih ozirov; njihove čednosti so naravne.
Naravne čednosti so nekatere že prirojene, nekatere pa pri¬
dobljene. Naravne čednosti so imeli tudi pagani; saj so imeli
naravni zakon, katerega jim je razodevala njihova pamet in
vest. Tako občudujemo krotkost Sokratovo, pravičnost
Aristidovo, zvestobo Regulovo. Naravne čednosti, ako izvi¬
rajo le iz naravnih nagibov, za nebesa niso zaslužne. Ako
bi imeli le naravne čednosti, bi nam Vzveličar božji lahko
rekel : ,,Ako le to delate“, kar delajo tudi pagani, „kakšno
plačilo boste imeli -1 ? (Mat 5, 46.) O naravnih čednostih kate
kizem ne govori, ampak samo o nadnaravnih ali krščanskih
čednostih.

796. Kaj je krščanska čednost?

Krščanska čednost je nadnaraven, od Boga
vlit dar, kateri nas stori trajno sposobne in
voljne, da delamo to, kar je po volji Božji.

Naravna čednost nam je včasi že prirojena. Nekateri
ljudje so že po naravi posebno nagneni h krotkosti, k po¬
korščini , radodarnosti i. t d. Zato so imeli naravne čed¬
nosti tudi pagani in jih imajo še sedaj mnogi ljudje, ki se
ne menijo mnogo za krščanske resnice. Naravna čednost se
da tudi pridobiti s tem, da se kdo pogostokrat v njej vadi-
Krščanska čednost pa je nadnaraven, od Boga vlit
dar.  Naravna čednost nas stori sposobne in voljne, da de¬
lamo to, kar spoznamo s svojo pametjo za dobro
brez ozira na Boga;  krščanska čednost pa nas stori
sposobne in voljne, da delamo to, kar je po volji božji, da
delamo dobro z ozirom na Boga.  Krščanska čednost nas
stori trajno sposobne,  da delamo to, kar je po volji
božji, to se pravi: ona nas stori zmožne, sposobne, da ne de¬
lamo tega, kar je po volji božji, le tuintam, kadar se nam

125

ravno zljubi, ampak da moremo vsigdar in povsod, kadar
imamo za to priložnost, delati to, kar je po volji božji, torej
misliti, želeti, govoriti, izvrševati to, kar je Bogu všeč. Ker
ta zmožnost v nas ostane, zato se imenuje trajna, stalna.

— Krščanska čednost nas stori' tudi trajno voljne,  da
delamo to, kar je po volji božji, to se pravi: ona nagiblje
našo voljo k dobrim delom ne le včasi, ampak vselej in
povsod, ona stori, da stanovitno hočemo, kar Bog hoče, in
se tudi trudimo ravnati po njegovi volji. Krščanska čednost
podpira potemtakem našo slabost, zmanjšuje hudo nagnenje,
ki nam je prirojeno, da lahko in z veseljem delamo to, kar
je po božji postavi. Kakor cvet iz mladike, tako prihajajo
iz krščanske čednosti dobra dela, ki nam pomnožujejo po¬
svečujočo milost božjo.

797. Zakaj se imenuje krščanska čednost  •
„nadnaraven , od Boga vlit dar“ ?

Krščanska čednost se imenuje »nadnaraven,
od Koga vlit dar“, ker nam ta dar ni že po
naravi prirojen, temveč nam ga Bog podeli
ali, rekel bi, vlije šele tedaj, ko nas opraviči.

Krščanska čednost se imenuje dar,  ker si je ne mo¬
remo zaslužiti, ampak nam jo Bog brez našega zasluženja
prostovoljno podari, da bi mogli in hoteli delati to, kar je
po njegovi volji Telo in duša ter njune zmožnosti so tudi
darovi božji, a to so naravni darovi, ker nam jih je Bog
dal že s tem, da nas je ustvaril; krščanska čednost pa je
nadnaraven  dar, ker nam ni že po naravi prirojen ali,
ker nam ga Bog ni podelil že s tem, da nas je ustvaril,
temveč nam ga k naravnim darovom navrže,  pr  id  en  e,
in sicer nam ga podeli ali, rekel bi, vlije šele tedaj, ko nas
opraviči. Človek, ki še ni opravičen, torej nima krščanske
čednosti. Bog nas opraviči pri sv. krstu, ko nam vlije v
dušo posvečujočo milost, torej lahko rečemo, da nam vlije
krščansko čednost s posvečujočo milostjo vred. Ako kdo
P° smrtnem grehu izgubi posvečujočo milost, izgubi z njo
judi^ krščansko čednost izvzemši čednost krščanske vere in
krščanskega upanja, ki se izgubite samo po grehih zoper ti

126

čednosti. Kdor posvečujočo milost znova prejme v zakra¬
mentu sv. pokore ali izredno na kak drug način, vlije se
mu znova tudi krščanska čednost.

Da nam Bog vlije v dušo krščanske čednosti, nas raz¬
ločno  uči sv. pismo. Jezus Kristus imenuje sv. Duha „Duha
resnice 11  (Jan 14, 17), „ki nas uči vse in nas opomni vsega"
(Jan. 14, 26), „ki nas uči vso resnico.“ (Jan. 16 13.) Sveti
Duh vlije torej v našo dušo čednost  vere. Ker Bog vlije ]
v nas čednost upanja,  zato pravi sv. Pavel: „Bog
upanja  naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v vero¬
vanju, da obogatite v upanju in moči svetega Duha. 11  (Rimlj.
15, 13.) O ljubezni  piše sv. Pavel: »Ljubezen božja je
izlita v naša srca po svetem Duhu, kateri nam je bil dan. 11
(Rimlj. 5, 5.) Kjer pa je ljubezen, tam so tudi druge čednosti,
ki so takorekoč njene spremljevavke. O tem lepo piše sveti
Pavel. (I. Kor. 13, 4—7.) V listu do Galačanov imenuje sveti
* Pavel najimenitnejše krščanske čednosti sad Duha, ko piše:
„Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, milo¬
srčnost, dobrotljivost, prizanesljivost, krotkost, zvestoba,
zmernost, zdržnost, čistost." (Gal. 5, 22. 23.)

Čednosti, katere vlije v nas sv. Duh, ko nas opraviči,
morejo v nas rasti, se ukrepih, izpopolnjevati. To zopet raz-
vidimo iz svetega pisma. Jezus Kristus sam povzdiguje čed¬
nosti enega nad čednosti dugega. Vero kananejske žene je
imenoval veliko  (Mat. 15, 28.), o stotnikovi veri pa je
rekel: ,,Resnično, vam povem, tolike vere nisem našel v
Izraelu. 11  (Mat. 8, 10.) Apostoli nas opominjajo, da bi rastli
v raznih čednostih, kakor v spoznanju božjem, v potrpljenju,
prizanašanju (Kol. 1, 10, 11.). Sv. cerkev prosi Boga, da bi
pomnožil  v nas vero, upanje in ljubezen (Cerkv. mol. 13.
ned. po Bink.). Krščanske čednosti so takorekoč veje in mla¬
dike posvečujoče milosti božje. Ako se torej pomnoži poj
svečujoča milost, pomnožijo se tudi krščanske čednosti, zakaj
če se ukrepi drevo, ukrepč se tudi njegove veje in mladike.
Krščanske čednosti se krepč in izpopolnjujejo z vsakim
dobrim delom, ki je storimo v stanu posvečujoče milosti
božje.


127

798. Ali nas stori krščanska čednost tudi
še vajene in spretne, da delamo dobro?

Krščanska čednost nas pač stori sposobne
in voljne, da delamo dobro; vajeni in spretni
pa postanemo šele, ako zvesto sodelujemo z
milostjo božjo in se stanovitno vadimo v do¬
brem.

„Vsak začetek je težak“, pravi pregovor. Mislite si
otroka, ki pozna vse črke, jih zna sestavljati v zloge in
besede; on je torej sposoben brati in bi tudi rad gladko bral.
Toda, kako je od začetka neokreten, s koliko težavo bere,
kako počasi spravlja skupaj posamezne črke v cele besede!
A večkrat ko bere, bolj ko se trudi, tembolj gladko bere,
in sčasoma mu branje ne napravlja nobenih težav; on si
pridobi v branju vajenost in spretnost,  da bere z
lahkoto, gladko in dobro. Ravnotako je s pisanjem, risanjem,
slikanjem itd. Tudi kristijan, kateremu se je vlila krščanska
čednost, je sposoben in voljan, da dela dobro, toda dobro
delati mu napravlja mnogo truda in težav, ker ga krščanska
čednost ne stori obenem tudi vajenega in spretnega za dobra
dela. Mnogi se zaradi tega ustrašijo čednostnega življenja,
ker napačno mislijo, da jim bode tako življenje prizadevalo
vedno zel 6  velike težave, ter postanejo omahljivi. Tako ne
smemo ravnati, ampak srčno moramo premagovati začetne
težave, pa tudi stanovitno, potem bomo tudi sčasoma z ne¬
kako lahkoto, ročnostjo delali dobro, čednost se bo v nas
“krepila in težave, ki nas v dobrem ovirajo, se nam ne
bodo zdele več velike, postali bomo vajeni in spretni v do¬
brih delih. Da bomo torej vajeni in spretni delati dobro,
sodelujmo zvesto z dejansko milostjo, ki nas podpira v
dobrem s tem, da nam razsvetljuje um in nagiblje ter krepi
voljo, da dobra dela pričenjamo, nadaljujemo in dovršujemo.
»Opominjamo vas“, pravi sv. Pavel, „da ne prejemate ne-
pridoma božje milosti" (II. Kor. 6, 1.). Razven tega se mo¬
ramo sami stanovitno vaditi v dobrem vsako uro, vsak dan,
s Ploh, kadarkoli imamo priložnost, potem nam bo dobro
delati prišlo v navado in nam bo napravljalo več veselja
kakor pa težav. Oziraje se v pretekle dneve svojega življenja
bomo na koncu svojega življenja lahko rekli: „Cast bom
dajal njemu, ki mi je dal modrost. Zakaj sklenil sem po

128

njej ravnati; vnet sem bil za dobro, in nisem bil osramočen.
Moja duša se je zanjo vojskovala, in ko sem po njej ravnal,
sem bil v njej potrjen"  (Sir. 51, 23—25.)

Čednosti, katere vlije Bog v našo dušo s posvečujočo
milostjo, so različne.

799. Kolikere so krščanske čednosti?

Krščanske čednosti so dvojne: božje in
dejanske ali nravstvene.

Nekatere krščanske čednosti imajo to skupno znamenje,
da se pečajo naravnost z Bogom, da se ozirajo na Boga. To
znamenje jih dela med seboj podobne, zato imajo skupno
ime: božje čednosti.  Druge krščanske čednosti zopet
imajo to skupno znamenje, ki jih dela podobne med seboj,
da store Bogu dopadljiva posebno naša dejanja, zato njih
ime: dejanske čednosti.  O božjih in dejanskih čednostih
bomo še pozneje več slišali. Kdor hoče biti resnično krščansko
pravičen, imeti mora vse božje in vse dejanske čednosti, ker
drugače ni sposoben in voljan delati tega, kar je po božji
volji. „Ena čednost brez drugih ni nobena ali je pa nepo¬
polna", pravi sv. Gregor Veliki (Lib. mor. 22. c. L). In res!
Kdor je sicer čist, pa ne ponižen, radodaren, pa ne pokoren,
krotek, pa ne zmeren, se ne more imenovati čednosten.
„Dobro drevo ne more roditi malopridnega sadu“ (Matevž
7, 18.). Kakor drevo neha biti dobro drevo, če rodi nekoliko
dobrega, nekoliko malopridnega s du, tako kristijan ni vec
čednosten, če se ne vadi v vseh čednostih. Farizej, ki je S
cestninarjem molil v templu, je bil, kakor bi se zdelo veren,
pobožen, Bogu hvaležen, pravičen, zmeren, ni pa bil ponižen,
zato ni šel opravičen v svojo hišo. Vadimo se torej v vseh
krščanskih čednostih.

Zvršetek.

„Pot pravičnih je kakor svetla luč, nahaja in raste do
polnega dneva“, pravi modri Salomon (Preg. 4, L8.). Sveti
Pavel pa piše: „Bratje! karkoli je resnično, karkoli sramez-
ljivo, karkoli pravično, karkoli sveto, karkoli ljubeznivo,
karkoli je dobrega imena, če je kaka čednost, če je kako
hvale vredno vedenje, to mislite“ (Filiplj. 4, 8.). Čednosti so
nam potrebne, če hočemo pravično živeti; Bog jih je tudi

129

vlil v našo dušo. Vadimo se torej v njih, da bo tudi naša
pot kakor svetla luč, ki bolj in bolj narašča. Krščanske
čednosti nam bodo pridobile časno in večno srečo. Kdor
čednostno živi, uživa pravi dušni mir. „Velik mir je tistim,
ki ljubijo tvojo postavo" (Ps. 118, 165.). Čednost podeljuje
človeku pravo čast. »Čednost", pravi sv. Bernard, „je lestva
do časti in mati časti .“  Čednost pridobiva zaklade, katerih
ne konča ne rja, ne molj, in katerih tatje ne izkopljejo
in ne ukradejo" (Mat. 6, 20.). „Čednost je pot do veličastva
in po čednosti se dospe v večno čast in v večno veselje."
(Sveti Bernard) Amen.

188. Krščanski nauk.

Krščanska čednost je nadnaraven, od Boga vlit dar
kateri nas stori trajno sposobne in voljne, da delamo to,
kar je po volji božji. Krščanska čednost je za duhovno živ¬
ljenje tako potrebna, kakor za naravno življenje dušne in
telesne zmožnosti, da, kakor telesu roke in noge ter drugi
udje. Brez krščanskih čednostij ne moremo Bogu dopad¬
ljivo živeti, ne moremo storiti koraka proti nebesom, ne
moremo jih doseči. Kristijan brez čednosti je to, kar oreh
brez jedra, vodnjak brez vode, sadno drevje brez sadu.
>iNihče se ne sme imenovati kristijana, ki ne izpolnjuje, ko¬
likor je v njegovih močeh, čednostij Kristusovih", pravi
sveti Ciprijan. Krščanske čednosti so dvojne: božje in de¬
janske ali nravstvene. Najimenitnejše čednosti so božje
čednosti.

1. Božje čednosti.

800 . Katere so „boš/e“ čednosti?

„Božje“ čednosti so: vera, upanje in lju¬
bezen.

Da so vera, upanje in ljubezen božje čednosti, spo¬
znamo iz besed sv. Pavla, ki piše: „Sedaj pa ostane vera,

upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen
(J- Kor. 13, 13.). Te tri čednosti združijo našo dušo z Bogom,
krvi korak, s katerim se bližamo Bogu, začetek našega
Zveličanja in bogoljubnega življenja, korenina in podlaga

9

130

vsega opravičenja, vsake čednosti in svetosti je krščanska
vera.  „Brez vere ni mogoče dopasti Bogu; zakaj kdor hoče
k Bogu priti, mora verovati, da je, in da je tistim, ki ga
iščejo, plačevavec", piše sv. Pavel (Hebr. 11, 6). V svoji
neskončni dobrotljivosti se nam Bog ne razodeva samo po
vidnem svetu in po glasu vesti, ampak hotel je stopiti z
nami v zvezo na nadnaravni način s tem, da se nam je sam
naravnost razodel in nam odkril resnice, katerih bi s svojo
pametjo in iz vidnega sveta ali sploh ne mogli spoznati, ali
pa bi jih spoznali le nepopo'noma. Na nadnaravni način se
je Bog razodel že v raju, ko je sam govoril z našimi prvimi
stariši; razodeval se je po očakih in prerokih starega za¬
kona, po katerih je govoril svojemu izvoljenemu ljudstvu;
nazadnje se je najbolje razodel po svojem Sinu Jezusu Kri¬
stusu. „Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog go¬
voril očakom po prerokih, poslednjič te dni nam je govoril
po (svojem) Sinu“, piše sv. Pavel. (Hebr. 1, 1, 2.) Nadnaravno
razodetje božje nam pove, kdo je Bog, kaj smo mi, kakšen
je naš namen, in kaj nam je storiti, da dosežemo svoj namen.
Splošna, trdna, živa in stanovitna vera v Boga in v to, kar
je on razodel, je prvo, kar nam je potrebno, da pridemo k
Bogu, da dosežemo svoj večni namen. Vera nas torej žena
tem svetu zbližuje z Bogom. — Upanje je duša človeškega
življenja. Ono nas tolaži, ono nas podpira pri naših opra¬
vilih, ono nam daje moč, da premagujemo razne težave, ono
nas priganja k vedno novim delom, da bi dosegli to ali ono
dobro. Ako nam izgine upanje, vleže se žalost v našo dušo,
ki nas ovira v našem delovanju in nas dela nesrečne. Ako
je upanje tolikega pomena že v navadnem življenju, smemo
trditi, da je krščansko upanje  še večjega pomena v
duhovnem življenju. Krščansko upanje stori, da trdno in za¬
nesljivo pričakujemo vse, kar nam je Bog obljubil zaradi
zasluženja Jezusa Kristusa, namreč večno življenje in pripo¬
močke, da je dosežemo; ono vodi vse naše trude in napore
na potu v sveta nebesa, ono nas priganja, da si prizadevam 0
postati vedno pravičnejši in svetejši, ker nam je zagotovil 0 )
da bomo prejeli od Boga obilno plačilo. Ker vemo, da
„upanje ne osramoti" (Rimlj. 5, 5.); da nas ne vara, vzb°J a
nam vedno večje hrepenenje po Bogu, nas ž njim bolj in
bolj zbližuje. — Najimenitnejša med božjimi čednostmi je lj u '
bežen.  Vera in upanje nas z Bogom bolj in bolj zbližujeta,
ljubezen pa nas ž njim združi. Krščanska ljubezen stori, da

131

najrajši mislimo na Boga in njegove popolnosti, da imamo
nad njim največje dopadenje in veselje, da srčno želimo, da
bi se njegova čast povsod razširjala, da resnično studimo
in obžalujemo svoje grebe ter smo pripravljeni zanje zado-
ščevati, da srčno želimo, naj bi vsi ljudje Boga spoznali,
častil 1 , ljubili in mu zvesto služili. Kdor ima krščansko
ljubezen, se s svojimi mislimi takorekoč Boga drži, je ž njim
združen. „Kdor se pa Gospoda drži, je en duh (ž njim).“
(I. Kor. 6, 17.) Ljubezen pripelje seboj celo krdelo dejan¬
skih čednostij, ki jo podpirajo in ji služijo, da mora v naših
dušah vspešno delovati v čast božjo; ljubezen je torej kra¬
ljica čednostij. Ljubezen ima še to posebnost, da nikoli ne
bo minila. „Ljubezen nikoli ne mine“, pravi sveti Pavel.
(I. Kor. 13, 8.) Vera bo minila, ko bomo gledali, kar zdaj
za resnico imamo, dasiravno ne vidimo; minilo bo upanje,
ker bomo imeli in uživali, kar zdaj pričakujemo, ljubezen
do Boga pa bo ostala in se izpopolnila. — Poglejmo si zdaj
vsako čednost božjo posebej.

801. Kaj je krščanska vera?

Krščanska vera je nadnaravna, od Boga
vlita čednost, po kateri imamo zaradi resnič¬
nosti kozje za resnico vse, kar je Bog raz¬
odel in nam po katoliški cerkvi zapoveduje
verovati.

Nadnaravno razodetje božje obsega mnoge naravne
resnice, to je take, katere moramo spoznati že s svojo pa¬
metjo, n. pr. da je Bog, da smo dolžni ga častiti in mu
služiti, da je človeška duša neumrjoča, da Bog plačuje dobro
in kaznuje hudo. Bog pa nam je razodel tudi mnoge nad¬
naravne resnice, to je take, katerih bi s svojo naravno pa¬
metjo nikdar ne mogli spoznati in umeti, ker jo presegajo.
Take nadnaravne resnice so n pr. da je en Bog v treh
osebah, nauk o izvirnem grehu, o včlovečenju Sina božjega,
0  našem odrešenju itd. To so za nas velike skrivnosti. Ker
obsega razodetje božje mnogo resnic, ki presegajo vsak
ustvarjen razum, zato jih je tudi težko verovati. Da nam pa
l e  to mogoče, da smo voljni imeti za resnico vse kar je Bog,
■azodel, čeravno presega naš razum, pomaga nam Bog s čed-
n °stj o k rščan  s ke  ve  r e. Ta čednosti stori, da imamo za

9 *

132

trdno in gotovo resnico vse, kar je Bog razodel in nam po
katoliški cerkvi zapoveduje verovati, da prav nič ne dvo¬
mimo, da smo pripravljeni tudi tako živeti, kakor vera
zahteva, da smo celo pripravljeni, raje dati vse, tudi živ¬
ljenje, kakor odpasti od vere ali jo zatajiti. Krščanska vera
se opira na resničnost božjo,  ali zaradi resničnosti
božje imamo za resnico vse, kar je Bog razodel in nam po
katoliški cerkvi zapoveduje verovati. Kdor ima čednost
krščanske vere, si misli: Naj bodo resnice, katere mi Bog
razodeva, umevne ali ne, jih vender imam in hočem za res
imeti, ker vem, da je on, ki mi jih je razodel, neustvarjena,
nespremenljiva in večna resnica, ki me ne more in noče
goljufati, ki se ne more motiti, zaradi česar so tudi njegove
besede čista in gola resnica.

Krščanska vera je nadnaravna čednost, ne le zato, ker
nas stori sposobne in voljne, da imamo nadnaravno
razodetje božje za trdno in gotovo resnico, ampak zlasti
zato, ker ne prinesemo te čednosti seboj na svet, ker nam
ni že po naravi prirojena, ampak nam jo Bog pridene k
našim naravnim darovom. Bog nam podari to čednost, ali
vlije jo v našo dušo, ko nas opraviči. To nam pričajo oni
izreki sv. pisma, v katerih imenuje Jezus Kristus sv. Duha
„Duha resnice, ki nas uči vse in nas opomni vsega, ki nas
uči vso resnico." Zlasti pa nas tega uči izrek sv. Pavla, ki
pravi: „Ljubezen božja je izlita v naša srca po svetem Duhu,
kateri nam je bil dan.“ (Rimlj. 5, 5.) Tukaj govori sicer
sv. Pavel o ljubezni božji, toda ker ne moremo ljubiti Bog;a,
če ga ne spoznamo po veri, se nam mora vera poprej vliti
v srca. Samo krščanska vera nas stori sposobne in voljne,
da moremo tako verovati, da je zaslužno za nebesa, zato pa
je tudi ona preimeniten dar božji, katerega si moramo skrbno
čuvati. Krščanska vera se izgubi po grehih, ki so nasprotni
tej čednosti, namreč po neveri in krivoverstvu. Ne le ohra¬
njevati si moramo krščansko vero, ampak jo tudi krepčati,
pomnoževati. Da si bomo pomnožili krščansko vero, moramo
si prizadevati, da posamezne verske resnice in njih pomen
bolj in bolj natančno spoznamo; zakaj „srečen mož ... k*
ima veselje v postavi Gospodovi, in v njegovi postavi pr e '
mišljuje po dnevu in po noči! In je kakor drevo, ki je za '
sajeno ob potokih, ki svoj sad daje ob pravem času.
(Ps. 1, 2. 3.) „Pazite“ na verske resnice „kakor na luč, k a '
tera sveti na temnem kraju“ (II. Petr. 1, 19.), v temi sveta i n

133

našega srca. Kakor za tistega, ki stopi v temen kraj, ni
zadosti, da takrat ima luč, ko stopi v temni kraj, ampak
mu mora ona svetiti, dokler se nahaja v temi, tako tudi za
nas ni zadosti, da se samo tuintam spominjamo verskih resnic,
ampak vse nas morajo neprenehoma spremljati od jutra do
večera, pri vseh naših delih, v vseh okoliščinah življenja,
v skušnjavah, v trpljenju in v veselju. Da si pomnožimo
krščansko vero, moramo tudi živeti, kakor vera zahteva,
zakaj če bomo po veri živeli, se nam bo vedno bolj utrdilo
prepričanje, da je Bog resničnost sama, in bomo vedno bolj
voljni in pripravljeni, verovati vse, kar je Bog razodel in
nam po katoliški cerkvi zapoveduje verovati. „Kdor pa dela
resnico", kdor po verskih naukih živi, pravi Kristus, „pride
k luči 44  (Jan. 3, 21.) Kakor mora vera vplivati na naše živ¬
ljenje, tako vpliva življenje zopet na vero. „Hodlte, dokler
imate luč, da vas tema ne obide 44 , pravi zopet božji Zveličar.
(Jan. 12, 35.) Živite po veri, da vas ne obide tema nevere,
kakor mnogo drugih.

802. Kaj je krščansko upanje ?

Krščansko upanje je nadnaravna, od Boga
vlita čednost, po kateri zaradi božje vsemogoč¬
nosti, dobrotljivosti in zvestosti trdno in za¬
nesljivo pričakujemo vse, kar nam je Bog ob¬
ljubil zaradi zasluženja Jezusa Kristusa.

Bog nam je zaradi zasluženja Jezusa Kristusa obljubil
večno zveličanje. „In to je obljuba, katero nam je obljubil,
večno življenje 41 , piše sv. Janez. (I. Jan. 2, 25.) Bog pa nam je
obljubil obenem pripomočke, ki so nam neobhodno potrebni,
da dosežemo večno zveličanje, namreč odpuščenje grehov in
Pa pomoč svoje milosti, vrhutega pa tudi take pripomočke,
ki nam k zveličanju sicer niso neobhodno potrebni, pač pa
koristni, kakor so n. pr. razne časne dobrote. Preimenitne
re či nam je Bog obljubil zaradi zasluženja Jezusa Kristusa.
Vse, kar nam je Bog obljubil, moramo od njega upati, to se
pravi, trdno in zanesljivo pričakovati. Bog sam nam naroča
2  razločnimi besedami, da bi upali vanj, kakor nam spiiču-
l e jo mnogi izreki sv. pisma. „Kateri se Gospoda bojite, za-
u Pajte vanj 44 , pravi sv. Duh v knjigi Sirahovi. (2, 9.) „Moje

134


upanje je v Bogu", pravi psalmist in pozivlje tudi druge:
„Zaupajte vanj vsa srenja ljudstva, izlijte pred njim vsa svoja
srca; Bog je naš pomočnik vekomaj.“ (Ps. 61, 8. 9.) „Vselej
zaupaj v svojega Boga“, opominja prerok Ozej (12, 6.) —
„Zaupajte popolnoma v milost, katera se vam ponuja v raz¬
odetju Jezusa Kristusa", pravi sv. Peter. (I. Petr. 1, 13.) —
Naše upanje v Boga ne sme biti omahljivo in dvomljivo,
ampak trdno in zanesljivo, zakaj, kar nam je on obljubil,
moramo od njega pričakovati zaradi njegove vsemogoč¬
nosti, dobrotljivosti in zvestosti,  ki so nam
porok, zagotovilo, da nam Bog more in hoče vse dati, kar
nam je obljubil. .Pri Bogu ni nemogoča nobena. reč“, rekel je
nadangel Gabrijel Mariji. (Luk. L 37.) „Pri Bogu je vse
mogoče", rekel je Jezus. (Mat, 19, 26.) On torej more vse
izpolniti, kar je obljubil, pa tudi hoče, ker je neskončno
dobrotljiv in zvest. „Vsak dober dar in vsako popolno darilo
je od zgoraj, ki prihaja od Očeta svetlobe", veli sv Jakob
(1, 17). V Mojzesovih bukvah beremo: „Bog ni kot človek,
da bi lagal, tudi ne kot sin človekov, da bi se spreminjal.
Rekel je, in ne bi storil? Govoril je, in ne bi spolnil?"
(IV. Mojz. 23, 19.) Trdno in zanesljivo moramo torej priča¬
kovati vse, kar nam je Bog obljubil, toda ne smemo pozabiti,
da moramo tudi mi kaj storiti. Bog nam je obljubil večno
zveličanje, toda le proti temu, da si je s pomočjo njegove
milosti zaslužimo z dobrimi deli; Bog nam je obljubil od-
puščenje grehov, toda le proti temu, da se spreobrnemo,
svoje grehe obžalujemo in zanje zadoščujemo; Bog nam je
obljubil svojo milost, toda le proti temu, da jo zajemamo
zlasti iz sv. zakramentov; Bog nam je obljubil celč časne
dobrote, v kolikor nam pomagajo, doseči večno zveličanje,
toda le proti temu, da zanje prosimo. „ Prosite, in se vam
bo dalo; iščite, in bote našli; trkajte, in se vam bo odprlo",
pravi Jezus. (Mat 7, 7.) Vsakemu izmed nas veljajo psal-
mistove besede: „Upaj v Gospoda in delaj dobro." (Ps 36, 3.)

Tako upati, da je zaslužno za nebesa, pa ne more
človek iz lastne moči. Tega je krivo nekoliko to, ker le
prerad navezuje srce na posvetno in zaraditega nima pravega
hrepenenja po nebesih, nekoliko pa tudi naša slabota. Iz te
izvira potem malosrčnost in nezaupnost. Včasi pa je tega
kriv tudi skriven napuh, ki stori, da bi človek rad dosegel
večno zveličanje s svojimi lastnimi močmi. Da je človek
sposoben in voljan trdno in zanesljivo pričakovati vse, kar

135

nam je Bog obljubil zaradi zasluženja Jezusa Kristusa, stori
čednost krščanskega upanja. Krščansko upanje je nadnaravna
čednost, ker nam ni že po naravi prirojena, ker si je ne
moremo pridobiti s svojimi naravnimi močmi, ampak nam
jo mora Bog podariti. Krščansko upanje nam Bog vlije v
dušo, ko nas opraviči. Sv. Peter piše: „Hvaljen bodi Bog in
Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kateri nas je zavoljo
svojega usmiljenja prerodilvživo upanje."  (I. Petr. 1, 3.)

Krščansko upanje si moramo skrbno ohranjevati. Ono
se izgubi z obupom. Kdor nič več ne zaupa v Boga in misli,
da mu Bog ne more ali noče več pomagati ali odpustiti,
taji vsemogočnost, neskončno dobrotljivost in zvestost božjo,
se odpove krščanskemu upanju, ki ga usposobi pričakovati
od Boga vse, kar je obljubil, zaničuje in zavrže njegov dar.
Bog mu torej odtegne krščansko upanje, ker je zaničuje.
Krščansko upanje se izgubi nenaravnost tudi po neveri; zakaj
kdor ne veruje v Boga, tudi ničesar ne pričakuje od njega.
Krščansko upanje pa si moramo tudi pomnoževati in utrje¬
vati. To se zgodi, ako se večkrat v zaupni molitvi obračamo
k Gospodu, kakor nas opominja sv. Pavel, rekoč: „Stopimo
z zaupanjem k sedežu milosti" (Hebr. 4, 16.) Odtrgajmo, da
se krščansko upanje v nas ukrepi, svoja srca od posvetnega
in hrepenimo stanovitno po nebesih. „iščite, kar je gori, kjer
je Kristus, sedeč na desnici božji; hrepenite po tistem, kar
je zgoraj, ne pa po tem, kar je na zemlji." (Kol. 3, 1. 2.)
V križih in težavah, v nadlogah in trpljenju, bodimo po¬
trpežljivi in zanašajmo se na Gospoda. „Potrpežljivost vam
je potrebna, da storite voljo božjo in dosežete obljubo 1 ', pravi
sv. Pavel. (Plebr. 10, 36.) Sodelujmo tudi pridno z milostjo
božjo, ki nas podpira, da moremo opravljati dobra dela,
potem se bo pomnožilo naše upanje. „Zavoljo tega, bratje,
prizadevajte si bolj in bolj, da svoj poklic in svoje izvoljenje
zagotovite po dobrih delih." (II. Petr. 1, 10) Sploh pa vam
rečem s svetim Pavlom: „Držimo se nepremakljivo spo¬
znanja svojega upanja; zvest je namreč, kateri je obljubil.“
(Hebr. 10, 23.)

803. Kaj je krščanska ljubeuen?

Krščanska ljubezen je nadnaravna, od Boga
'lita čednost, po kateri Boga zavoljo njegove

136


neskončne popolnosti in dobrote ljubimo nad
vse, sebe in bližnjega pa zavoljo Boga.

Krščanska ljubezen je vsakemu potrebna, ki hoče do¬
seči večno zveličanje. »Kdor ne ljubi, ostane v smrti", piše
sv. Janez. (I. Jan. 3, 14.) Človek mora ljubiti pred vsem
Boga,  ki je vreden vse naše ljubezni, in sicer ga mora
ljubiti nad vse, to se pravi, ga tako čislati, da je pripravljen
rajše vse žrtvovati, kakor s smrtnim grehom izgubiti ljubezen
in prijateljstvo božje. „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega
svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. Ta
je največja in prva zapoved", pravi naš Zveličar. (Mat. 22,
37. 38.) Boga moramo ljubiti nad vse zavoljo njegove
neskončne popolnosti in dobrote.  Zavoljo Boga
moramo pa tudi ljubiti sebe in bližnjega,  zakaj Kristus
pristavil je zapovedi, v kateri nam naroča ljubiti Boga nad
vse, še zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega
sebe." (Mat. 22, 39.) Kakor človek ni sposoben in voljan
verovati in upati tako, da bi bilo zaslužno za nebesa, tako
tudi ni sposoben in voljan, krščansko ljubiti. Šele čednost
krščanske ljubezni ga stori trajno sposobnega in voljnega,
da ljubi Boga zavoljo njegove neskončne popolnosti in do¬
brote nad vse, sebe in bližnjega pa zavoljo Boga.

Krščanska ljubezen je kakor krščanska vera in krščansko
upanje nadnaravna  čednost, ki nam ni prirojena že po
naravi, katere si nikakor ne moremo zaslužiti, ampak nam
jo šele Bog prostovoljno podeli. Krščansko ljubezen vlije
Bog v našo dušo s posvečujočo milostjo vred, kakor nas
uči sv. Pavel, rekoč: „Ljubezen božja je izlita v naša srca
po svetem Duhu, kateri nam je bil dan." (Rimlj. 5, 5.) Med
božjimi čednostmi je krščanska ljubezen najimenitnejša.
Sv. Pavel pravi: „Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen to
troje; največja med temi pa je ljubezen." (I. Kor. 13, 13.)
O ljubezni pravi modri Salomon: »Močna kakor smrt je
ljubezen." (Vis. pes. 8, 6.) Ljubezen sploh podeljuje duši moč
in stanovitnost, da za onega, katerega ljubimo, vse storimo,
vse pretrpimo. Kaj vse žrtvujejo in pretrpijo stariši iz lju¬
bezni do svojih otrok! Še večjo moč in stanovitnost p a
podeljuje duši krščanska ljubezen, saj je utrjena na prepri;
Čanje, da je Bog vreden vse naše ljubezni, da smo vredni
tudi mi in naš bližnjik naše ljubezni, ker nas tudi Bog spozna
za vredne svoje ljubezni. Krščanski ljubezni se ne more


137

ničesar ustavljati, ničesar je ne more premagati. „Kdo nas
bo ločil od ljubezni Kristusove? Ali nadloga? ali stiska?
ali lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje? ali
meč.. ? Svest sem si, da ne smrt, ne življenje, ne angeli,
ne poglavarstva, ne oblasti, ne sedanje, ne prihodnje, ne
moč, ne visokost, ne globočina, ne druga stvar nas ne bo
mogla ločiti od ljubezni božje, katera je v Kristusu, Gospodu
našem.“ (Rimlj. 8, 35. 38. 39.) Tako je pisal sv. Pavel. Sveti
Ignacij mučenec, katerega so pripeljali iz Antijohije v Rim,
da bi ga raztrgale divje zverine, je vskliknil: „Da bi pač
postal žrtva besnosti zverin, ki me čakajo; da bi pač prav
kmalu prihitele me mučit in me umorit! Ako bi se, kakor
so storile pri drugih mučencih, obotavljale, jih bom dražil
in vabil, da použijejo moje meso.“ Krščanska ljubezen osre¬
čuje človeka, da se ne straši trudov in težav, ako je treba
kaj storiti za čast božjo, da se ne brani trpljenja, da se celd
smrti ne boji. Krščanska ljubezen stori, da skrbimo pred
vsem za zveličanje svoje duše in si prizadevamo, postati
bolj in bolj popolni, saj ravno ona vzbuja druge čednosti
k delovanju. Zato piše sv. Pavel: „Ljubezen je potrpežljiva,
je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna napačno,
se ne napihuje; vse pretrpi, vse veruje, vse upa, vse pre-
nese.“ (I, Kor. 13, 4. 7.) Krščanska ljubezen torej nagiblje
človeka, da se vadi tudi v vseh drugih čednostih. Krščanska
ljubezen nas nagiblje, da bližnjemu vse storimo, kar si sami
Po pravici želimo, nič pa takega, česar sami po pameti
nočemo imeti, ter da pred vsem skrbimo za zveličanje nje¬
gove duše.

Ker je krščanska ljubezen med božjimi čednostmi naj¬
imenitnejša, si jo moramo tudi najskrbneje čuvati, zlasti še
zato, ker se jako lahko izgubi. Krščanska ljubezen se izgubi
2  vsakim smrtnim grehom. Krščanska ljubezen nas združuje
2  Bogom, smrtni greh nas loči od Boga; če torej smrtno
grešimo, razderemo ljubezen med Bogom in seboj. Krščansko
ljubezen si čuvajmo zlasti s tem, da se ogibljemo vsakega
smrtnega greha, pomnožujmo si jo z dobrimi deli, krepčajmo
jo s tem, da si prizadevamo bolj in bolj spoznavati Boga
m njegove lastnosti, da pogostokrat mislimo na Boga, kakor
Je storil kralj David, ki je rekel: „Spominjal se bom del
Gospodovih, da, spominjal se bom tvojih čudežev od začetka.
I n  premišljeval bom vsa tvoja dela in preudarjal vse tvoje
s klepe.“ (Ps. 76, 12. 13.) Pogovarjajmo se radi z Bogom v

138

pobožni molitvi ter izpolnjujmo natančno vse njegove zapo¬
vedi, potem bo krščanska ljubezen v nas vedno močnejša.
„Ljubezen“, pravi sv. Gregorij, „ni nikdar brezdelavna, kjer
je, tam izvršuje vsikdar velike reči."

Z v r š e t e k.

„Vi pa, preljubi", tako nas opominja sv. apostol Juda,
„se vzidajte na svojo presveto vero.“ (Jud. 20.) Kakor drevo
usahne in se posuši, katero nima več zdrave korenine, da
bi dobivalo iz nje življenjsko moč, kakor se prične podirati
stavba, ki nima trdne podlage, tako gine bogoljubno živ¬
ljenje, ako gine sv. vera, korenina in podlaga bogoljubnega
življenja. Ohranimo si zato čednost krščanske vere, katero
nam je neskončno dobrotljivi Bog vlil pri sv. krstu v našo
dušo. „Nikar ne izgubljajte svojega zaupanja, katero ima
veliko plačilo" (Hebr. 10, 35.), katero je Bog vlil v našo
dušo, da bi povzdigovalo naše misli od posvetnosti v nebesa,
da bi nas krepčalo v skušnjavah, nas osrčevalo v trpljenju
in tolažilo ob smrti. „Pred vsem pa imejte ljubezen, katera
je vez popolnosti" (Kol. 3, 14.); zakaj „kdor ostane v lju¬
bezni, ostane v Bogu in Bog v njem.“ (I.Jan. 4, 16.) Amen

189. Krščanski nauk.

Vera, upanje in ljubezen so tri božje čednosti. „Sedaj
pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi
pa je ljubezen", piše sv. Pavel. (I. Kor. 13, 13.) Vera, upanje
in ljubezen so nadnaravne, od Boga vlite čednosti Sveti
Pavel namreč pravi: „Ljubezen božja je izlita v naša srca
po svetem Duhu, kateri nam je bil dan“ (Rimlj. 5, 5.). Ako
je ljubezen izlita v naša srca po svetem Duhu, je tudi vera
in upanje, ker ne moremo Boga prav ljubiti, ako ga po veri
ne spoznamo, in ako po upanju ne pričakujemo trdno in za¬
nesljivo večnega vzveličanja in pripomočkov, da je dosežemo.
Tri božje čednosti vlije Bog v našo dušo, ko nas opraviči.
Tako naravnost uči tridentinski cerkveni zbor (Sess. 6. cap. 7.)*

139

804. Zakaj se imenujejo vera, upanje in
ljubezen „bošje“ čednosti?

Tera, upanje in ljubezen se imenujejo
„l)ožje“ čednosti, ker je Bog sam neposrednji
predmet in nagib teli čednostij.

Vera, upanje in ljubezen prihajajo naravnost od Boga,
ker jih — kakor smo ravnokar slišali — vlije v našo dušo,
ko nas opraviči, in si jih sami nikakor pridobiti ne moremo
Pa ne le zaraditega se imenujejo božje čednosti, ker od Boga
prihajajo, ampak zlasti zaraditega, ker se ozirajo naravnost
na Boga ali, kakor pravi katekizem, ker je Bog sam nepo¬
srednji predmet in nagib teh čednostij.  Tudi
druge krščanske čednosti prihajajo od Boga, ker je sploh
vsaka  čednost nadnaraven od Boga vlit dar, vender pa se
ne imenujejo božje čednosti, ker se ne nanašajo naravnost
na Boga ali, ker ni Bog sam njih neposrednji predmet in
tudi ne vselej njih neposrednji nagib.

805. Kaj se pravi: Bog sam je neposrednji
predmet božjih čednostij ?

Bog sam je neposrednji predmet božjih
čednostij, se pravi: Bog sam je, v katerega
upamo, in katerega ljubimo.

To, s čimur se pečamo, kadar kaj delamo, imenujemo
Predmet delovanja.  Ako premišljujemo n. pr. ne¬
skončno popolnost božjo, je ona predmet našega premišljevanja,
ako se učimo verskih resnic, so one predmet našega učenja,
čednosti božje, katere vam sedaj razlagam, so predmet mo¬
jega razlaganja. Predmet delovanja je neposrednji ali
naravnosten in pa posrednji ali nenarav-
n  o s t e n. Predmet delovanja je neposrednji ali naravnosten,
ako se ž njim samim pečamo, tako da ni nobenega dru¬
gega predmeta vmes  ali takorekoč v sredi,  ako pa je
še kak drug predmet vmes, tako da se pred vsem pečamo
s  tem, in s posredovanjem tega šele z onim, potem se ime¬
nuje oni predmet, s katerim se pečamo, na katerega se ozi-


140

ramo s posredovanjem prvega, posrednji ali nenaravnosten.
Ako n. pr. občudujemo vidni svet in vse, kar je na njem,
občudovati moramo vsemogočnost, dobrotljivost in modrost
božjo. Vidni svet in kar je na njem, je neposrednji predmet
našega občudovanja, posredni predmet je vsemogočnost, do¬
brotljivost in modrost božja. Ako premišljujemo bridko
trpljenje in grenko smrt Jezusa Kristusa, spoznamo hudo¬
bijo greha ali neskončno ljubezen Jezusovo do nas. Bridko
trpljenje in grenka smrt Jezusa Kristusa je neposrednji
predmet našega premišljevanja, hudobija greha ali neskončna
ljubezen Jezusova do nas pa je posrednji predmet našega
premišljevanja.

Ako potemtakem pravimo: Bog sam je neposrednji
predmet božjih čednostij, to pomeni, da se pri čednostih
božjih pečamo naravnost z Bogom, da se oziramo naravnost
na Boga, ne da bi se ozirali poprej še na kak drug predmet,
ki bi bii v sredi med nami in med Bogom, ali Bog sam je,
v katerega verujemo, v katerega upamo, katerega ljubimo.
Sicer ne verujemo samo, da je Bog,  ampak še druge
resnice, toda verujemo jih, ker jih je Bog razodel; mi upamo
od Boga, da bo on sam naše neizmerno veliko plačilo v
nebesih, razven tega pa tudi odpuščenja grehov in potrebne
milosti, toda to pričakujemo od njega samo kot pripomočke,
katere nam je obljubil, da bi mogli k njemu priti in ga
gledati iz obličja v obličje; mi ljubimo Boga kot največjo
dobroto, razven tega pa tudi same sebe in svojega bližnjega
toda same sebe in bližnjega ljubimo zavoljo Boga, to se pravi,
ker Bog nas in našega bližnjega spozna za vredne svoje
ljubezni, in ker hoče, da postanemo deželni njegove lastne
blaženosti. Pri dejanskih čednostih se sicer tudi pečamo z
Bogom, se tudi oziramo na Boga, toda ne pred vsem ali ne
naravnost, ampak pred vsem je predmet dejanskih čednostij
kaka od Boga naložena dolžnost do njega, do nas samih
ali do bližnjega, Bog pa je šele njih posrednji predmet. Ako
smo n. pr pripravljeni in voljni skazovati Bogu dolžno čast,
imamo čednost pravičnosti. Neposrednji predmet pravičnosti
je čast, katera gre Bogu, Bog pa je šele posrednji predmet
te čednosti, ker se pravičnost ozira pred vsem na čast, potem
šele na Boga.

Vera, upanje in ljubezen šene imenujejo božje čednosti
le zato, ker je Bog sam njih neposrednji predmet, ampak
tudi zato, ker je Bog sam tudi njih neposrednji nagib.

141

806. Kaj se pravi: Bog sam je neposrednji
nagib boš j ih čedno stij ?

Bog sam je neposrednji nagib božjih eed-
nostij,se pravi: božja resničnost nas nagiblje,
da mu verujemo; božja vsemogočnost, dobrot¬
ljivost in zvestost, da vanj upamo; božja ne¬
skončna popolnost in dobrota, da ga ljubimo.

To, kar nas pripravi, kar nas nagne, da kaj storimo
ali opustimo, imenujemo nagib našega dejanja ali
opuščenja.  Ako kdo na primer zmerno živi, da bi si
ohranil trdno zdravje in si podaljšal življenje, je skrb za
zdravje in življenje nagib njegove zmernosti, zakaj ta skrb
ga nagiblje, ga pripravlja k temu, da kroti' neredno poželenje
po jedi in pijači in uživa oboje le po pameti. Ako se kdo
ogiblje greha iz strahu pred peklom, je strah pred peklom
nagib, ki ga odvračuje od greha, ako pa se kdo ogiblje
greha iz ljubezni do Boga, je ljubezen do Boga nagib, ki
ga odvračuje od greha. Nagib je kakor predmet neposrednji
ali naravnosten in pa posrednji ali nenaravnosten. Neposrednji
je tisti nagib, ki sam zadošča, da nas nagiblje, da kaj sto¬
rimo ali opustimo. Ako se n. pr, kdo kesa svojih grehov le
zato, ker je ž njimi razžalil Boga, najpopolnejšo in najlju¬
beznivejšo dobroto, je neskončna popolnost in ljubeznivost
božja neposrednji nagib njegovega kesanja, ker ga edino
ona nagiblje, da obžaluje svoje grehe. Neposrednji nagib
torej izključuje druge nagibe. Posrednji nagib pa je tisti,
kateri ni edini, ki nas nagiblje, da kaj storimo ali opustimo,
ampak so vmes,  so takorekoč v sredi med njim in
nami  še drugi nagibi. Vzgled naj vam to razjasni. Nekdo
Prav pridno dela, da bi pošteno preskrbel svojo družino;
svojo družino pa bi rad pošteno preskrbel, ker je to nje¬
gova sveta dolžnost, ki mu jo nalaga sv. vera (I. Tim. 5, 8.).
Kaj je nagib njegove delavnosti ? Volja božja, ki se mora
izpolniti, toda ta nagib je posrednji, ker ni edini, ki ga na¬
giblje k delavnosti, ampak je vmes še drug nagib, namreč
skrb za družino. Zdaj, ko poznamo razloček med neposred¬
nimi in posrednjimi nagibi, bomo tudi lažje razumeli, kaj
se pravi: Bog sam je neposrednji nagib božjih čednosti. To
se pravi: Bog sam — brez koga drugega — nas nagiblje,
na s pripravi k temu, da mu verujemo, da vanj upamo, da


142

ga ljubimo. Da bomo to še bolje razumeli, poglejmo si
vsako božjo čednost posebej.

Da imamo za resnico vse, kar je Bog razodel in nam
po katoliški cerkvi zapoveduje verovati, nas k temu ne na¬
giblje morda to, ker sprevidimo s svojo pametjo razodete
resnice, ali morda to, ker nam učeniki pravijo, da naj jih
imamo za resnico, saj vemo, da mnogo razodetih resnic ne
more spoznati in umeti noben ustvarjen razum, da se naj¬
večji učeniki lahko motijo ali nalašč prikrivajo resnico,
ampak mi imamo za resnico vse, kar je Bog razodel in nam
po katoliški cerkvi zapoveduje verovati, ker vemo, da je
Bog neskončno resničen,  da ne more in noče lagati,
ampak vsigdar govori resnico; božja resničnost sama nas
torej nagiblje, da mu verujemo, da mu verujemo tudi najbolj
skrivnostne resnice, ter prav nič ne dvomimo; da mu veru¬
jemo bolj trdno, kakor če bi vse s svojo pametjo umeli,
ker se nam ni bati, da bi nas goljufal. To je vzrok, da
imenuje sv. Pavel „vero prepričanje o rečeh, katere se ne
vidijo“ (Hebr. 11, 1.).

Da trdno in zanesljivo pričakujemo vse, kar nam je
Bog obljubil zaradi zasluženja Jezusa Kristusa, namreč večno
vzveličanje in pripomočke, da je dosežemo, nas k temu ne
nagiblje to, kakor bi si sami z lastnimi močmi mogli vse to
zaslužiti, ali kakor bi nam mogli drugi k temu pripomagati,
ampak k temu nas nagiblje edino božja vsemogočnost, do¬
brotljivost in zvestost ali mi upamo v Boga, ker je vse¬
mogočen, in nam zaraditega more dati, kar je obljubil, mi
upamo vanj, ker je neskončno dobrotljiv in nam zaraditega
rad da, kar je obljubil, mi upamo vanj, ker je neskončno
zvest in nam zaraditega hoče dati, kar je obljub;!.

Da ljubimo Boga nad vse s popolno ljubeznijo, nas k
temu ne nagibljejo dobrote, ki jih imamo in upamo od njega,
ampak edino le božja neskončna popolnost in dobrota, za¬
radi katerih je vreden vse naše ljubezni. Ako bi pa ljubili
Boga zaradi dobrot, ki jih imamo in upamo od njega, bi ne
bil Bog neposrednji nagib naše ljubezni do njega, ampak
njegove dobrote.

Tri božje čednosti se nam vlijejo v dušo s posveču¬
jočo milostjo, pa ne zato, da bi v duši takorekoč spale,
ampak zato, da bi nam pomagale lepo krščansko živeti in
tako doseči večno vzveličanje. Sveta vera nam mora s v e -
titi  na potu v večnost in kazati  boljše življenje tamkaj,

143

,;nestrohljiv ... in nezvenljiv delež, prihranjen nam v ne¬
besih", kakor pravi sv. Peter (I. Petr. 1, 4.), krščansko upanje
nas mora spodbadati,  da neumorno hodimo po potu,
katerega nam kaže sveta vera, ljubezen, ki nas že tukaj
združuje z Bogom, nas mora krepčati,  da premagujemo
vse težave in skušnjave na potu v sveta nebesa, nas mora
močno priganjati  k dobrim delom, da si ž njimi zaslu¬
žimo s pomočjo milosti božje večno slavo v nebesih. Naša
dolžnost je torej, da si ohranimo tri božje čednosti do konca
svojega življenja, da jih krepčamo in pomnožujemo. To se
zgodi zlasti s tem, če se v božjih čednostih pridno vadimo
ali jih obujamo.

807. Kaj se pravi „obnjati u  tri bo&je čed¬
nosti ?

„01)ujati“ tri božje čednosti se pravi, Bogu
zatrjevati, da in zakaj vanj verujemo, upamo
in ga ljubimo.

Komu z vso resnobo kaj zagotavljati se pravi z drugo
besedo zatrjevati. Ako Bogu zatrjujemo, da vanj verujemo,
upamo in ga ljubimo, ter obenem povemo, zakaj vanj
verujemo, upamo in ga ljubimo, obujamo tri božje čednosti.
Tri božje čednosti lahko obujamo, ako v srcu ali pa tudi z
besedami Bogu zatrjujemo, da in zakaj vanj verujemo, upamo
in ga ljubimo. V dodatku katekizma se nahaja dejanje vere,
upanja in ljubezni, ki nam kaže, kako se morejo obujati tri
božje čednosti. Tri božje čednosti pa se dado obujati tudi s
prav kratkimi besedami, n. pr. če rečemo: „0 moj Bog! Ve¬
rujem v tebe, ker si neskončno resničen; upam v tebe, ker
si vsemogočen, neskončno dobrotljiv in usmiljen; ljubim te
nad vse, ker si neskončno popoln in ljubezniv." Kadar obu¬
jamo tri božje čednosti z besedami, moramo seveda na to
Misliti, kar z besedami izgovarjamo, in imeti resno voljo v
rk)ga verovati, upati vanj in ga ljubiti; zakaj, ako bi srce
z 3  to nič ne vedelo, bi bilo tako obujanje prazno blebetanje.
4ri božje čednosti se dado tudi obujati, če sicer ne zatrju¬
jemo naravnost, da v Boga verujemo, upamo in ga ljubimo,
P a  storimo kaj takega, iz česar se da to spoznati. Ako se
M pr. pobožno pokrižamo, pridigo zvesto poslušamo, obu-
uimo s tem dejanje vere; ako molimo Gospodovo molitev,
Prosimo Boga odpuščenja grehov ali kake druge dobrote,

144


obudimo s tem dejanje upanja; ako pobožno molimo, da bi
božje ime posvečeno bilo, ako se ogibljemo grehov ali se
jih kesamo iz ljubezni do Boga, obudimo obenem že tudi
dejanje ljubezni.

Obujati tri božje čednosti je dolžnost vsakega človeka.
„Brez vere ni mogoče dopasti Bogu“, piše sveti Pavel
(Hebr. 11, 6.). Vsakdo mora gledati, da se v veri bolj in
bolj potrjuje, da bode oborožen s ščitom vere se vspešno
ustavljal zapeljevanju hudobnega duha in Bogu vedno bolj
ugajal. Najboljši pripomoček, da se v veri potrdimo, pa je
obujanje vere. — Ne samo vera, ampak tudi upanje nam je
potrebno, da se vzveličamo. Sv. Pavel zopet pravi: „V upanju
se vzveličamo" (Rimlj. 8, 24.). Kdor si ne krepča krščan¬
skega upanja, postane v dobrem mlačen in se slednjič
vda popolni duhovni lenobi. Kdor pa si je krepča, ga ono
tolaži v trpljenju, osrečuje v dobrem. »Prav močno tolažbo
imamo mi, ki hitimo sprejeti ponujano upanje, katero
imamo kakor varno in trdno sidro duše", pravi sv. Pavel
(Hebr. 6, 18, 19.). Po psalmistu pa pravi Gospod: »Ker vame
zaupa, rešim ga; branim ga, ker spoznava moje ime. Kliče
k meni in jaz ga uslišim, pri njem sem v stiski, rešil ga
bom in počastil 11  (Ps. 90, 14, 15.). Obujajmo torej krščansko
upanje, da si je pomnožimo. — O ljubezni piše sveti Janez:
„Kdor ne ljubi, ostane v smrti." (I. Jan 3, 14.) Sv. Pavel
pa: „Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa
bi ne imel, bi bil kakor bučeč bron ali zvoneč zvonec. In
ko bi znal prerokovati, in bi vedel vse skrivnosti, in imel
vso učenost; in ko bi imel vso vero, tako da bi prestavljal
gore, ljubezni pa bi ne imel, nič nisem" (I. Kor. 13, 1, 2.).
Kakor se ogenj ohladi in slednjič ugasne, ako se neprestano
ne n . et h J- a k° se  ohladi in ugasne v naših srcih ogenj lju¬
bezni božje, ako ga neprenehoma ne netimo. To pa storimo
z obujanjem krščanske ljubezni.

808. Kdaj smo dolšni obuditi vero, upanj v
in ljubemu ?

Obuditi vero, upanje in ljubezen smo dolžni:
1. kakor hitro smo v sveti veri dovolj pod¬
učeni.

Dokler se človek ne zaveda svoje pameti, še ne more
Bogu zatrjevati, da in zakaj vanj veruje, upa in ga ljubi;

145

božje čednosti še takorekoč v njem spijo. Kadar pa se začne
pameti zavedati in kakor hitro je v sveti veri dovolj pod¬
učen, je tudi dolžan obuditi vero, zakaj s tem Bogu zatrdi,
da razodete resnice, katerih se je naučil, veruje ; on je dolžan
obuditi upanje ali zatrditi Bogu, da trdno in zanesljivo pri¬
čakuje vse, kar nam je Bog obljubil zaradi zasluženja Jezusa
Kristusa; obuditi mora ljubezen ali Bogu zatrditi, da ga
ljubi nad vse zaradi njegove neskončne popolnosti in dobrote.
Ker je to vsakemu potrebno, zato naj stariši navadijo svoje
otroke, da bodo obujali božje čednosti. — Obuditi vero,
upanje in ljubezen smo dolžni :

2. večkrat v življenju, zlasti v hudih sku¬
šnjavah zoper te čednosti.

Kolikokrat je treba obujati tri božje čednosti, sveta
cerkev ni natančno določila. Toliko je gotovo, da jih je
treba obujati večkrat v življenju,  ker je sveta cerkev
nauk, ki trdi nasprotno, zavrgla. Večkrat moramo v življenju
obujati tri božje čednosti, ker si jih drugače ne moremo
ohraniti, ali ker drugače vsaj oslabč in nas ne nagibljejo
yspešno k bogoljubnemu življenju. Dobro je, obujati božje
čednosti, kadar se pripravljamo na sv. zakramente, svetovati
je, da jih obujamo sploh vsak dan; zlasti pa j« treba to
storiti v hudih skušnjavah zoper te čednosti. Ako se nam
vzbujajo verski dvomi, ako nas drugi napeljujejo v nevero,
vzemimo ščit vere, obudimo dejanje vere in recimo vsaj na
kratko: „Verujem, Gospod ! pomagaj moji neveri/ (Mark.
9, 23.) Ako se nas zaradi naših grehov hoče polastiti ne-
zaupnost ali celo obup, obudimo krščansko upanje; zakaj
»tistega, ki zaupa v Boga, bo objelo usmiljenje", pravi
Psalmist. (Ps. 31, 10.) Ako nas ta ali ona skušnjava vabi v
smrtni greh, ki bi pogasil v naših srcih ogenj božje ljubezni,
obudimo krščansko ljubezen, in Bog, ki ljubi nje, kateri ga
ljubijo (Preg. 8, 17), bo dal s skušnjavo izid, da jo zmagamo.
(!• Kor. 10, 13.) — Obuditi vero, upanje in ljubezen smo
dolžni:

3. v smrtni nevarnosti in oh smrtni uri.

Sodba nam bo po smrti le takrat milostna, če smo v
življenju imeli krščansko vero, upanje in ljubezen ter se z

10

lepim življenjem dobro pripravljali na smrt. Hudobni duh,
ki nas je zalezoval vse življenje, si še zlasti v smrtni ne¬
varnosti in ob smrtni uri prizadeva, da bi nas odvrnil od
Boga in pogubil našo dušo. On vzbuja v nas verske dvome,
nas spominja grehov, da bi nas pripravil v obup in pogasil
tudi ljubezen do Boga v naših srcih. Obudimo takrat tri
božje čednosti, da skušnjave premagamo, si ohranimo čednosti
božje in se pripravimo na smrt.

Z vrš e tek.

Papež Benedikt XIV. je podelil odpustek sedem let in
sedem kvadragen vsakikrat, kolikorkrat kdo obudi tri božje
čednosti. Ta odpustek ni navezan na določen obrazec. Kdor
skoz celi mesec obudi vsak dan enkrat tri božje čednosti,
prejme popoln odpustek, ako vrhu tega prejme sv. zakra¬
mente. Navadimo se zato obujati vsak dan tri božje čednosti,
da se nam v srcih vera bolj in bolj oživi, upanje potrdi in
vname goreča ljubezen do Boga. Amen.

190. Krščanski nauk.

Krščanske čednosti so dvojne: božje in dejanske ali
nravstvene. Božje čednosti so : vera, upanje in ljubezen. Bog
jih vlije v našo dušo, kadar nas opraviči. Vera, upanje in
ljubezen se imenujejo „božje“ čednosti, ker je Bog sam njih
neposrednji predmet, to se pravi: Bog sam je, v katerega
verujemo, v katerega upamo, in katerega ljubimo. Božje
čednosti pa se imenujejo tudi zato, ker je Bog sam njih
neposrednji nagib, to se pravi: božja resničnost nas nagiblje,
da mu verujemo; božja vsemogočnost, dobrotljivost in zvestost,
da vanj upamo; božja neskončna popolnost in dobrota, da
ga ljubimo. Cerkveni učeniki, zlasti sv. Tomaž Akvinski, po
pravici menijo, da tudi dejanske čednosti Bog vlije v našo
dušo, ko nas opraviči, in zato so tudi one „nadnaravni, od
Boga vliti darovi", ki nam niso že po naravi prirojeni.

2. iDejanske ali nravstvene čednosti.

809. Katere čednosti se imenujejo „dejan-
ske“ čednosti?

Yse krščanske čednosti, razventreli božjih,
se imenujejo „dejanske“ čednosti, ker store
Bogu dopadljiva posebno naša dejanja.

Dasiravno vse druge čednosti prihajajo od Boga, kakor
božje, ker jih Bog vlije v dušo s posvečujočo milostjo vred.,
kakor smo že poprej slišali, se vender ne imenujejo božje,
in sicer zato ne, ker ni Bog sam njih neposrednji predmet
in tudi ne vselej njih neposrednji nagib, kakor pri božjih
čednostih. Neposrednji predmet vseh drugih čednostij so naša
dejanja, katera druge čednosti tako uravnavajo, da so Bogu
dopadljiva. Ker torej vse druge čednosti, razven treh božjih,
store Bogu dopadljiva posebno naša dejanja  ali, ker so
posebno naša dejanja njih neposrednji predmet, zato se ime¬
nujejo „dej  a nsk  e“  čednosti. Tudi neposrednji nagib de¬
janskih čednostij ni vselej Bog sam, ampak so lahko vmes
tudi še drugi nagibi. Nekdo prav zmerno živi, da bi si ohranil
svoje zdravje; zdravje pa bi si rad ohranil, da bi mogel
vestno izpolnjevati svoje dolžnosti; svoje dolžnosti pa bi rad
vestno izpolnjeval, da bi bil Bogu všeč. Kaj ga nagiblje, da
zmerno živi? Dopadenje božje. Toda ta nagib je posrednji,
ker sta vmes še dva druga nagiba, torej ni edini.

Dejanske čednosti se imenujejo tudi nravstvene. Odkod
to ime ? Za vse človeštvo velja neki red, kateremu se mora
klanjati, po katerem mora ravnati vsak človek. Vesoljni
ved ni slučajno tak, ampak je določen od Boga. Dasiravno
ima človek prosto voljo, mu vender pravi njegova pamet in
njegova vest, da ne sme delati, kar in kakor bi se mu zlju¬
bilo, ampak da mora izpolnjevati občni red.  Občni red,
Po katerem mora vsled volje božje vsakdo uravnavati svoje
mišljenje, dejanje in nehanje, imenujemo nravni ali nrav¬
stveni zakon.  Dejanja, ki se vjemajo z nravstvenim za¬
konom, imenujejo se nravna ali nravno-dobra,  na¬
sprotna dejanja se imenujejo slaba ali nenravna.  Ker
dejanske čednosti store, da se posebno naša dejanja vjemajo
? nravstvenim zakonom ali da so nravna in Bogu dopadljiva,
imenujejo se tudi nravstvene čednosti.

IG#

Dejanske ali nravstvene čednosti nas store trajno spo¬
sobne in voljne, da mislimo, želimo, govorimo in delamo le
to, kar je Bogu všeč, opuščamo pa vse to, kar mu ni všeč.
Kdor torej le včasi misli in želi, govori in dela, kar je Bogu
všeč, dostikrat pa tudi ne, nima dejanskih čednosti, ampak
tisti jih ima, ki ima neko stanovitno pripravnost in voljo,
misliti, želeti, govoriti in delati, kar je Bogu všeč, opuščati
pa, kar mu ni všeč. Ko bi kak jezljivec enkrat premagal
svojo jezo, ko se mu zgodi krivica, in ne začel preklinjati,
kakor je njegova navada, nikakor ne sme misliti, da že ima
čednost krščanske krotkosti, ampak to čednost bo šele imel,
če bo stanovitno krotil vsako krivično jezo in nevoljo.

Kdor hoče opravljati Bogu dopadljiva dela z neko
lahkoto, spretnostjo, si mora to sam pridobiti, ker ga de¬
janske čednosti pač store sposobnega in voljnega, da izvršuje
Bogu dopadljiva dejanja, ne pa tudi že vajenega in spretnega;
vajen in spreten postane šele, ako zvesto sodeluje z milostjo
božjo in se stanovitno vadi v dobrem. Tudi svetniki so tako
ravnali, da so postali vajeni in spretni. Sv. Frančišek Salezij
je bil po svoji naravi zelo nagnen k jezi, a ker je svojo
jezo stanovitno premagovati skušal in se vadil v potrpežlji¬
vosti, je postal uzor krščanske krotkosti.

Dejanske čednosti so mnogotere, kakor so mnogotere
dolžnosti, katere imamo do nas samih in do bližnjega. Ne¬
katere dejanske čednosti si moramo posebno zapomniti.

810 . Katere dejanske čednosti si moramo
posebno zapomniti?

Posebno si moramo zapomniti te-le de¬
janske čednosti:

1. štiri poglavitne čednosti;

2. čednosti, ki so nasprotne sedmim po¬
glavitnim grehom;

3. čednosti, katere je Jezus na gori po¬
sebno poveličeval;

4. čednosti, ki jih posebno priporoča sveti
evangelij.

149

Kakor imajo različni dejanski grehi nekatera skupna
znamenja, vsled katerih so si med seboj podobni in spadajo
v to ali ono vrsto, tako imajo tudi različne dejanske čednosti
nekatera skupna znamenja, vsled katerih so si med seboj
podobne in spadajo v štiri vrste.

Štiri vrste čednostij so jako imenitne, zato pa si jih
moramo, kakor pravi katekizem, posebno  zapomniti in se
o njih natančno podučiti. Najimenitnejše med dejanskimi
čednostmi so štiri poglavitne čednosti.

a) Štiri poglavitne čednosti.

811. Katere so štiri poglavitne čednosti?

Štiri poglavitne čednosti so:

1. modrost, 2. pravičnost, 3. srčnost,
4. zmernost.

Sv. Hijeronim pravi: „Hočeš vedeti, katere čednosti
zahteva Gospod, potem vedi, da moraš imeti modrost, pra¬
vičnost, zmernost in srčnost." Sv. pismo samo imenuje te
čednosti največje, mimo katerih ni nič bolj v prid ljudem v
življenju. „Ako kdo ljubi pravico", govori sv. pismo, „so
njena dela največje čednosti; zakaj ona uči zmernost in
razumnost in pravičnost in srčnost; mimo njih ni nič bolj
v prid ljudem v življenju." (Modr. 8, 7.)

812. Zakaj se imenujejo modrost, pravič¬
nost, srčnost in mnernost »poglavitne 11  čednosti ?

Modrost, pravičnost, srčnost in zmernost
se imenujejo „poglavitne“ čednosti, ker obse¬
gajo in urejujejo vse druge dejanske čednosti.

Pri poglavitnih grehih smo se učili, da jim pravimo
»poglavitni , ker je vsak izmed njih vir ali glava mnogih
črugih grehov. Modrost, pravičnost, srčnost in zmernost se
imenujejo „poglavitne“ čednosti, ker so tudi vir ali glava
vseh drugih dejanskih čednosti, ali kakor pravi katekizem,
ker obsegajo vse druge dejanske čednosti.  Kdor
ima štiri poglavitne čednosti, ima tudi vse druge dejanske

150

čednosti, ker izvirajo iz poglavitnih, kakor voda iz studenca;
kdor pa nima štirih poglavitnih čednostij, tudi nima drugih
dejanskih čednostij, ker nima vira, iz katerega bi prihajale.
Iz modrosti n. pr. izvira previdnost, opreznost, preudarnost,
marljivost in skrbljivost; iz pravičnosti izvira bogoljubnost,
pobožnost, pokorščina, hvaležnost, resničnost, radodarnost,
uljudnost, postrežljivost; srčnost spremljajo velikodušnost,
zaupnost, potrpežljivost, prizanesljivost, stanovitnost, možatost;
zmernost obsega priljudnost, dobrotljivost, skromnost, po¬
nižnost, pravično ostrost, zdržnost, čistost. — Modrost, pra¬
vičnost, srčnost in zmernost se imenujejo poglavitne čednosti
tudi zato, ker urejujejo  vse druge dejanske čednosti, to
se pravi, jim takorekoč zapovedujejo, jih uravnavajo, da ne
prekoračijo svojih mej, ampak hodijo po odkazanem potu.
Potrpežljivost in krotkost postavim se lahko sprevrže v
plašljivost in škodljivo odjenljivost, radodarnost se more
spremeniti v raztrošnost, varčnost v skopost, velikodušnost
v pretiranost, gorečnost v burnost i. t. d. Poglavitne čednosti
čujejo nad drugimi dejanskimi čednostmi, da ne zabredejo
na kriva pota ; kakor čujejo matere nad svojimi otroci. Tisti,
ki nad drugimi čuje, da se drže nekega reda, ki jim ukazuje,
kaj jim je storiti v tem ali onem slučaju, se imenujejo nji¬
hova glava, njihov poglavai - .  Ker imajo tudi modrost,
pravičnost, srčnost in zmernost to nalogo, se po pravici
imenujejo „poglavitne“ čednosti. V latinskem jeziku se ime¬
nujejo poglavitne čednosti „tečajne čednosti",  zakaj one
so takorekoč tečaji, okoli katerih se vrte vse druge čednosti.
Kakor se vrata ne morejo vrteti, če se snamejo s tečajev,
če niso na tečaje utrjene, tako tudi dejanske čednosti niso
več v redu, če se ne vrtč okoli poglavitnih čednostij, če
niso več na njih utrjene. Da bomo poglavitne čednosti prav
ceniti vedeli in si jih skušali pridobiti, poglejmo si vsako
posebej. Najimenitnejša med poglavitnimi čednostmi je modrost.

813. Kaj je modrost?

Modrost je tista čednost, po kateri spo¬
znavamo, kaj nam je storiti v posameznih slu¬
čajih, da je naše dejanje Bogu dopadljivo.

Modrost sploh je spretnost, izbirati in uporabljati naj-
pripravnejše pripomočke, da se doseže kak določen namen.

151

Kdor si ve izbirati najpripravnejše pripomočke, da bi ž nji¬
hovo pomočjo dobro izvrševal zgolj posvetna  in  čas ; na
opravila, ima svetno  modrost, ki se imenuje tudi pre¬
brisanost ali premetenost.  Svetna modrost je na¬
ravna, in njo so imeli tudi pagani in jo imajo še sedaj mnogi,
katerih ne vodi luč svete vere. Svetna modrost se kaj lahko
sprevrže v zvijačnost in potuhnenost,  ki se ne meni
mnogo, ali je to, kar počenja, po volji božji ali ne, in si voli
tudi prepovedane pripomočke na kvar svojemu bližnjemu,
ako so le pripravni, da doseže svoje posvetne, grešne na¬
mene. Tako so na svetu premeteni tatovi, lenuhi, zapeljivci.
Takšno modrost ima v mislih modri Sirah, ko piše: „Iz-
urjenost v hudobiji ni modrost, in izmišljevanje grešnikov
ni razumnost. Je pa hudobija in v nji gnusoba." (Sir. 19,19.20.)
Sv. Jakob pa pravi o taki narobe-modrosti: „To ni modrost,
katera od zgoraj pride, ampak je pozemeljska, živalska,
hudičeva/' (Jak. 3,15.) Posvetno modri so navadno sovražniki
božji, ker so jim zapovedi božje na potu in večkrat pridejo
ž njimi navzkriž. Kristus govori: „Slehern, kateri dela hudo,
sovraži luč in ne pride k luči, da niso svarjena njegova
dela." (Jan. 3, 20.) Dobro je, ako je kdo moder v časnih
rečeh, a pazi naj, da se poslužuje poštenih pripomočkov in
da ne oškoduje svojega bližnjega. Ona svetna modrost pa,
ki se poslužuje vsakršnih sredstev, naj si bodo dovoljeni ali
ne, je pregrešna, in zato se je je treba ogibati: „Ne ravnajte
se po tem svetu", opominja sv. Pavel, „temveč ponovite se
s ponovljenjem svojega duha, da preiskujete, kaj je dobra,
dopadljiva in popolna volja božja." (Rimlj. 12, 2.)

Krščanska modrost je nadnaravna čednost, katero ima
vsakdo, ki je v stanu posvečujoče milosti. Po njej spo¬
znamo, kaj nam je storiti z ozirom na okoliščine časa, kraja
in ljudij v posameznih slučajih, da je naše dejanje Bogu do¬
padljivo. Modrost je svetilo voditeljica in vladarica drugih
čednostij, zakaj ona nas uči', kako se je treba vaditi v vsaki
posamezni čednosti, kako si jo čuvati pred pretečimi ne¬
varnostmi in jo izpopolnjevati. Ona mora urejevati druge
čednosti, da se drže takoimenovane srednje poti  in se
ne spridijo. Čuti mora nad potrpežljivostjo in krotkostjo, da
se ne sprevrže v plašljivost in odjenljivost, čuti mora nad
radodarnostjo, da se ne spremeni v razsipnost, čuti mora nad
varčnostjo, da se ne spremeni v skopost, čuti mora nad po¬
nižnostjo, da ne postane mlačna in brezdelavna, čuti mora

152

nad ljubeznijo do bližnjega, da ne postane nadležna. Da more
modrost uravnavati naše življenje in naše čednosti tako, da
je Bogu dopadljivo, moramo pod njenim vodstvom premiš¬
ljevati in preudarjati, katerih pripomočkov se naj poslužu¬
jemo, da bomo ravnali po volji božji, paziti moramo na
težave, ki bi nas utegnile ovirati v našem delovanju, da se
jim ali izognemo ali jih premagamo. Kdor torej v naglici in
brez preudarka ravna, ravna bolj ali manj proti modrosti.
Nemodro ravna n. pr. kdor brez ozira na čas, kraj in druge
okoliščine, takoj povč, kar mu narekuje njegova strast ali
jezičnost, kdor si brez preudarka izvoli kak stan, kdor ne¬
premišljeno zahaja v druščine, v katerih je njegova nedolžnost
v nevarnosti. — S pomočjo krščanske modrosti moramo
razsoditi, kateri izmed raznih pripomočkov, ki smo jih za¬
sledili, so najpripravnejši, da dosežemo svoj Bogu dopadljiv
namen. Razsojevaje, kateri pripomočki so najpripravnejši, se
ne smemo ravnati po načelih tega sveta, ampak po zapo¬
vedih božjih in naukih sv. evangelija. — Ker pa ni dovolj,
da spoznamo dobro, katero naj storimo, in da vemo, kako
je naj storimo, mora modrost tudi nagibati našo voljo, da
hitro in odločno izvršimo, kar in kakor nam ona narekuje.

Najlepši vzgled krščanske modrosti nam je Jezus Kristus.
Že o dvanajstletnem Jezusu pravi sv. pismo : Jezus je rastel
v modrosti  in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.“
(Luk. 2, 52.) On sam je rekel: Jaz vselej to delam, kar je
njemu (Bogu) dopadljivo." (Jan. 8, 29.) Krščansko modro je
ravnal Bobadila, spremljevavec sv. Ignacija. Padel je v roke
razbojnikom, ki so ga peljali v svoj tabor. Nevstrašeno jim
reče: „Vi se mi zdite ljudje, ki že dolgo niste slišali nobene
pridige; jaz hočem pridigovati, ako vam je prav; potem
storite^ z menoj, kar hočete." Smejaje se, so mu dovolili. O 1 )
pa začne takole: „Dalje ko vas premišljujem, bolj se mi
zdite podobni Kristusu. Kristus je zmirom med grešniki bival
— vi tudi;  Kristus je večkrat hodil čez hribe in doline —
tako tudi vi; Kristus ni imel, kamor bi položil svojo glavo,
je bil brez hiše in strehe ter spal dostikrat pod milim nebom,
kakor tudi vi; Kristus je rekel: Ako ti kdo hoče vzeti suknjo,
pusti mu še plašč — takih misli ste tudi vi; Kristusa so
mnogi sovražili — tako tudi vas. Proti Kristusu so vpili:
,Križaj ga !‘ — vam želijo isto. Kristus je obljubil desnemu
razbojniku raj in je pripravljen ga dati tudi vam, ako se
izpreobrnete in spokorite." Ta pridiga je pomagala; vsi so

153

padli k nogam Kristusovega služabnika in mu niso ne le
storili nič žalega, ampak so zapustili svoja hudobna pota ter
se spreobrnili. (Dr. Schuster’s Handbuch, IV. zv.)

Krščansko modrost je priporočal Kristus, ko je dejal
apostolom: „Bodite razumni  kakor kače in^preprosti kako&
golobje." (Mat. 10, 16.) Kača je previdna, golob je podoba
preprostosti, ki ne pozna zvijač. Lastnosti obeh živalij mo¬
ramo združevati v svojem delovanju ;  biti moramo razumni,
kakor kače, toda brez njihovega strupa, ne da bi imeli namen,
komu na skrivnem, zvijačno škodovati, pa tudi preprosti
kakor golobje, ki nimajo in ne skrivajo nikakršnih hudobnih
naklepov.

Krščanska modrost je zelč zeld koristna in potrebna
čednost, ki se preceniti ne da. »Blagor človeku, kateri najde
modrost",  pravi sv. Duh, „in ima obilno razumnosti;
boljše je pridobiti si jo, kakor kupiti srebra, in njeni sadovi
so boljši kakor najdražje in najčistejše zlato; dragocenejša
je kakor vse bogastvo, in nič, česar si želiš, se ne da pri
merjati ž njo." (Preg. 3, 13—15.) Da si jo ohranimo, ogibajmo
se greha, „ker modrost ne gre v hudovoljno dušo,
tudi ne prebiva v telesu, ki je udano grehom “ (Modr. 1, 4.)
Da ne bomo le sposobni in voljni,  spoznavati, kako
nam je ravnati v posameznih slučajih, da bode Bogu všeč,
ampak tudi spretni in vajeni,  si moramo krščansko
modrost stanovitno izpopolnjevati. To se zgodi s tem, da za¬
tajujemo neredna nagnenja in strasti, ki ovirajo naš razum,
da ne more prav prevdarjati in razsojevati, kako naj rav¬
namo, da bo po volji božji. Da si izpopolnimo krščansko
modrost, ozirati se moramo na razne izkušnje iz poprejšnjega
življenja, da se bomo izognili raznim nevarnostim, da bomo
laglje premagali raznotere skušnjave in tako bolje izvrševali
Dogu dopadljiva dejanja, poslušati pa moramo tudi modre
svete drugih; zakaj „kdor je moder, posluša svet", govori
sv - Duh. (Preg. 12, 15.) Zlasti pa je treba prositi Boga
modrosti. „Pri meni je svet in pravica, pri meni je razumnost",
govori božja modrost» (Preg 8, 14.) „Ako pa kdo izmed vas
Potrebuje modrosti", opominja nas sv.Jakob, naj je prosi od
Doga, kateri daje vsem obilno." (Jak. 1, 5.) Da jo bo potem
re s prejel, potrjuje nam modri, ki pravi: »Prosil sem in
razumnost mi je bila dana. klical sem, in prišel je v me
duh modrosti." (Modr. 7, 7.)

154

2 v r š e t e k.

Vse dejanske čednosti so nam potrebne, zlasti pa še
krščanska modrost, voditeljica drugih čednostij. „Bratje!“
opominja nas sv. Pavel, „glejte, kako bi varno hodili, ne
kakor nespametni, ampak kakor pametni. u  (Efez. 5, 15.) Da
bomo zavarovali svoje vzveličanje pred skrivnim zalezovanjem
hudobnega duha, da bomo varno hodili po potu čednosti
popolnosti,izpopolnjujmo si krščansko modrost; ona bodi
spremljevavka, svetovavka in voditeljica na potu
nebesa. Amen.

m
naša
v sveta

191. Krščanski nauk.

poglaS^n^T^’ srdnost in  zmernost se imenujejo
janske čednnS n’ ker obsega J° in  urejujejo vse druge de-

treba nam je da oliv? 0 ddat ' ‘°’ kar J ' e  P° vo1 ^ boŽp ’
storiti v nn«mp, P ^ ed  ,' s . em s  P 0 z n  a v a m o, kaj nam je

padljivo. Modrost I? tista^'5’ da JG naŠe dejanje Bogu d °'

Kar scoznavan- „ a cednost , po kateri to spoznavamo.

vrSeva,  "S U J 0 ' !"’S» . d °MU'ivo, moramo pa tudi
pravljeni dati vit Sei ? tezavam > sicer tako, da smo pri-
težav ki so 7r ir * emu ’ kar smo mu  dolžni, da se ne bojimo
sami pod vržemo U  norni) 2 Bogu , d ?P adl Jivimi dejanji, in da se
v sebi vsako n? 0 ?- ° ma bozji  P°stavi in zato krotimo
sobne in vCine drl? ,en ° " agne "J e - Za to nas st0 « SP °/
nost, srčnost in zmfrnos? 5  ^ Čedn ° Sti ’ namreč praV "°'

814 ' Ka J J e  pravičnost ?

pripravlion! 0 ? i e tista  bednost, po kateri smo
J i, (lati vsakemu, kar smo mu dolžin*

Kdor je lita n n* a V 1 d n  °. s 4 ni ’ma "vedno istega pomena-
kega smrtne! c P ° svecu Joce milosti božje, torej brez vsa*
nost se Si g l eha ’ lmenu je se  P r  a v i č e n. Ta prav.C'
resnični pokori P  r Sni v rtaem  8 rehu > pa se znova pridobi p
^enuje kdor 1 K r s c a  n s k o pravičen  se potem
dela dobro knt?  P° mod J° b °žje milosti ogiblje hudega 10
O’ kakor  uci sveta vera, kdor ima torej resnično

željo in resno voljo, izpolnjevati vso postavo, božjo in^ člo¬
veško, in si prizadeva, da bi vedno bolj čednostno živel.
Take blagruje Kristus, ko pravi: „Blagor lačnim in žejnim
pravice" (Mat. 5, 6.), „ki imajo goreče želje po čednosti in
pobožnosti" (sv Hijeronim) V najširšem pomeniu je potem¬
takem pravičnost toliko, kakor skupnost vsehčed-
n o s t i j. V ožjem pomenu pa je pravičnost posebna, od
Boga vlita čednost, in sicer tista, po kateri smo pripravljeni,
dati vsakemu, kar smo mu dolžni. Kdor ima čednost pravič¬
nosti, je trajno voljan, vsakemu dati, kar mu je dolžan,
vsakemu storiti, kar mu ima storiti, vsakemu pustiti, kar je
njegovega. Predmet pravičnosti je torej
vse to, kar smo drugim dolžni  po božji postavi,
kar drugi od nas zahtevati smejo in morejo. Čednosti pravči-
nosti nima, kdor daje vsakemu, kar mu je dolžan, zato, ker
mu njegov naravni razum tako veleva ali ker si upa pri¬
dobiti s tem hvalo pri ljudeh, ampak tisti ima čednost pravič¬
nosti, kdor je iz spoštovanja do božje postave pripravljen
dati vsakemu, kar mu gre, ker mu njegovega vera pravi,
da neskončno pravični Bog zahteva pravičnost tudi od njega.

»Povedal ti bom, o človek", pravi prerok Mihej, „kaj je

- ' Ao  nrav delaš."

;Pov e -d»T-7rbom;'o'5ov°ek“ pravi prerok
dobro, in kaj hoče Gospod od tebe. 3 ’ . k o pra vi:

(Mih. 6, 8.) O čednosti pravičnosti govon - Kri , “J? «

»Dajte cesarju, kar je cesarjevega, m  ^  Vsakemu, kar ste
(Mat. 22, 21.) Sv. Pavel pa pravi: »Dajte vsaKem, ^

dolžni: davek, komur (gre) davek, dac, sV  p eter:

komur strah; čast, komur čast" (Rim J. > i: a  častite."
»Vse spoštujte; brate ljubite; Boga se oj > hQČe imet i
(P Petr. 2, 17.). Sv. pismo zahteva od on g , Kaf  nočeš,
čednost pravičnosti, s kratkimi bss ^ da ™' ikdar  drugemu ne
da bi kdo drugi tebi storil, glej, da ljudje

storiš" (Tob. 4, 16.) in: „Vse. karkoli hočete, da vam j

storč, tudi vi njim storite." (Mat. 7, •)• av] : en  in  voljan

Kdor ima čednost pravičnosti, J P J veruje v

dajati pred vsem Bogu,  kar mu  je katoliški cerkvi
Doga in vse, kar je Bog razodel m nami P n j eg0V e vse-
zapoveduje verovati, on upa v Bog Bosa zavoljo

mogočnosti, dobrotljivosti in zvestosti, o 1 kaže sVO j 0  jj u .
Njegove neskončne popolnosti mdomo  ,: em  izpolnjuje

Pezen s tem, da zvesto, natančno m J notranje in

b ozje in cerkvene zapovedi, on s “ azu] , vne t za čast
zunanje češčenje kot najvišjemu Gospoau, j

156

božjo ter pripravljen zadoščevati Bogu za storjene grehe.
Kdor le eno teh dolžnostij zanemarja, ne daje Bogu, kar je
božjega, nima čednosti pravičnosti. —Kdor ima čednost pravič¬
nosti, skazuje starišem in predstojnikom  spo¬
štovanje, ljubezen in pokorščino, vrstnikom  skazuje isto-
tako spodobno spoštovanje in prijaznost, skrbi za svoje
podložnike  podobno, kakor skrbe stariši za svoje otroke,
sploh si prizadeva z ozirom na bližnjega ravnati vsigdar tako,
kakor zahteva sveta vera, kakor veleva pravo in pravica.
Prelep vzgled pravičnosti nam je očak Jakob. Ko so se
njegovi sinovi prvokrat vrnili iz Egipta kupivši potrebnega
živeža, našel je vsakateri vrh vreče zavite denarje. Jakob
misleč, da se je to zgodilo po zmoti, naroči svojim sinovom,
ko gredč drugokrat v Egipet po žita, to-le: „Vzemite s seboj
dvakrat toliko denarja, in onega, ki ste ga našli v vrečah,
nesite nazaj, če se je morda zgodilo po zmoti.“ (I. Mojz. 43, 12.)
Jako pravičen je bil tudi pobožni Tobija. Ko je oslepel in
ubožal, živila ga je njegova žena z delom svojih rok. »Nje¬
gova žena Ana“, pravi sv. pismo, „pa je hodila vsak dan
tkat in je prinašala od dela svojih rok živeža, ki ga je mogla
dobiti. Tako se je zgodilo, da je prinesla domov kozliča,
ki ga je dobila. Ko je pa njen mož slišal njegov meketajoči
glas, je rekel: »Le glejte, da ni ukraden; vrnite ga njego¬
vemu gospodarju, ker ne smemo jesti ali dotakniti se ukra¬
denega 1 ', (Tob. 2, 19—21.) Grška prestava Tobijeve knjige
pravi, da je žena rekla, da je dobila kozliča povrhu n 2
plačilo.  Tobija sije mislil: Darovavecje morebiti kozliča
ukradel. Ako ga je ukradel, ni njegova, ampak tuja lastnina,
torej tudi nima pravice, ga podariti, jaz pa ga ne smem ku¬
piti ali sprejeti v dar. Zato je ukazal vrniti ga.

Čednost pravičnosti ni le zel6 koristna, ampak silno
potrebna vsem ljudem; zakaj na njej sloni zadovoljnost, mir
in sreča posameznih ljudij, celih občin in ljudstev. Sv. pismo
pravi o pravičniku: „Gospod, kdo bo prebival v tvojem
šotoru? Ali kdo bo počival na tvoji sveti gori? Kdor hodi
brez madeža in dela pravično. Kdor govori resnico v svojem
srcu, kdor ne ravna zvijačno s svojim jezikom; tudi nedela
zla^ svojemu bližnjiku in ne sprejema sramotenja zoper svoje
bližnjike .. . Kdor prisega svojemu bližnjiku, pa ne vara.
(Ps. 14-, 1—5.) Pravičnost pridobiva božje varstvo in
božj i blagoslov.  Premnogi izreki sv. pisma nam to
spričujejo. „Gospod je v pravičnem rodu“, pravi psalmist


157

(Ps. 13, 6.) in: „Bog vodi stopinje človeka (pravičnega), in
se raduje njegove poti. Kadar pade, se ne pobije, ker Go¬
spod podstavi roko svojo.“ (Ps. 36, 23. 24.) „Prebivališča
pravičnih so oblagodarjena" (Preg. 3, 33.) in: „Gospod ne
stiska z lakoto duše pravičnega, zalezovanje hudobnežev pa
odvrača 11  (Preg. 10, 3.), govori modri Salomon. — Pravičnost
osrečuje posamezne občine.  Kjer so občani pri¬
pravljeni dajati, kar so si med seboj dolžni, tam ni prepirov,
jeze in sovraštva, ampak med njimi vlada mir in vzajemna
ljubezen, zadovoljnost in sreča — Pravičnost osrečuje
države.  Dokler predstojniki in podložniki ljubijo pra¬
vičnost, tako dolgo je država trdna in srečna. „Pravičnost
povzdiguje narod“ (Preg. 14, 34.) in: „Po pravici se kraljevi
sedež utrjuje" (Preg. 16, 12.), veli sv. Duh. O takih državah,
kjer vlada pravičnost, se lahko reče: »Usmiljenje in zvestoba
se srečavata, pravica in mir se poljubljata.“ (Ps. 84, 11.)
Iz držav, kjer ni pravičnosti, pa beži sreča in mir. „Odpravite
Pravičnost 11 , pravi sv. Avguštin, „in kaj so kraljestva drugega,
kakor velika razbojništva? 11  (De civit. Dei lib. 4. cap. 4.)
Ker pravičnost tako blagodejno vpliva na človeško družbo,
y eli sv. pismo: „V obilni pravičnosti je prav velika moč."
(Preg. 15 7  5.) Cenimo visoko to čednost,fizpolnjujmo, varujmo
■u branimo postave pravičnosti, katere je Bog razodel v var¬
stvo in blaginjo človeški družbi.

815. Kaj je srčnost?

. Srčnost je tista čednost, po kateri pričnemo
1  "izvršujemo dobro vkljub vsem težavam in
ra jše vse pretrpimo, kakor da bi grešili.

Kristijan je dolžan, izvrševati dobro, katero mu zapo¬
vedujejo zapovedi božje in cerkvene; zakaj „vsako drevo,
1 n e rodi dobrega sadu,  bo posekano in vrženo v
°genj. £<  (Mat. 3, 10.) Izvrševati dobro pa je združeno z
'sakovrstnimi težavami. Kristus sam pravi: »Nebeško kra-
jestvo trpi silo, in le silni je potegnejo nase. 11  (Mat. 11, 12.)
otrpežljivi Job pa pravi: „Vojska je človeško življenje na
2e mljr‘ (J 0 b 7, l.), in hoče s tem povedati, da mora človek
Premagovati mnoge ovire, ako hoče izvrševati dobro in srečno
°končati tek svojega življenja. Naša k zložnosti nagnena
arava  pa se boji težav in nevarnostij, ki so združene z

158

dobrimi deli, in zato se kaj lahko zgodi, da opuščamo, kar
smo dolžni storiti. Našo naravno bojazen pred težavami in
nevarnostmi je torej treba naj poprej premagati, ako hočemo
izvrševati dobro. To pa stori čednost srčnosti, ki se vlije
v našo dušo s posvečujočo milostjo božjo vred. Srčnost
krepi našo voljo, da pričnemo dobro, akoravno že naprej
vemo, da bo združeno z mnogimi težavami, da izvršujemo
dobro, ko se pokažejo raznovrstne težave, morebiti večje,
kakor smo si mislili, ko smo dobro pričeli, in da rajše vse
pretrpimo, celo smrt, kakor da bi grešili. Krščanska srčnost
se dd voditi modrosti, zato tudi tisti, ki jo ima, ne išče drzno
in brez potrebe težav in nevarnosti), ampak le tedaj, če to
zahteva čast božja in vzveličanje njegove duše ali duše bliž-
njikove, jih jemlje nase, sicer odločno, pa tudi previdno; on
se ogiblje predrznosti, pa se tudi ne udaja boječnosti, ki se
straši vsake težave in nevarnosti.

Krščanska srčnost se razlikuje od srčnosti, ki so jo
imeli pagani; zakaj njihova srčnost je bila, ako se je ozirala
na kaj dobrega in ni izvirala iz slavohlepja in lakomnosti,
samo naravna čednost: krščanska srčnost pa je nadnaravna
čednost, ker nam jo Bog podeli, ko nas opraviči, je torej
nimamo že po naravi, in ker je njen predmet izpolnjevanje
božje volje in posvečenje naših duš.

Občudovanja vreden je tisti, ki vkljub vsem težavam
prične in izvršuje dobro, ki rajše vse, celo smrt pretrpi, ka¬
kor da bi grešil. Srčnost je pokazal egiptovski Jožef, ki si
je^ rajše nakopal sovraštvo Putifarjeve žene, ki je rajše v
ječo šel, kakor da bi grešil; srčno se je ustavljala skušnjavi
in rajše hotela umreti čista Suzana, kakor da bi grešila pred
obličjem Gospodovim; srčno je ravnal starček Eleazar, kije
rajše umrl za postave svojih očetov, kakor da bi se hlinil-
Prelep vzgled srčnosti so nam sedmeri makabejski bratje in
njihova mati. Ko jih je grozoviti kralj Antijoh silil, da bj
zoper postavo jedli svinjsko meso, rekel mu je najstarejši
v imenu vseh: „Pripravljeni smo rajše umreti, kakor pre¬
stopiti očetovske postave božje.“ (II. Mak. 7, 2.) In res so
umrli vsi z materjo vred najgrozovitejše smrti za Mojzesovo
postavo. Naj lepši vzgled krščanske srčnosti nam je zapustil
Jezus Kristus, ki je radovoljno pretrpel najgrozovitejše muke
in umrl najsramotnejše smrti, da bi izpolnil voljo svojega
nebeškega Očeta. Njegov prekrasen vzgled so posnemali
njegovi apostoli. Ko bi se bili bali težav, trpljenja, pr e '

159

ganjanja, ki jih je čakalo pri oznanjevanju Kristusovega nauka,
kdo bi ga bil oznanjeval ? A oni se niso bali in so oznanje¬
vali stanovitno in srčno Kristusa križanega, dasiravno so jih
povsod spremljale ovire, trpljenje, dasiravno so prežali po¬
vsod nanje sovražniki Kristusovega imena. Sv. Pavel je rekel:
»Ničesar tega (namreč vezij in bridkostij) se ne bojim; tudi
ne cenim svojega življenja dražjega, kakor sebe, da le do¬
končam svoj tek in službo besede, ki sem jo prejel od Go¬
spoda Jezusa, da pričujem evangelj milosti božje." (Dej. ap.
20, 24.) Rimljanom pa je pisal: „Svest sem si. da ne smrt,
ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne oblasti, ne se¬
danje, ne prihodnje, ne moč, ne visokost, ne globočina, ne
druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje."
(Rimlj. 8, 38. 39.) In koliko srčnost so kazali krščanski
mučenci! Otroci, mladeniči in device, možje in žene, sivi
starčki in starice, ljudje vseh stanov so z veseljem dali svoje
življenje, da bi izpolnili voljo božjo in rešili svoje duše.
Perzijski kralj Sapor je zahteval od plemenitega mladeniča
Hormizda, naj Kristusa zataji. Ker se je branil, oropali so
ga vsega premoženja, in moral je ogrnen s kosom platna
goniti kamele in voziti gnoj. Ko mu je nekega dne kralj
znova ponujal darov rekoč: „Ne bodi vender več tako trmast
in odpovej se tesarjevemu sinu", odgovoril je Hormizda srčno
in odločno: „Obdrži svoje darove zase, ako jih moram pla¬
hti z odpadom od svoje vere.“

Tudi nam je potrebna srčnost, ako hočemo dobro pri¬
četi in stanovitno izvrševati vkljub vsem težavam, ako se
hočemo ogibati greha. „Vsi, kateri hočejo pobožno živeti v
Kristusu Jezusu, bodo preganjanje trpeli“, piše sv. Pavel.
(K- Tim. 3, 12) Hočemo med svetom sveto  živeti, hočemo
nedolžni ostati, treba nam je srčnosti, da se ustavljamo ne¬
umnim prilizovavcem; hočemo prav izpolnjevati svoje verske
dolžnosti, ne smemo se bati zasmehovanja in zbadanja drugih;
hočemo vsakdanje križe in težave, trpljenje in nesreče, ob¬
jokovanje in druge krivice potrpežljivo prenašati, treba nam
l e  srčnosti; se hočemo, ako smo grešili, resnično spokoriti,
ne  smemo se bati zbadljivih jezikov hudobnih tovarišev, pre¬
žgati moramo strah in napačno sramežljivost, ki nas za¬
držujeta od spovedi, raztrgati grešne vezi, radovoljno sprejeti
Naloženo pokoro in se stanovitno vojskovati zoper greh.
^ e jte, kako potrebna nam je srčnost! Čednost srčnosti se
na ni je vlila v dušo že pri sv. krstu, naša dolžnost pa je

160

jo pomnoževati in izpopolnjevati. Ker one težave bolj srčno
prenašamo, na katere smo nekako pripravljeni, kakor tiste,
ki pridejo nepričakovano, zato si ne skrivajmo težav, ne¬
varnosti in trpljenja, ki nas čaka, ampak predočujmo si je
večkrat v duhu, da bomo toliko srčnejši. Božji Vzveličar je
imel svoje trpljenje, ki ga je imel prestati, vedno pred očmi,
in sicer timbolj, čimbolj se mu je bližalo. Svojim apostolom
je napovedal, da bodo imeli na svetu bridkost, da jih bodo
preganjali in morili, zato da bi jih napolnil s srčnostjo in
zaupanjem, in bi ostali stanovitni, kadar vse to nad nje pride.
Kristus je opozarjal apostole mnogokrat tudi na svoje lastno
trpljenje, da bi apostoli spominjaje se njegovega trpljenja
prenašali svoje trpljenje ne le srčno, ampak tudi z veseljem.
Spominjajmo se tudi mi trpljenja Kristusovega, in prenašali
bomo svoje toliko srčneje. — Sv. pismo pravi: „V Gospo¬
dovem strahu je močno zaupanje' 4  (Preg. 14, 26.) in: „Kdor
se boji Gospoda, se nič ne trese in ne boji.“ (Sir. 34, 16.)
Ker strah pred Bogom vzbuja srčnost, zato je tudi Jezus
Kristus ne le grešnikom, ampak tudi svojim apostolom in
prijateljem priporočal strah pred Bogom, da bi ostali srčni
in stanovitni. „Ne bojte se jih“, je rekel, „kateri umore telo,
in potem nimajo kaj storiti. Hočem vam pa pokazati, koga
se bojte: Bojte se tistega, kateri, ko je umoril, ima oblast,
vreči v pekel. Res, vam povem, tega se bojte!“ (Luk. 12,
4. 5.) Mučeniki so se bali Boga, zato pa so tudi srčno in
neustrašeno spoznavali svojo vero pred paganskimi sodniki,
zato so srčno in veselo šli v trpljenje in smrt. Sv. Krizostom
je rekel dvorniku cesarice Evdoksije, ki mu je pretil s hu¬
dimi kaznimi, ako ne bo pokoren njenim poveljem, to-le:
„Povej cesarici, da se Krizostom drugega ne boji, kakor
Boga in greha.“ Bojmo se tudi mi vsemogočnega Boga,
potem se ne bomo bali slabih ljudij, potem nas težave in
nevarnosti ne bodo strašile, trpljenje nas ne bo potlačilo, po¬
tem bomo hodili srčno in stanovitno po potu vzveličanja. —
„Pri meni je moč“, pravi sv. Duh (Preg. 8, 14.) in nas nujno
opominja po psalmistu: „Kliči me na pomoč ob stiski; rešil
te bom, in ti me boš hvalil." (Ps. 49, 15.) Spominjaje se
tega opomina vsemogočnega in neskončno zvestega Boga,
so se svetniki v težavah in nevarnostih ozirali v nebesa in
niso jenjali moliti, dokler niso bili navdani z močjo, s srč¬
nostjo iz visokosti. Da si tudi mi pomnožimo srčnost v
težavah in trpljenju, prosimo v zaupni in stanovitni molitvi

161

Boga, naj podpira in krepča našo slabotno voljo, potem
bomo mogli reči s psalmistom: „Gospod je moja svetloba in
moj rešnik: koga bi se bal? Gospod čuva moje življenje:
pred kom bi se tresel, ko se nadme bližajo hudobneži, da
bi me pokončali." Sovražniki moji, ki me stiskajo — oma¬
gajo in popadajo. Čeprav se vojna vzdigne zoper mene, ne
bo se balo moje srce; če boj vstane zoper mene, zaupal bom
vanj.“ v (P s . 26, 1-6.)

Se poslednjo poglavitno čednost, ki nam je vsem jako
potrebna, moram razložiti, namreč zmernost.

816. Kaj je umevno st?

Zmernost je tista čednost, po kateri kro¬
timo vsako nedovoljeno, zlasti vsako čutno ali
nečisto nagnenje, to pa, kar je dovoljeno, le
zmerno uživamo.

V človeku je nekaj, kar ga priganja ali nagiblje, da
želi to, kar mu obeta neko prijetnost, neki užitek. To moč
v človeku imenujemo nagnenje. Nagnenje, ki nas nagiblje k
temu, kar nam obeta nekaj prijetnega, samo na sebi ni pre¬
grešno, saj nas ravno ono priganja k delovanju, toda ono
lahko postane nedovoljeno, če prekorači svoje meje, če se
ne kroti. Med žalostnimi nasledki izvirnega greha je zlasti
tudi ta, da smo že po svoji naravi nagneni bolj k hudemu,
kakor pa k dobremu, da se vzbujajo v nas nedovoljena na-
gnenja. „Čut in misel človeškega srca sta nagnena k zlu od
njegove mladosti", pravi Mojzes. (I. Mojz. 8, 21.) Sv. Pavel
je tožil: „Čutim pa drugo postavo v svojih udih, katera se
bojuje zoper postavo mojega duha, katera me deva v suž-
nost pod postavo greha, katera je v mojih udih.“ (Rimlj. 7, 23.)
Nedovoljena nagnenja so zeld različna. Eden je posebno na-
gnen k napuhu, drugi k lakomnosti, tretji k nečistosti, četrti
k nevoščljivosti, peti k požrežnosti i. t. d. ali pa tudi še k
drugim grehom. Huda, nedovoljena nagnenja zavedejo člo¬
veka, ako jih ne kroti, v mnogotere pregrehe, zakaj oslepe
®u razum, da ne spozna več tega, kar je dobro, ampak ima
Ce 16 hudo za dobro, oslabč mu voljo, da se ne more hudemu
več vspešno ustavljati. Kajn je bil nagnen k nevoščljivosti.
Ker ni zatiral tega nagnenja, kakor mu je Bog ukazal, ga

11

162

je premagalo tako, da je umoril svojega brata. Tudi kralj
Savel je bil zel6 nagnen k nevoščljivosti in častihlepju. Ker
se temu nagnenju ni ustavljal, začel je Davida preganjati in
mu streči po življenju. Judež je imel neredno nagnenje do
blaga in denarja, in ker ga ni zatiral, postajalo je vedno
močnejše in ga je slednjič tako premotilo, da je izdal svo¬
jega Gospoda. Med nedovojjenimi nagnenji so zlasti huda
čutna ali nečista nagnenja. Čutno nagnenje  ima svoje
ime odtod, ker je prijetno človeškim čutom; imenuje se tudi
nečisto nagnenje, ker nagiblje človeka k nečistosti. Vsakdo
mora krotiti nedovoljena nagnenja, zlasti pa čutna ali nečista
nagnenja. „Podvrzi si njegovo (grehovo) poželenje in ti go¬
spoduj nad njim!" ukazal je Gospod Kajnu. (I. Mojz. 4, 7.)
Gledč na čutno nagnenje pravi sveti Peter: „Zdržite se me¬
senih želj, katere se vojskujejo zoper dušo.“ (I. Petr. 2, 11.)
Bog nam je s posvečujočo milostjo vred vlil v dušo posebno
čednost, po kateri krotimo vsako nedovoljeno, zlasti vsako
čutno ali nečisto nagnenje, to pa, kar je dovoljeno, le zmerno
uživamo, in ta čednost je zmernost. Navadno imenujemo
zmernega tistega, ki kroti neredno poželenje po jedi in pi¬
jači in uživa oboje le po pameti. Tukaj pa pomeni zmernost
nekoliko več. Kot poglavitna čednost je zmernost tista čed¬
nost, ki nam pomaga krotiti ne le neredno poželenje po jedi
in pijači, ampak sploh vsako neredno ali nedovoljeno na¬
gnenje, ki nam pomaga zmerno uživati to, kar nam je do¬
voljeno.

Kdor ima čednost zmernosti, kroti nagnenje k napuhu,
lakomnosti, on zlasti kroti čutna ali nečista nagnenja in zato
skrbno pazi na svoja čutila, zlasti na svoje oči, ušesa in
jezik, on kroti poželenje po jedi in pijači ter se vadi še v
mnogih drugih čednostih, n. pr. v ponižnosti, priljudnosti,
krotkosti, skromnosti itd. Kdor ima čednost zmernosti, uživa
tudi to, kar mu je dovoljeno, zmerno. Jesti in piti nam je
treba, da si ohranimo življenje in zdravje, da moremo izvr¬
ševati svoja opravila, a zaraditega nam še ni dovoljeno, da
bi uživali kar, kadar, kakor in kolikor se nam zljubi, da bi
se vsak dan imenitno gostili. Da pa ne prekoračimo uživaje
jed in pijačo prave mere, pomaga nam zmernost. Dovoljeno
nam je, se pošteno razveseljevati, saj pravi sv. pismo samo:
„Veseli se, mladenič, v svoji mladosti, in tvoje srce bodi
dobre volje tvoje mlade dni.“ (Pridig. 11, 9.) Ker pa se človek
tako lahko vdaje nedovoljenemu veselju, zaradi česar nas bo


163

Bog vzel v sodbo (Pridig. 11, 9.), mora zmernost krotiti naše
nagnenje do veselja in nas usposabljati, da tudi pošteno
veselje le zmerno uživamo. Nedolžne igre so dovoljene,
kadar se utegnemo ž njimi razvedriti; da pa se nagnenje do
igre ne spremeni v strast, pomagati nam mora zmernost.

Tudi v dobrem nam je zmernost potrebna, da se dobro
ne sprevrže v hudo. Miloščino deliti je mej dobrimi deli eno
najimenitnejših, a če se človek ne drži prave mere, lahko
postane raztrošnik; varčnost se lahko sprevrže v skopost,
prijaznost v lahkomišljenost in grešno zvezo, pobožnost v
prenapetost. Kristus nam je tudi v tej čednosti prelep vzgled.
Ko je prišel nekdaj s svojimi učenci v Samarijo, pa ga niso
hoteli prenočiti, sta se njegova učenca Jakob in Janez v svoji
gorečnosti za Jezusa čez mero razsrdila in rekla: „Gospod!
hočeš, da rečeva, da naj ogenj pride z neba in jih pokonča ?
In se je obrnil in ju posvaril rekoč: Ne vesta, katerega duha
sta! Sin človekov ni prišel duš pogubljat, ampak rešit.“
{Luk. 9, 54—56.) „Prikazala se je“, piše sv. Pavel, „milost
Loga Vzveličarja našega vsem ljudem, katera nas uči, da se
odpovejmo hudobiji in posvetnim željam, ter trezno, pravično
'n bogaboječe živimo na tem svetu.“ (Tit. 2, 11. 12.) Da
bomo ravnali po nauku sv. Pavla, vadimo se v zmernosti s
lem, da krotimo vsako grešno nagnenje in se zdržujemo vsa¬
kega grešnega veselja, da bežimo pred priložnostmi, ki bi
utegnile vzbujati in netiti v nas nedovoljena nagnenja, da
uživamo to, kar je dovoljeno, vsigdar zmerno in po pameti
ter krotimo svoje počutke, posnemaje sv. Pavla, ki je rekel:
»Tarem svoje telo in je osužnjujem." (I. Kor. 9, 27.)

Z v r š e t e k.

„ Bog nam je pri sv. krstu vlil v dušo štiri poglavitne
čednosti: modrost, pravičnost, srčnost in zmernost, naša dolž¬
it pa je, da te čednosti ne le ohranimo, ampak jih vedno
bolj pomnožujemo in izpopolnjujemo. Da se to zgodi, sode¬
lujmo zvesto z milostjo božjo in vadimo se v dobrem s po¬
močjo štirih poglavitnih čednostij; one naj nas spremljajo na
Vs eh potih pozemeljskega življenja, da bomo sposobni in
v °ljni, vselej in povsod izpolnjevati voljo božjo, da bomo
»trezno, pravično in bogaboječe živeli na tem svetu, čaka-
upanja in častitljivega prihoda velikega
našega Jezusa Kristusa." (Tit. 2, 12 13.)

K 1  vzveličansk
“°ga i n  Vzvelič

■Amen.

n*

164

192. Krščanski nauk.

Vsak poglavitni greh je vir ali glava mnogih drugih
grehov. Ker je naša dolžnost, ako hočemo krščansko pra¬
vični biti, ogibati se vsakega greha, je zlasti še naša dolž¬
nost, ogibati se poglavitnih grehov; zakaj če se teh ogibljemo,
zamašimo vire, odsekamo glave mnogim drugim grehom, ki
izvirajo iz poglavitnih. Da se bomo lažje ogibali poglavitnih
in iz njih izvirajočih drugih grehov, ni dovolj, da se vsa¬
kemu poglavitnemu grehu sami odločno in stanovitno ustav¬
ljamo, ampak v tem boju si moramo privzeti kot zaveznice
in pomočnice

b) čednosti, ki so nasprotne sedmim po¬
glavitnim grehom.

817. Katere čednosti so nasprotne sedmim
poglavitnim grehom ?

Sedmim poglavitnim grehom so nasprotne
te-le čednosti:

1. napuhu ponižnost; 2 .  lakomnosti rado¬
darnost; 8. nečistosti čistost; 4. nevoščljivosti
dobrohotnost; 5. požrešnosti zmernost; 0. jezi
potrpežljivost; 7 .  lenohi gorečnost.

V boju zoper vsak poglavitni greh nas podpira kaka
njemu nasprotna čednost, kakor vidite. Kakor smo skušali
spoznati vsak posamezen poglavitni greh, da bi se ga skrbno
ogibali, tako si še poglejmo posamez čednosti, ki so na¬
sprotne sedmim poglavitnim grehom, da si jih bomo priza¬
devali pridobiti.

Prvemu poglavitnemu grehu — napuhu — nasprotna
čednost je ponižnost.

165

818 . Kaj je ponižnost?

Ponižnost je tista čednost, s katero vse
dobro pripisujemo Bogu, priznavamo pa svojo
lastno slabost in grešnost in se zato radi po¬
nižujemo.

Vse, kar smo in imamo, n. pr. dušo in telo, različne
dušne in telesne zmožnosti in moči, zdravje, premoženje,
obleko, sploh vse imamo od Boga. Zato je pisal sv. Pavel:
„Kaj pa imaš, kar bi ne bil prejel ? In če si prejel, kaj se
hvališ, kakor bi ne bil prejel ?“ (I. Kor. 4, 7.) Kdor samega
sebe prav presoja, mora spoznati in priznati, da je vse dobro,
kar je na njem, dar božje vsemogočnosti, ljubezni in dobrot¬
ljivosti, in da tudi vsa čast, ki bi se mu utegnila skazovati,
ne gre njemu, ampak Onemu, od katerega je vse prejel. Med
apostoli je bil najbolj učen sveti Pavel, je tudi več delal in
več pretrpel, kakor vsak drug apostol. A kaj je rekel o
samem sebi? „Po milosti božji sem, kar sem.“ (I. Kor. 15, 10.)
Kdor kakor sveti Pavel priznava, da je po milosti božji to,
kar je, in zato daje Bogu čast, pripisuje vse dobro Bogu,
on je ponižen.

Da bomo ponižni, pa še ni dovolj, ako pripisujemo vse
dobro Bogu, ampak priznavati moramo tudi svojo lastno sla¬
bost. Sv. Pavel je rekel: „Ako kdo o sebi meni, da je kaj,
ker nič ni, samega sebe zapeljuje." (Gal. 6, 3) Vsak izmed
nas je poln slabostij in nepopolnostij, ki so takorekoč z
nami zrastle. Naš razum je otemnen, razmišljen, poln dvomov,
naša volja je nestanovitna, odjenljiva, neodločna, nagnena k
budemu, naše srce je silno občutljivo, mrzlo za vse dobro.
In kako revno je naše telo! Ono je „prah in se povrne v
prah." (I. Mojz. 3, 19.) „Človek, od žene rojen, malo časa
živi, in je poln različnih nadlog Kakor cvetka pride na dan,
pa ga potlačijo", pravi Job. (14, 1. 2.) V koliko grehov nas
vabi naše telo! Sv. Pavel govori „o grešnih strastih,... ki
delajo v naših udih" (Rimlj. 7, 5.), sv. Jakob o »poželenju,
katero se vojskuje v naših udih" (Jak. 4, 1.), sv. Peter „o
mesenih željah, ki se vojskujejo zoper dušo" (I. Petr. 2, 11.),
sv. Janez „o poželenju očij, poželenju mesa in napuhu živ¬
ljenja." (I. Jan. 2, 16.) Ker je naša slabost tolika, zato tudi
sami iz sebe nič ne premoremo, „ampak naša zmožnost je
>z Boga" (II, Kor. 3, 5.), „kateri dela v nas hoteti in dopol-

166

niti po (svoji) dobri volji." (Filiplj. 2, 13.) — Pa ne samo
lastno slabost moramo priznavati, ako hočemo ponižni biti,
ampak tudi svojo grešnost. Sveto pismo nam jasno spričuje,
da večkrat grešimo. „Kdo more reči: Moje srce je čisto, jaz
sem brez greha?" vprašuje modri. (Preg. 20, 19.) „Ni ga
pravičnega človeka na zemlji, da bi delal dobro in bi ne
grešil“, pravi pridigar. (Prid 7, 21.) „Ako pravimo, da ni¬
mamo greha", piše sv. Janez, „zapeljujemo same sebe in res¬
nice ni v nas“ (I. Jan. 1, 8), sv Jakob pa: „V mnogem se
pregrešimo vsi." (Jak. 3, 2.) Tudi lastna izkušnja nam pravi,
da večkrat grešimo, da večkrat celo smrtno grešimo, čeprav
smo morda imeli resno voljo poboljšati se in nič več ne
grešiti. Kar smo storili morebiti dobrega, storili smo s po¬
močjo milosti božje, edino naši so le grehi.

Kdor resno preudarja, da ima vse dobro, kar je na njem,
le od Boga in ničesar ne od samega sebe, se ne more in ne
sme povzdigovati čez druge, ampak se mora poniževati.
Kakor se lepo dišeča cvetlica ne more povzdigovati nad
drugo cvetlico, ki manj ali nič ne diši, ker nima svoje pri¬
jetne vonjave sama od sebe, tako se tudi človek ne more in
ne sme povzdigovati nad druge zaradi svojih dušnih, telesnih
ali drugih prednostij, ker jih je prejel od Boga, ampak mora
vso hvalo in čast dajati Bogu ter priznavati, da sam od sebe
nič ni. Jezus Kristus je rekel: „Kadar storite vse, kar vam
je zapovedano, recite: Nepridni hlapci smo; storili smo, kar
smo bili dolžni storiti" (Luk. 17, 10.) Ko bi torej storili tudi
kaj resnično dobrega, moramo se še vender poniževati, ker
moremo dobro le z božjo pomočjo delati. — Še bolj se mo¬
ramo poniževati, če premišljujemo svojo veliko slabost in
zlasti svojo grešnost. Ako so ponižni dobri angeli, brezma¬
dežna Devica Marija, katere se nikdar ni dotaknil dih greha,
ako je bil ponižen najsvetejši Jezus, se ne bomo li poniževali
mi, ki smo polni napak in pregreh? Ali bi ne bila največja
neumnost, ako bi se vkljub svoji grešnosti visoko cenili, se
občudovali in hoteli občudovani biti? Sveti Pavel, izvoljena
posoda božja, ki je ponesel Jezusovo ime med nevernike in
toliko pretrpel zavoljo njega, kako se je poniževal! „J aZ
sem najmanjši med apostoli", je rekel, „in nisem vreden
apostol imenovan biti, ker sem preganjal cerkev božjo/
(1. Kor. 15, 9.) „Cestninar (v templu) je od daleč stal, in še
očij ni hotel proti nebu vzdigniti; temveč je trkal na svoje
prsi, rekoč: Bog, bodi milostljiv meni grešniku !“, (Luk. 18,13.)

167

Kdor premišljuje svojo lastno ničnost in grešnost, se
ne ponižuje le pred Bogom s tem, da vse dobro pripisuje
njemu ter mu zato čast in hvalo daje, ampak se ponižuje
tudi pred ljudmi, ker se ozira na to, kar imajo dobrega od
Boga. On ne hvali samega sebe vpričo drugih, ne hlepi po
njihovi hvali, se ne čuti žaljenega, ako se drugim daje pred¬
nost pred njim, se ne srdi, ako ga drugi dovolj ne cenijo,
pa tudi ne zaničuje drugih, ne graja njih slabostij, ampak jih
ceni višje kakor samega sebe ravnaje se po opominu sve¬
tega Pavla, ki je rekel: „Spolnite moje veselje ... da v po¬
nižnosti drug drugega čez se čislate." (Filiplj. 2, 2. 3.)

Jezus Kristus je zahteval ponižnost z besedami  in
jo je priporočal z lastnim vzgledom.  Njegovi učenci so
ga vprašali: „Kateri je li večji v nebeškem kraljestvu? In
Jezus je poklical otroka, in ga je postavil v sredo med nje,
in je rekel: Resnično vam povem, ako se ne spreobrnete in
niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo" (Mat. 18,
1—3.), to se pravi: Ako ne opustite napuha, častilakomnosti,
in niste ponižni in preprosti kakor otroci, ne pojdete v ne¬
beško kraljestvo. Jezus je še pristavil: ^Kdorkoli se tedaj
poniža kakor ta otrok, ta je večji v nebeškem kraljestvu."
(Mat. 18, 4.) Drugokrat je rekel svojim učencem: »Kateri je
največji med vami, bodi vaš služabnik. Kdor se pa povišuje,
bo ponižan; in kdor se ponižuje, bo povišan. (Mat. 23,11,12.)
Kako lep vzgled ponižnosti daje Jezus nam vsem! „On je
samega sebe v nič storil, ko je podobo hlapca nase vzel."
(Filiplj. 2, 7.) V zakramentu sv. Rešnjega Telesa vzame nase
celo podobo kruha. On si ni izvolil za svoj rojstni dom kake
palače, ampak reven hlev, za mater si je izbral revno de¬
vico, za rednika revnega tesarja, za apostole revne ribiče.
Kako ponižen in priljuden je bil v svojem občevanju z
ljudmi! Pogovarjal se je rad z otroci,  celo z grešniki,
bil je pripravljen iti v hišo stotnikovo v Kafarnavmu, da bi
ozdravil njegovega hlapca,  in pri zadnji večerji se je cel6
tako ponižal, da je umival  svojim učencem noge.  Ob
smrti si je izvolil najrevnejšo in najsramotnejšo smrtno po¬
stelj — križ. Ker je bil Jezus ves čas svojega življenja tako
ponižen, je gotovo, da ga moramo posnemati zlasti v poniž¬
nosti, kakor je tudi naročil: »Učite se od mene, ker jaz sem
krotak in iz srca ponižen."  (Mat. 11, 29)

Ponižnost nam je vsem potrebna, zakaj kakor je na¬
puh začetek vsega greha, tako je ponižnost začetek, kore-

168

nina, podlaga vsakršne čednosti. Kakor drevo iz korenine
zajemlje svojo moč, da krepko poganja in raste, tako dobi¬
vajo čednosti svojo moč in svoje življenje iz ponižnosti, in
kakor drevo tim lepše raste in tim boljši sad rodi, čim
globokejša in močnejša je korenina, tako tudi kristijanove
čednosti tim lepše rastejo, čim globokejša in večja je njih
korenina — ponižnost. Kjer pa ni ponižnosti, tam tudi druge
čednosti niso mnogo prida. Blizu Rima je živela redovnica,
katero so imeli ljudje za svetnico. Da bi se prepričali, ko¬
liko je na tem resnice, pošljejo sv. oče v samostan
sv. Filipa Nerija. Sv. Filip se napoti v samostan v slabem
vremenu in peš. Prišedši tja, da poklicati dozdevno svetnico
in jo prosi, da bi mu pomagala sezuti mokre črevlje. Nad
to uljudno prošnjo je bila tako razjarjena, da je začela
zmerjati. Sv. Filip se nemudoma vrne in sporoči sv. očetu:
„Ni svetnica, zakaj nima nobene ponižnosti." — Kdor se
ponižuje, bo povišan.  Zaradi svoje ponižnosti je bila
Marija Devica izbrana za mater Sinu božjemu, zato je tudi
rekla: „Ozrl se je (Gospod) na nizkost  svoje dekle; za¬
kaj, glej! odsehmal me bodo srečno imenovali vsi narodi.“
(Luk. 1, 48.) — Ponižne razsvetljuje Bog,  da
spoznajo Kristusove nauke kot božje. „Zahvalim te, Oče,
Gospod nebes in zemlje, da si to skril modrim in razumnim
in si razodel malim 44 , molil je Kristus. (Mat. 11, 25.) Sveti
Peter pa piše: „Bog se ustavlja napuhnenim, ponižnim pa
daje milost. 41  (I. Petr. 5, 5.) Odtod prihaja, da preprosti
ljudje dostikrat bolje razumejo Kristusove nauke kakor na-
puhneni učenjaki. — Molitev ponižnih Bog rad
usliši.  „Molitev ponižnega človeka 41 , govori modri, pre¬
dere oblake in se ne utolaži, dokler se tja ne približa, in
ne odstopi, dokler je Najvišji ne pogleda." (Sir. 35, 21.) Ali
ni Bog uslišal molitve ponižnega cestninarja? — Ponižni
premaga skušnjave.  Sv. Anton puščavnik videl je
mej drugimi prikaznimi tudi, kako je ves svet preprečen z
zadrgami, katere je nastavil hudobni duh. Strahoma je za¬
klical: „Bog! kdo bo utekel tolikim zadrgam? 44  in slišal je
glas: „Samo ponižni!"

Poglej, dragi kristijan, danes v svoje srce, in če spo¬
znaš, da je do sedaj kraljeval v njem napuh, izruj ga s ko¬
reninami vred, na njegovo mesto pa vsadi cvetlico najpo¬
trebnejše čednosti, ponižnosti, iz katere bo potem priklilo
obilo drugih čednostij, katere so ti potrebne, da dosežeš večno

I


169

vzveličanje. „Ljubi ponižnost!" pravi sv. Bazilij. „Ob njeni
roki greš naravnost v večno veličastvo. Kristus te bo pred
angeli spoznal za svojega učenca in ti podelil večno vzve¬
ličanje, ako posnemaš njegovo ponižnost." (De humil.)

Lakomnosti nasprotna čednost je radodarnost.

819. Kaj je radodarnost?

Radodarnost je tista čednost, s katero smo
pripravljeni, deliti revežem od svojega pre¬
moženja in podpirati dobre namene.

Radodaren sploh — kakor pove že beseda sama —
je tisti, ki rad daje drugim od svojega premoženja, ali je
vsaj pripravljen dajati, če bi kaj imel. Vsaka radodarnost
še ni krščanska čednost. Kdor je radodaren zato, da bi se
ljudem prikupil, da bi ga ljudje hvalili, da bi od njih imel
kak hasek, ali ker se boji, da bi ga razupili za skopuha,
nima čednosti radodarnosti, ampak je sebičnež; kdor je rado¬
daren do lenuhov, zapravljivcev, razuzdancev, je celč kriv
tujih grehov, ker podpira lenobo, zapravljivost, razuzdanost.
Krščansko radodaren je tisti, ki je pripravljen iz
ljubezni do Boga,  deliti drugim, ne pa iz sebičnih ali
drugih namenov. „Slehern (naj daj, kakor je v svojem srcu
namenil, ne z žalostjo ali po sili, zakaj veselega daro¬
va  v c a Bog ljubi", pravi sv. Pavel. (II. Kor. 9 ,  7.) Če kdo
z  dobrim srcem podeli tudi le kaj malega, ker ne premore
mnogo, sme in more se imenovati radodaren. — Da je kdo
krščansko radodaren, mora deliti revežem,  ki si sami,
recimo vsled starosti, bolehnosti ali iz kakega drugega vzroka,
ne morejo preskrbljevati potrebnega živeža, potrebne obleke.
Zlasti dobro je deliti sramežljivim revežem, to je takim, ki
s ' ne upajo lahko sami prositi podpore in zaraditega dosti¬
krat silno siromašno žive. Krščanska radodarnost se kaže
tudi s tem, da podpiramo dobre namene,  to je takšna
dela, s katerimi se pospešuje čast božja ter časna in večna
blaginja bližnjega. Sem spadajo prispevki za stavbe, po¬
pravila in olepšanja krščanskih cerkva, za razširjanje svete
Ve re med pagani, za siromašnice, sirotnice, za krščanske
šole itd. — Kdor deli revežem in podpira dobre namene,
deliti mora od svojega premoženja,  ne pa od tujega.

I

170

Kdor od tujega deli, ne ravna čednostno, ampak pregrešno.
Tako se pregreše dostikrat otroci in posli, ki brez vedeža,
da cel6 proti izrečni volji starišev in gospodarjev od njiho¬
vega premoženja dele revežem. O starem Tobiju beremo:
„Tobija je šel dan na dan k vsem svojim sorodnikom in
jih tolažil in delil vsakateremu, kolikor je mogel, od
svojega imetka:  lačne je nasičeval, nagim je dajal ob¬
lačila, in umrlim in ubitim je oskrboval pokop.“ (Tob. 1,19.20.)

Radodarni skrbi za svoje premoženje, kakor mu veleva
krščanska modrost, da ne ljubi neredno svojega premoženja,
da pa tudi več ne razdaje, kakor je primerno. Radodarnost
je potemtakem nekako v sredi med skopostjo in razsipnostjo;
zakaj ona brzda nezmerno poželenje po denarju in pre¬
moženju, obenem pa tudi zadržuje človeka, da ne razsiplje
po nepotrebnem in nespametno svojega denarja.

Radodaren človek posnema Boga  in mu
postane podoben, saj je Bog „bogat za vse“ (Rimlj. 10, 12.),
radodarnost sama. „Njegov blagoslov se razliva kakor reka"
(Sir. 39, 27.), „on odpre svojo roko in napolni vse, kar
živi, z blagodarom.“ (Ps. 144, 16) Ker radodaren človek |
posnema Boga, mu je — ako tudi drugače izpolnjuje vso
postavo — brez dvoma jako ljub in prijeten. Sv. pismo nas
mnogokrat opominja k radodarnosti. „Z dobrim očesom daj,
kar premore tvoja roka; zakaj Gospod je vračevavec in jj
bo sedmerno povrnil.“ (Sir. 35, 12. 13.) „Kdor se usmili
ubogega, na obresti posodi Gospodu; in mu bo povrnil.'
(Preg. 19, 17.) Kristus pa pravi: „Dajte, in se vam bo dalo,
dobro, natlačeno in potreseno in zvrhano mero vam bodo
dali v vaše naročje. S kakršno mero, namreč boste merili,
s tako se vam bo odmerjalo.“ (Luk. 6, 38.) — Radodar¬
nost nam pomaga se spokoriti.  »Miloščina resi
smrti, in ona je, ki čisti grehov in da najti usmiljenje m
večno življenje.“ (Tob. 12, 9.) Miloščina sama iz sebe ne
more izbrisati smrtnega greha, pač pa nam pridobi od Boga
milost, da se grehov skesamo in spokorimo. — Radodar¬
nost nam pomaga, da ostanemo stanovitni-
Pravičnik „razdaje, deli ubožcem, njegova pravičnost ostane
vekomaj." (Ps. 111, 9.) — Radodarnost nam je za¬
stava večnega življenja.  „Blagor njemu, ki se
usmili siromaka in ubožca; ob dnevu nesreče ga bo rešil
Gospod.“ (Ps. 40, 2.) Razlagavci sv. pisma menijo da je »dan
nesreče“ ali „hudi dan“ dan naše smrti, in da radodarnega

171

takrat Bog reši večne nesreče. „Mnogo sem že slišal in
mnogo bral“, pravi sv. Hijeronim, „vender pa še nisem ni
slišal ne bral, da bi bil nesrečne smrti umrl, kdor je skazo-
val usmiljenje; zakaj tak jih ima mnogo, ki prosijo zanj, in
nemogoče je, da bi Bog ne uslišal njih molitev."

„Uboge“, rekel je božji Vzveličar, „imate zmirom pri
sebi." (Mat. 26, 11.) Ker imamo uboge povsod, v vsaki
župniji, ker je treba podpirati toliko dobrih namenov, vadimo
se v radodarnosti, kadar in kolikor nam je mogoče, da si
pridobimo dopadenje božje.

Nečistosti nasprotna čednost je čistost.

820 . Kaj je čistost?

Čistost je tista čednost, s katero krotimo
vse slasti in poželenja, ki žalijo sramežljivost.

„Kdo pojde na goro Gospodovo? ali kdo bo stal na
njegovem svetem kraju?" vprašuje psalmist, in odgovarja:
»Kdor je nedolžnih rok in čistega srca." (Ps. 23, 3. 4.) Prav
ima psalmist, zakaj v nebeško kraljestvo „ne pojde nič
omadežanega, tudi nič, kar dela gnusobo." (Skriv. raz. 21, 27.)
Med nedovoljenimi nagnenji, ki nas odvračajo od Boga in
njegovega kraljestva, je nasilnejše čutno ali nečisto
nagnenje; mesene slasti ali sladnosti in po¬
želenja,  ki žalijo sramežljivost. Zdaj nas motijo nečiste
misli, zdaj nečiste predstave, ki vzbujajo poželjivost in nas
s  silo vabijo v greh; zdaj zopet se vzbuja v nas nečisti
ogenj, ki prešinja celo naše telo in skuša omajati tudi naj¬
trdnejše sklepe. Ako hočemo, da nas mesene slasti in po¬
želenja ne bodo zvabila v greh, jih moramo krotiti. Tista
čednost, s katero krotimo vse slasti in poželenja, ki žalijo
sramežljivost, je čistost. Vsakdo, tudi zakonske osebe si
morajo ohraniti čistost, kije  primerna njihovemu stanu, torej
zakonske osebe zakonsko, osebe ki ne žive v zakonu, deviško
ali pa če so vdove, vdovsko čistost. Kdor ljubi čistost, se
ogiblje vsega, kar bi omadeževalo njegovo dušo in telo,
kar bi žalilo sramežljivost. On ne stori na svojem telesu,
ki je tempel sv. Duha, ničesar nespodobnega, pa tudi ne
Pusti, da bi kdo drugi storil kaj takega, varuje se vsakega
nespodobnega dotikovanja, poljubovanja, objemovanja. On

172

skrbno pazi na svoje oči, da ne gledajo ničesar nedostoj¬
nega, na svoja ušesa, da ne poslušajo nesramnih pogovorov,
šal in pesmi, na svoj jezik, da ne govori ničesar umazanega.
Njegova hoja, njegova obleka, sploh vse njegovo vedenje je
dostojno. Pa ne le svoje telo si prizadeva ohraniti neoma-
dežano, ampak tudi svojo dušo. On ne trpi v svojem srcu
nobene nečiste misli, nobene nečiste predstave, nobene ne¬
čiste želje, ne sanjari o ptuji lepoti, ampak kakor hitro se
mu vzbudi kaka nečista misel, predstava, želja, se s studom
obrne od nje in si prizadeva se je iznebiti. Skrbno se
ogiblje grešnih priložnostij, je zmeren v jedi in pijači, dela
marljivo ter se spominja povsod pričujočega in vsevednega
Boga. Lep vzgled čistosti nam daje egiptovski Jožef, zal in
nedolžen mladenič. Ko ga je malopridna Putifarjeva žena
nagovarjala v greh, je rekel: „Kako bi mogel storiti to hu¬
dobijo in gredti zoper svojega Boga ?“ (I. Mojz. 39, 9.) Ko
ga je nekega dne prijela za rob obleke in ga zopet nago¬
varjala v greh, je zbežal pustivši plašč v njenih rokah. —
Lepo, toda bogaboječo in čisto Suzano nagovarjala sta v greh
dva hudobna starca ter ji pretila, ako se jima ne uda, da jo
bosta obdolžila grešnega dejanja z nekim mladeničem. »Su¬
zana je vzdihnila in je rekla: V stiskah sem od vseh stranij;
če namreč to storim, je moja smrt; če pa ne storim, ne bom
ubežala vajinim rokam. Pa bolje mi je brez dejanja vama
pasti v roke, kakor grešiti pred obličjem Gospodovim. 0
(Dan. 13, 22. 23.) Za čednost čistosti so mnogi krščanski
mladeniči in device pretrpeli najgrozovitejše muke, da celo
smrt. Poslušajte le eden vzgled! Za časa cesarja Severa J e
živela v mestu Aleksandriji mlada sužnja, znana zaradi svoje
velike lepote, Potamijena. Njen gospodar, kateremu se ni
hotela udati, jo je zatožil, da je kristijana. Paganski sodnik
ji je rekel, da kot sužnja nima oblasti nad svojini telesom,
in ji zapovedal, da mora biti svojemu gospodarju v vsem
pokorna, ker bo drugače vržena v kotel vrele smole. Srčno
je odgovorila: „Nikdar ne bom pokorna sodniku, ki je tako
krivičen, da me hoče prisiliti v greh in sramoto." Razjarjeni
sodnik je ukazal jo sleči in vreči v pripravljeni kotel. De¬
vica se je bolj bala slečena biti kakor celo smrti in zato
je prosila sodnika, naj jo oblečeno porinejo v vrelo smolo,
da se prepriča, s koliko nebeško potrpežljivostjo napolnjuje
Jezus svoje mučence. Sodnik je uslišal njeno prošnjo. P°'
časi so Potamijeno z obleko vred spuščali v vrelo smolo,


173

v kateri je po treh urah v grozovitih bolečinah izdihnila
svojo dušo.

Čistost olepša človeško telo in dušo. Čistemu človeku
se pozna na očeh, na obrazu njegovega čistost. Čistost je
voditeljica k čednostnemu in popolnemu življenju, zakaj kdor
premaga mesene slasti in poželenja, bo lahko premagoval
tudi druge skušnjave. Ljubite čistost! „Vsi“, pravi sv. Ciril
Jeruzalemski, „naj hodijo po potu čistosti: mladeniči in de¬
vice, stari in mladi. Varovati moramo telo, ki se ima svetiti
kakor solnce, in ne smemo ga onečeščevati zaradi tako podle
slasti Greh traja le trenotek, toda iz njega izvira trajna
sramota." (Catech. 12.)

Z v r š e t e k.

Sv. Avguštin je rekel, da nam je k vzveličanju naj¬
bolj potrebna čednost ponižnosti, in zopet ponižnost, in zopet
ponižnost. Spominjajmo se pogosto, da vse dobro imamo
od Boga, priznavajmo svojo lastno slabost in grešnost ter se
radi ponižujmo. Bodimo radodarni do revežev in podpirajmo
s  svojim premoženjem dobre namene, kakor nas opominja
sv. Pavel, rekoč: »Dobrotljivosti pa in podeljenja nikar ne
pozabite; ker taki darovi dopadejo Bogu.“ (Hebr. 13, 16.)
Ohranimo si vsak svojo stanovsko čistost, kakor nas zopet
opominja sv. Pavel: »Prosim vas tedaj bratje! pri usmiljenju
božjem, da dajte svoja dela v živ, svet in Bogu dopadljiv dar,
da bo vaša služba po pameti." (Rimlj. 12, 1.) Amen.

193. Krščanski nauk.

Da se lažje ogibljemo poglavitnih grehov, iz katerih
izvira toliko drugih grehov, vaditi se moramo zlasti v tistih
čednostih, ki so poglavitnim grehom nasprotne. Tri take
čednosti smo že spoznali, namreč: ponižnost, ki je nasprotna
lapuhu in podlaga drugih čednostij, radodarnost ali dobrot-
ijivost, katera je nasprotna lakomnosti in s katero smo pri¬
pravljeni, deliti revežem od svojega premoženja in podpirati
dobre namene, čistost, ki je nasprotna nečistosti in s katero
krotimo vse slasti in poželenja, ki žalijo sramežljivost. Danes
P a  si hočemo pogledati še one čednosti, ki so nasprotne
Za dnjim štirim poglavitnim grehom.

Nevoščljivosti nasprotna čednost je dobrohotnost.

174

821 . Kaj je dobrohotnost?

Dobrohotnost je tista čednost, s katero
bližnjemu želimo vse dobro, se veselimo, če
se mu dobro godi, in mu pomagamo k temu.

Dobrohotnost bi lahko imenovali tudi dobrohotno
ljubezen.  Kakor pove že samo ime, je dobrohotnost tista
čednost, s katero bližnjemu vse dobro hočemo,  želimo,
privoščimo, n. pr. čast, premoženje, zdravje, božji blagoslov,
nadarjenost, spretnost, pobožnost, dobra dela i. t. d. Dobro¬
hoten človek se ne žalosti, ako vidi, da je njegov bližnjik
več ali da več ima kakor on, ampak je zadovoljen s tem,
kar je in kar ima. —• Dobrohoten človek ne želi le vsega
dobrega svojemu bližnjemu, ampak se tudi veseli, če se mu
dobro godi. Sv. Bernard pravi: „To je resnična in odkrito¬
srčna ljubezen, ako na dobrote, katere prejemajo drugi, tako
prijazno in veselo gledamo, kakor če bi jih bili sami pre-
jeli.“ Nevoščljivec se veseli, ako se bližnjemu slabo godi, a
dobrohotni ima ž njim sočutje, se žalosti, kakor bi se njemu
samemu slabo godilo. — Dobrohotni skuša bližnjemu po¬
magati k dobremu, zato pa po svojih močeh odvrača od
njega vse hudo, ga podpira v nesreči, pospešuje sploh nje¬
govo časno in večno srečo. Dobrohotnost nam priporoča
sv. apostol Pavel, ko piše: „Z bratovsko ljubeznijo se ljubite
med seboj . . . Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi."
(Rimlj. 12, 10. 15.) Dobrohotno ljubezen ima v mislih, ko
piše: „Ljubezen ni nevoščljiva ... ni častilakomna ... ne
išče svojega ... se ne veseli krivice . . . vse pretrpi, vse
upa, vse prenaša." (I. Kor. 13, 4—7.)

Dobrohotno je ravnal Abraham, ko se je vnel prepir
med Abrahamovimi in Lotovimi pastirji zaradi pašnikov-
Rekel je Lotu: „Nikar naj ne bo prepira med menoj in teboj,
in med mojimi in tvojimi pastirji: brata namreč sva. Glep
vsa dežela je pred teboj: pojdi od mene, prosim te: če pojdeš
na levo, držal se bom jaz desne; če si pa ti izvoliš desno,
pojdem jaz na levo." (I. Mojz. 12.) Lot je ravnal sebično in
si je izvolil boljše pašnike. Ko so pozneje ujeli Lota sovražni
kralji ter mu pobrali njegovo blago, se Abraham ni spo¬
minjal več njegove sebičnosti, ampak je zbral 318 oboroženih
domačih hlapcev, planil na sovražnike ter rešil svojega bra-
tiča in njegovo premoženje. — Dobrohotno je ravnal Savlov

175

sin Jonatan. Ko je zvedel, da njegov oče streže Davidu po
življenju, ni jedel od skrbi, je šel k očetu in je prosil zanj;
kadar sta se morala ločiti, se je bridko jokal, povedal Da¬
vidu, kake nevarnosti mu prete ter mu preskrbel potrebno
obleko in orožje. Koliko veselje je imela Marijina teta Eliza¬
beta, ko je bila Marija izbrana za mater Sinu božjemu!
„Blažena si med ženami in blažen je sad tvojega telesa", je
zavpila z močnim glasom (Luk. 1, 42.) Ko je Elizabeta po¬
rodila Janeza Krstnika, so se sosedje in sorodniki tega veselili.
„In njeni sosedje in sorodniki so slišali, da je Gospod skazat
svojo milost nad njo, in so se ž njo vred veselili. 44  (Lukež
1, 58.) Jezus Kristus je bil dobrohotnost sama. Kar je mislil,
govoril, delal, vse, vse nam priča o njegovi dobrohotnosti.
Nasičeval je lačne, slepim dal spregledati, gluhim spreslišati,
mutastim govoriti, hromim hoditi Ko je videl vdovo v mestu
Naimu, se mu je v srce smilila. Sočutno ji je rekel: „Ne
jokaj! 0  potem pa obudil od mrtvih njenega sina. (Luk. 7, 14.)
Kako bridko je tožil nad trdovratnim Jeruzalemom rekoč:
!)0 da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta tvoj dan, kar je
v  tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi." (Luk. 19, 42.)
Da se veselimo z veselimi in žalujemo z žalostnimi, sledi'
že iz tega, ker smo vsi skupaj eno telo, katerega glava je
Kristus. Ako trpi' na telesu eden ud, imajo drugi udje ž
n jim sočutje. Se ti zapiči v nogo bodeč trn, se tvoje telo
skrivi, da morejo oči videti, kje je trn, in ga morejo roke
izvleči. Tako moramo imeti tudi sočutje drug z drugim v
veselju kakor v žalosti. Dobrohotnost kažemo, ako drug
drugega prijazno pozdravljamo, o veselih dogodkih drug
drugemu iz srca čestitamo, o žalostnih pa izražamo svoje
s °žalje. Veselje se tako pomnoži', žalost pa se zmanjša.

Požrešnosti nasprotna čednost je zmernost v jedi in

Pijači.

822. Kaj je zmernost v jedi in pijači?

Zmernost v jedi in pijači je tista čednost,
8  katero krotimo neredno poželenje po jedi
ki pijači in uživamo oboje le po pameti.

irebni

Po naredbi stvarnikovi ste človeku jed in pijača po-
> da si ohrani zdravje in življenje, da si krepi svojo

176

moč in more tako izpolnjevati svoje stanovske dolžnosti.
Bog daje tudi rasti potrebni živež, kakor pravi psalmist:
„Travo daješ živini rasti, in zelišča ljudem v službo, da kruh
pripraviš iz zemlje in vino, da oveseli srce človeško. 4 '
(Ps. 103, 15. 16.) Človek ima v sebi tudi nagon, da si išče
hrane, kadar je lačen, in pijače, kadar je žejen; on čuti tudi
neko slast in prijetnost, kadar uživa jed in pijačo, ali kakor
pravimo: jed in pijača mu dišite. Ker je človeku jed in
pijača potrebna, ker mu napravlja neko slast in prijetnost,
človek tudi poželi jed in pijačo. To poželenje ni pregrešno,
ako je lepo urejeno. Lepo urejeno je poželenje po jedi in
pijači, ako ne poželimo več, kakor potrebujemo, ako ne po¬
želimo samo izbranih jedil, ako poželimo jesti o pripravnem
času in na primeren način. Kdor pa poželi več, kakor po¬
trebuje, kdor poželi samo izbrane jedi in pijače, o nepri-
pravnem času in na neprimeren način, tistega poželenje je
neredno, napačno.  Ker jed in pijača napravljate človeku
slast in prijetnost, se kaj rado zgodi, da jih neredno poželi,
ter postane požrešen in nezmeren. To pa'je  škodljivo za
telo kakor za dušo, ker požrešnost spodkopuje zdravje ter
krajša življenje, zavede pa tudi človeka v mnoge pregrehe.
Kristus nas svari: „Varujte se, da vaša srca ne bodo pre¬
obložena v požrešnosti in pijanosti." (Luk. 21, 34.) Čednost,
s katero krotimo neredno poželenje po jedi in pijači in
uživamo oboje le po pameti, se imenuje zmernost v jedi in
pijači. Kdor si hoče pridobiti to čednost, mora krotiti ne¬
redno poželenje po jedi in pijači ne le tuintam, ampak trajno
in stanovitno. Zmeren človek je in pije le toliko, da si ohrani
zdravje in življenje ter si pridobiva potrebnih močij za svoja
stanovska opravila, on pa si tudi preveč ne pritrgava pri
jedi in pijači, ker bi si utegnil škodovati na zdravju, oslabeti
na močeh in bi potem ne mogel izpolnjevati svojih stanovskih
dolžnostij. Sv. Tomaž Akvinski pravi: „Zmernost ima kot
pravilo potrebo življenja;  ona rabi prijetne reči, h ka¬
terim spada tudi jed in pijača, le toliko, kolikor je treba,
da se ohrani življenje." — Zdrav razum nam pravi, da ne
živimo zato, da bi jedli in pili, ampak jemo in
pijemo zato, da bi živeli.  Kdor je torej zmeren, ne je
in ne pije zgolj iz čutne slasti, da bi ž njo ustregel svojemu
grlu in želodcu, ker tako ravnanje onečaščuje človeka, on
ne pokuša in ne izbira, katera jed ali pijača bi mu najbolj
teknila, ampak uživa to, kar se pred njega postavi. (Luk. 10, 8.)

177

»Človek, ki ni zadovoljen z jedili, ki se postavijo pred njega,
ampak druga zahteva, ki mu bolje diše, ali zahteva, da se
pripravljajo zanj na poseben način, kaže, da nima dobrega
duha", pravi sv. Bonaventura. — Človek naj bi jedel in pil
takrat, kadar je lačen ali žejen. Da pa moremo redno iz¬
vrševati svoja stanovska opravila, je skoraj povsod v navadi
določen obedni čas. Da brez potrebe vmes ne jemo in ne
pijemo, da ne strežemo vsak trenotek, kadar se nam zljubi,
svoji sladkosnednosti ne mene se za določene obedne čase,
mora zmernost krotiti naše poželenje po jedi in pijači. Zmer¬
nost tudi terja, da ne uživamo jedi' in pijače požrešno in
hlastno, ampak počasi in spodobno. „Pri nobeni pojedini ne
bodi samogolten, in ne segaj po vsakem jedilu", opominja
sv. Duh. (Sir. 37, 32.) Da ne bomo uživali jedi in pijače po¬
žrešno in hlastno, je dobro — po nasvetu svetnikov — ako
si predočujemo Jezusa, kako je pri mizi sedel, jedel in pil,
ker je bilo njegovo vedenje pri mizi gotovo tudi vspodbudno.
Lep vzgled zmernosti so nam v starem zakonu mladeniči
Danijel, Ananija, Mizael in Azarija, ki niso marali za jedi s
kraljeve mize in so se zadovoljili s sočivjem. (Dan. 1.)

Zmernost v jedi in pijači nam priporoča sveti Pavel,
rekoč: »Pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti' 4

(Rimlj 13, 13), sv. Peter pa: „Bratje! bodite trezni in čujte."
(I. Petr. 5, 8.) Zmernost priporočajo nam še razne druge
okolnosti. Kdor zmerno in trezno živi, si ohrani vedrega
duha, zdravo telo, ter si daljša življenje. Paganski zdravnik
Hipokrat je imel 120 let. Ko so ga vprašali, kako si je
ohranil tako trdno zdravje in dolgo življenje, je rekel: »Jaz
nisem šel nikdar sit od mize; nikoli nisem toliko jedel in
Pil, da bi ne imel več poželenja po jedi in pijači." Kako
dolgo so živeli puščavniki n. pr. sv. Pavel, sv. Anton! Slo¬
večega francozkega pridigarja, ki je bil jako star, pa še
krepkega zdravja, vprašal je neki zdravnik, kolikokrat jč
na dan. Ko mu pridigar odgovori, da samo enkrat, pravi
zdravnik: „Gospod, nikar tega drugim ne pravite, drugače
ne bomo imeli mi ničesar opraviti." — Zmernost obvaruje
eloveka mnogih grehov, pospešuje pobožnost ter pridobiva
večno življenje. Koliko dobrega more storiti svojemu bliž-
njiku, kdor je zmeren, ker to, kar si prihrani z zmernostjo,
lahko obrne v prid svojemu bližnjiku! — Zmernost in treznost
Pospešuje tudi časno blaginjo in obvaruje marsikatero dru¬
žino revščine in nesreče.

12

178

Bodimo zmerni in ohranili si bomo zdravje in dolgo
življenje, napredovali bomo v dobrem ter lažje dosegli
večno srečo.

Jezi nasprotna čednost je krotkost.

823. Kaj je krotkost?

Krotkost je tista čednost, s katero prema¬
gujemo vse želje po maščevanju in krotimo
vsako krivično jezo in nevoljo.

Naša vsled podedovanega greha k hudemu nagnena
volja se želi maščevati, znositi, ali z drugimi besedami: hudo
s hudim povračevati. Ako nas kdo žali z besedami ali kako
drugače, želimo ga žaliti na isti način tudi mi; nas obrekuje,
zasramuje, zmerja, vzbuja se nam želja, da bi ga obrekovali,
zasramovali, zmerjali tudi mi; nam napravi kdo kako škodo,
takoj bi mu jo radi napravili tudi mi i. t. d. Take želje po
maščevanju pa mora kristijan premagovati, zakaj Gospod
pravi: „Moje je maščevanje, in jaz bom povrnil ob svojem
času.“ ^V. Mojz. 32, 35) Sv. Pavel pa piše : „Nikomur ne
vračujte hudega s hudim/' (Rimlj. 12, 17.) Tista čednost, s
katero premagamo vse želje po maščevanju, je krotkost, zakaj
ona nas ne zadržuje samo od maščevanja, ampak nas tudi
nagiblje, da storimo nasprotno od tistega, kar nam nareka
jeza. Kralj Savel je stregel Davidu dolgo časa po življenju-
Dvakrat je imel David priliko umoriti Savla, toda tega ni
storil in je pomiril tudi svoje može, da niso udarili nad
njega. „Gospod naj se zaradi mene maščuje nad teboj“, j e
rekel Savlu: „moja roka pa ne bo zoper tebe." (I. Kralj. 24.)
Ko je David bežal iz Jeruzalema pred svojim upornim sinom
Absalonom čez potok Cedron na Oljsko goro, bos, jokaje
in s pokrito glavo, ga je Semej, ki je bil iz Savlovega so¬
rodstva, preklinjal in metal nanj in na njegove služabnike
kamenje. Rekel pa je Abisaj kralju: „Zakaj preklinja ta mrtvi
pes gospoda mojega kralja? Pojdem in odsekam mu glavo/
Kralj pa je rekel: »Pustite ga, da preklinja . . morda se
Gospod ozre na mojo stisko in mi Gospod povrne dobro za
današnje preklinjanje/' (II. Kralj. 16.)

Pravična jeza ni pregrešna, pregrešna pa je jeza, če se
kdo po nepotrebnem in čez mero razburja; taka jeza se ime-

179

nuje  krivična.  Nekateri se vjeze pri vsaki malenkosti,
ki se ne izvrši po njihovi volji; drugi se jeze, če jih kdo
svari ali graja zaradi njihovih pregreškov in nepopolnostij,
ali se ne ustreza njihovim svojeglavnim željam; tretji zopet
se jezč v zopernostih in trpljenju nad onimi, o katerih menijo,
da so jih povzročili, čeprav so dostikrat popolnoma nekrivi.
„Clovekova jeza", pravi sv. Jakob, „ne dela pravice božje."
(Jak. 1, 20.) Resnično! Jeznega človeka njegova strast včasi
tako prevzame, da popolnoma izgubi zdravi razum in si
skuša ohladiti svoj srd z razžaljivimi besedami, s preklinje-
vanjem, da z nogami tepta dolžnosti, ki mu jih naklada
pravičnost in ljubezen, da nima več spoštovanja do Boga in
do ljudij. Da, tudi pravična jeza prekorači dostikrat svoje
meje in se spremeni v krivično. Krivično in pravično jezo,
ce se hoče sprevreči v napačno, mora krotiti kratkost.
Kratkost mora brzdati naš jezik, da si ne skušamo lajšati v
srcu kipeče jeze s trdimi in razžaljivimi besedami, brzdati
mora naše roke, da ne izvršijo sklepov, katere narekuje
jeza, brzdati mora vse naše vedenje, da se po njem ne raz¬
odene naša notranja razburjenost, pomiriti mora našo do¬
mišljijo in naše srce, da ne prevlada zdravega razuma.

Krščanska krotkost mora krotiti vsako krivično nevoljo,
da se ona polagoma ne spremeni v sovraštvo.

Med raznimi čednostmi je krotkost ena najlepših in
najljubeznivejših, s katero se najlažje prikupimo drugim.
Sv. pismo nam jo prav posebno priporoča. „Sin“, opominja
sv. Duh, „s kratkostjo dopolnjuj svoja dela, in boš zraven
človeške časti tudi ljubljen." (Sir. 3, 19) Sv. Pavel piše: „Z
vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpljenjem  pre¬
našajte drug drugega v ljubezni." (Efež. 4, 2.) „Oblecite,
kakor izvoljenci božji, sveti in ljubi, presrčno usmiljenje,
dobrotljivost, ponižnost, pohlevnost, potrpežljivost.“
(Kol. 3, 12.) Svojemu učencu Timoteju je pisal: „Služabnik
Gospodov pa se ne sme prepirati, ampak mora do vseh
krotek biti"  (II. Tim. 2, 24), in Titu: „Opominjaj jih
(vernike) ... naj ne bodo prepirljivi, ampak pohlevni
in naj skažejo vso krotkost  vsem ljudem." (Tit. 3, 1.2.)
H kratkosti pa nas mora nagibati še zlasti vzgled Jezusov
in njegovih svetnikov. Jezus je rekel: „Učite se od mene;
zakaj jaz sem kr o ta k in iz srca ponižen." (Mat. 11, 29.)
Da, Jezus je bil zelč krotak! Njegovi učenci so imeli mnoge
napake, a Jezus jih je pohlevno prenašal; njegovi sovražniki

12 *


180

so ga hoteli kamnati, on pa se jim je tiho umaknil; Sama¬
ritani mu niso hoteli dati prenočišča, zaradi česar sta dva
njegova učenca hotela nanje priklicati ogenj z nebes, a Jezus
ju je krotko posvaril: „Ne vesta, katerega duha sta! Sin
človekov ni prišel duš pogubljat, ampak rešit." (Luk. 9, 56.)
Ljudje so vreli za njim, in mu skoraj noč in dan niso dali
miru, a ni se pritoževal nad njihovo nadležnostjo. Matere
so mu nekdaj na večer, ko je bil zelo utrujen, prinesle
otroke; učenci so nad njimi godrnjali, Jezus pa ne, ampak
je rekel celo učencem: „Pustite male k meni priti in nikar
jim ne branite, ker takih je božje kraljestvo" (Mat. 10, 14.),
in potem je jemal otroke v naročje, roke nanje pokladal in
jih blagoslavljal. Judež ga je izdal s poljubom, on pa mu je
samo rekel: „Prijatelj! čemu si prišel?" Vojaki so vanj
pljuvali, ga s pestmi bili, ga zasmehovali, vender ni prišla
žal beseda iz njegovih ust. Pismarji in farizeji so ga zasra¬
movali še na križu, on pa je zanje molil, rekoč: „Oče! od¬
pusti jim, ker ne ved6, kaj delajo." Po vsej pravici je pri"
merjal prerok Izaija Vzveličarja sveta pohlevni ovci,
krotkemu jagnjetu.  (Iz. 53, 7.) — Kako krotek je bil
sv. stefan, prvi mučenec! „Gospod! ne prištevaj jim tega
greha", je molil za svoje morivce. (Dej. ap. 7, 59.) — Krot-
kost se tudi sama priporoča; zakaj ona rodi zopet krotkost
in ljubezen. „Glejte! pošljem vas kakor ovce med volkove",
je rekel Jezus svojim učencem. (Mat. 10, 16.) Ne kakor
ognjevite, srdite leve, ampak kakor krotke ovce jih je raz¬
poslal, da bi njihova krotkost volkove spremenila v ovce.
Sv. Frančišek Salezij je spreobrnil 72.000 krivovercev s svojo
milobo in krotkostjo. Pridobimo si krotkost, ki je ljuba Bogu
in ljudem.

Lenobi nasprotna čednost je gorečnost.

824. Kaj je gorečnost ?

Gorečnost je tista čednost, ki nas nagiblje
da voljno storimo vse, kar pospešuje kozjo
čast in naše dušno vzveličanje.

„Ali jeste ali pijete ali kaj drugega delate, vse delajte
k časti božji", opominja nas sv. Pavel. (I. Kor. 10, 31.) Za
čast božjo moramo delati in za vzveličanje svoje duše, kakor
nam naroča Kristus: ^Iščite najpoprej božje kraljestvo m

181

njegovo pravico. “ (Mat. 6, 33) Ljubezen do Boga, ki mora
biti nad vse, je oni ogenj,  ki vnema človeka k dobrim
delom, zato se tista čednost, ki nas nagiblje, da voljno sto¬
rimo vse, kar pospešuje božjo čast in naše dušno vzveličanje,
po pravici imenuje gorečnost.  Kdor je v dobrem goreč,
zvesto služi Bogu s tem, da se da rad podučevati v verskih
resnicah, da rad moli, da rad prihaja k službi božji, da
vestno izpolnjuje vse božje in cerkvene zapovedi ter se po¬
teguje za čast božjo z besedami in dejanji. On pa še ni s
tem zadovoljen, da sam služi Bogu, ampak, da bi se čast
božja pospeševala, si tudi prizadeva, da bi drugi zvesto slu¬
žili Bogu, postavim njegovi podložniki, znanci, vrstniki; on
prosi Boga, da bi vsem ljudem razsvetlil razum, da bi ga
prav spoznali in spodobno častili, opominja, svari in daje
dobre vzglede. — Kdor ima Čednost gorečnosti, dela stano¬
vitno za svoje dušno vzveličanje, zato se neprestano vojskuje
zoper svoje dušne sovražnike, prejema pogosto in vredno
svete zakramente, najkrepkejše pripomočke vzveličanja, voljno
prenaša vse zopernosti in težave na potu v nebesa, da, je
celo vesel, ako mora zavoljo Kristusovega imena kaj trpeti.
On dela tudi za dušno vzveličanje svojega bližnjika, zato
svari grešnike, uči nevedne, daje dobre svete, moli zanje.
Njegova gorečnost je podobna ognju: kakor namreč ogenj
vname najpoprej bližnje reči in potem daljnje, tako vnema
goreč kristijan k dobrim delom, s katerimi se pospešuje čast
božja in dušno vzveličanje drugih, najpoprej svoje najbolj
bližnje in potem tudi druge.

Dragi kristijani! Brez gorečnosti ne moremo opravljati
dobrih del, ker imamo pri njih toliko ovir, da jih ne mo¬
remo premagati, ako se resno in stanovitno ne trudimo, da
bi jih premagali. „Nebeško kraljestvo trpi silo", pravi Jezus,
»in le silni je potegnejo nase.“ (Mat. 11, 12.) Silni so goreči
kristijani, ki premagujejo vse težave in zopernosti v službi
božji, ki se ne strašijo nobenega truda in trpljenja, da bi
dosegli svoje dušno vzveličanje.

Zvršetek.

Sveti apostol Pavel je pisal Rimljanom to-le: „Z bra¬
tovsko ljubeznijo se ljubite med seboj; s spoštovanjem si
pridite med seboj nasproti. Ne bodite leni v skrbi; bodite
goreči v duhu; služite Gospodu; v upanju bodite veseli; v
nadlogi potrpežljivi; v molitvi stanovitni; v potrebah svetim

182

podeljujte; ptuje radi sprejemajte. Dobro jim voščite, kateri
vas preganjajo, blagoslovite in nikar ne kolnite. Veselite se
z veselimi; jokajte z jokajočimi. 11  (Rimlj. 12, 10—15.) Ravno
k temu vas tudi jaz opominjam. Vadite se v krščanskih čed¬
nostih, katere so nasprotne sedmerim poglavitnim grehom,
in premagali boste svoje strasti, obvarovali se hudega ter
storili mnogo dobrega za čast božjo in vzveličanje svojih
duš. Amen.

194. Krščanski nauk.

Sv. evangelist Luka (6, 12.) nam sporoča, da je nekdaj
Jezus vso noč molil na neki gori. Ko se je zdanilo, je prišel
k svojim učencem in je izvolil izmed njih dvanajst apostolov.
Ker se je zbrala tisti dan velika množica ljudi, ki so bili
željni slišati njegove božje nauke, jim je Jezus na gori sede
pridigoval; tista pridiga se imenuje „pridiga na gori“.
V njej je Jezus učil mnogotere čednosti in blagroval tiste,
ki jih bodo izpolnjevali, ker so na potu v nebesa in jih bodo
gotovo tudi dosegli, ako ostanejo stanovitni. Nekatere čed¬
nosti pa je Jezus še posebno poveličeval.

c) Čednosti, katere je Jezus na gori po¬
sebno poveličeval.

825. Katere čednosti je jfemis na gori po¬
sebno poveličeval?

Jezus je na gori posebno poveličeval tiste
čednosti, katere obsega „osem blagrov".

Vsaka izmed čednostij, katere je Jezus na gori posebno
poveličeval, to se pravi, prav posebno priporočal,
se pričenja z besedo „blagor“, zato se imenujejo tiste čed¬
nosti „osem blagrov 11 . Tako pa se imenujejo tudi zaraditega,
ker je Jezus one, ki jih bodo izpolnjevali, posebno b 1 a-
groval,  jih srečne imenoval. Te čednosti se imenujejo tudi
„vzveličanske čednosti 11 ,  ker smejo tisti, ki si jih
skušajo pridobiti in se v njih pridno vadijo, upati, da bodo
dosegli večno vzveličanje.

183


826 . Kako se glasi osem blagrov?

Osem blagrov se glasi:

1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je ne¬
beško kraljestvo.

Naš Vzveličar se je, rekel bi, z uboštvom zaročil; on
si je izvolil revno mater, revnega rednika; v hlevu je hotel
rojen biti; z delom svojih rok se je živel. Ko je začel javno
učiti, ni imel kamor bi naslonil svojo glavo in je živel od
milodarov dobrih ljudi. Revni ribiči so bili njegovi apostoli;
z reveži je prijazno občeval. Predno so ga položili na naj¬
revnejšo smrtno postelj, na križ, se je pustil oropati še svojih
oblačil Reveže je blagroval: „Blagor ubogim v duhu, ker
njih je nebeško kraljestvo." Jezus ni blagroval vseh revežev
brez izjeme, zakaj so tudi taki reveži, ki preklinjajo svojo
revščino in z nevoščljivim očesom gledajo na bogatine; so
tudi taki reveži, ki so bogati v duhu,  to je: ki so
zaradi te ali one prednosti prevzetni, ampak blagroval je
uboge v duhu.  Ubogi v duhu pa so oni, ki so resnično
ubogi, toda prenašajo svoje uboštvo potrpežljivo in z vdano¬
stjo v voljo božjo, ki si obračajo svoje uboštvo v svoj dušni
prid in rajše ubogi ostanejo, kakor pa, da bi si po krivici
pridobivali premoženje. — Ubogi v duhu so tisti, ki so iz¬
polnili svčt Gospodov, katerega je Jezus dal bogatemu mla¬
deniču, rekoč: „Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar
imaš, in daj ubogim; potem pridi in hodi za menoj in imel
boš zaklad v nebesih.“ (Mat. 19, 21.) Ko je sv. Anton pu-
ščavnik te besede slišal, se mu je zdelo, kakor bi bile njemu
rečene, je šel, prodal svoje premoženje ter razdelil ubogim.
(Brev. 17. jan. lect. IV.) Takih, ki so prodali svoje velikan¬
sko premoženje, da, se odpovedali cel6 kraljestvom in si
izvolili radovoljno uboštvo, da bi lažje služili Bogu, je zel6
mnogo. — Ubogi v duhu so tudi oni, ki sicer imajo premo¬
ženje sveta, pa se zaraditega ne povzdigujejo nad druge, ki
imajo premoženje tako, kakor bi ga ne imeli, ki ne nave¬
zujejo nanje svojega srca, ampak si ž njegovo pomočjo na¬
birajo dobra dela, ter so pripravljeni, ako bi bilo treba, se
svojemu premoženju tudi odpovedati, kakor so storili mnogi
mučenici. — Slednjič so ubogi v duhu ponižni, ki priznavajo
svojo lastno slabost in grešnost ter vse dobro le Bogu pri¬
pisujejo.

184

Ubogih v duhu je nebeško kraljestvo, to se pravi: ubogi
v duhu postanejo najlažje udje sv. cerkve, kraljestva božjega
na zemlji, kakor nam priča zgodovina vseh časov; v srcu
takih kraljuje Bog po svoji milosti, ker jim tudi bogastvo in
revščina ne brani, okleniti se Boga z vso ljubeznijo; takih
delež bodo tudi sv. nebesa kot plačilo za njihovo uboštvo v
duhu. Bodite ubogi v duhu tudi vi, da bode tudi vaš delež
nebeško kraljestvo.

2 .  Blagor krotkim; ker bodo zemljo po¬
sedli.

Jezus, najpopolnejši vzgled krotkosti, blagruje krotke.
„Blagor krotkim!" Jezus nima v mislih onih ljudi, ki so že
po svoji naravi krotki in takorekoč neobčutljivi, ampak one,
ki s čednostjo krotkosti premagujejo vse želje po mašče¬
vanju in krotijo vsako krivično jezo in nevoljo. Krotkost,
ki izvira iz ponižnosti in prave ljubezni do Boga in do bliž-
njika, se kaže tudi na zunaj. Lice je ljubeznivo, vedenje po¬
hlevno, besede prijazne do vsakega, naj si bo visokega ali
nizkega stanu, naj si bo predstojnik, vrstnik ali podložnik,
naj si bo dobrotnik ali razžalivec. Tako pa se bo kazala
krotkost na zunaj le tedaj, če bo tudi srce zares krotko.
Sv. pismo govori o takih: „Boljši je potrpežljiv kakor močan
človek, in kdor gospoduje nad svojim srcem, je boljši kakor
oni, ki premaguje mesta." (Preg. 16, 32.)

Krotki bodo zemljo posedli, pomenja v besednem po¬
menu: Krotki bodo v miru ohranili in uživali svoje premo¬
ženje, ker jim jeza in nevolja ne bode grenila njihovega
bivanja na zemlji. Krotki bodo zemljo posedli, pa je umevati
bolj v duhovnem pomenu. Krotki imajo v oblasti zemljo
sv °j e g a  srca, ker premagujejo njegove strasti, ki jih vzne¬
mirjajo in jim grenijo življenje, ter uživajo veselje in mir.
To naznanja sv. Duh rekoč: „Krotki bodo podedovali deželo
in se radovali obilnega miru.“ (Ps. 36, 11.) Jezus Kristus pa
pravi: „Učite se od mene; ker jaz sem krotak in iz srca
ponižen, in boste našli pokoj svojim dušam." (Mat. 11, 29.)
— Krotki ima v oblasti srca drugih ljudi, zakaj ravno s
svojo krotkostjo in ljubeznivostjo si pridobe njihovo prija¬
teljstvo in naklonjenost. „Rahel odgovor", pravi sveti Duh,
»utolaži jezo; trda beseda vnema srd" (Preg. 15, 1.) in:
„Sladka beseda množi prijatelje (in tolaži sovražnike); i n

185

pohlevni jezik dobrega človeka napravi obilno dobrega."
(Sir. 6, 5) Sveti Pavel, ki je s svojo kratkostjo spreobrnil
toliko ljudi, je priporočal kratkost, rekoč: „Bratje! ako je
kdo od kakega greha prenagljen, takega vi, ki ste duhovni,
podučite v duhu krotkosti.“  (Gal. 6, 1.)— Krotki bodo
slednjič posedli zemljo, deželo živih — sveta nebesa, kakor
uči sv. Hijeronim, ki piše: „Blagor krotkim; ker bodo zemljo
posedli; ne zemljo pozemeljskega Kanaana, ampak tisto de¬
želo, po kateri je hrepenel kraljevi prerok rekoč: , Verujem,
da bom videl dobrote Gospodove — v deželi živih. 1  “
(Ps. 26, 13.), v kraljestvu izveličanih, ki vekomaj žive.
„Krotkost“, piše sv. Krizostom, „je čednost, ki človeka vedno
bolj zbližuje Bogu.“ In kako bi tudi ne? Bog „daje krotkim
milost" (Preg 3, 34.), molitev ponižnih in krotkih mu dopade
(Jud. 9, 16.), „vodi krotke v pravičnosti, uči pohlevne svoje
poti“ (Ps. 24, 9. 10.), ,,varuje pohlevne." (Ps. 146, 6.) Pro¬
simo Jezusa: ,,Jezus krotak in iz srca ponižen, vpodobi po
svojem naše srce.“

8. Blagor žalostnim; ker Bodo potolaženi.

Zemlja je solzna dolina, in mnogo nadlog je prisojenih
vsem ljudem. Naš prvi glas, ko se na svet rodimo, je jok,
skozi življenje nas spremljajo skrbi, muke, izgube, bolezni
in drugo trpljenje, kar vse napravlja žalost. Časna žalost je
sicer zaslužna, ako je on, ki ga tare žalost, v stanu milosti
božje, in ako je združena z vdanostio v voljo božjo; vender
Kristus tukaj ne govori o časni, ampak o duhovni žalosti.
Tiste žalostne blagruje Jezus, ki se žalostijo zaradi svojih
grehov in nepopolnostij, kakor kralj David, Marija Magda-
ienU) apostol Peter in drugi spokorniki, pa tudi tiste, ki se
žalostijo zaradi grehov drugi ljudi, zaradi njihove nevere,
trdovratnosti, pohujšljivega življenja; ki se žalostijo, ker se
sv. cerkev in pravičniki preganjajo. Tako je Jezus jokal nad
trdovratnim Jeruzalemom (Luk. 19, 42.), sv. Pavel je žaloval
nad zaslepljenimi Judi (Rimlj. 8, 2.); sv. Frančišek Asiški je
objokoval nehvaležnost ljudi do križanega Jezusa tako zelo,
da je skoraj izgubil vid. — Tudi tiste žalostne blagruje Jezus,
Ki se žalostijo zaradi dušnih nevarnosti, kakor sv. Pavel, ki
J e  rekel: „Jaz nesrečen človek! kdo me bo rešil telesa te
smrti ?“ (Rimlj. 7, 24.) to je: hude poželjivosti, katera ima
svoj sedež zlasti v telesu, ki vleče človeka v greh in smrt ?

186

Dalje blagruje Jezus tiste, ki se žalostijo, ker jih Bog dolgo
na svetu pusti, ko tako hrepene po nebeški domovini. Tako
je žaloval psalmist, rekoč: »Gorje mi, ker se je podaljšalo
moje bivanje na ptujem" (Ps. 119, 5.), ali sveti Pavel, ki je
rekel: „Želje imam, razvezan in s Kristusom biti, kar bi bilo
mnogo bolje." (Filiplj 1, 23.) Take žalostne blagruje Jezus,
ker izvira njihova žalost iz studa nad lastnimi grehi in grehi
drugih ljudi, iz ljubezni do Boga in do bližnjika in iz ure¬
jene ljubezni do samega sebe.

Žalostni bodo potolaženi že na tem svetu, ker jim bo
Bog odpustil njihove grehe ter vlil v njihovo srce pravi mir
in veselje, da bodo mogli reči s kraljem Davidom: „Moj jok
si mi premenil v veselje; raztrgal si mojo (spokorno) raše-
vino in me opasal z veseljem." (Ps. 29, 12.) Popolno tolažbo
pa bodo prejeli na onem svetu, kakor pravi psalmist: „Ka-
teri s solzami sejejo, bodo želi z veseljem.“ (Psalm 125, 5.)
Sv. Janez pa piše: „Bog bo obrisal vse solze od njih očij,
in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja,
ne bolečine, ker poprejšnje je minilo." (Skriv. raz. 21, 4.)
Ako nas otroci tega sveta vabijo na pregrešna razveselje¬
vanja, pokličimo si v spomin svoje grehe, zaradi katerih
nam je treba žalovati, pokličimo si v spomin besede Jezu¬
sove: »Blagor žalostnim; ker bodo potolaženi", in lahko se
bomo ustavljali takemu vabljenju.

4. Blagor tistim, ki so lačni in žejni pra¬
vice ; ker kodo nasičeni.

Lačen in žejen človek ima veliko hrepenenje po jedi in
pijači. Lačen in žejen pravice je torej tisti, ki zelo hrepeni,
da bi postal krščansko pravičen, da bi bil vedno svetejši in
popolnejši, kakor lačni in žejni hrepeni, da bi si potolažil
lakoto in pogasil žejo. Kristus sam je rekel: „Moja jed je,
da izpolnim voljo tega, kateri me je poslal" (Jan. 4, 34.),
svoj nauk pa imenuje „studenec vode izvirajoče v večno živ¬
ljenje." (Jan. 4, 14) Kristus blagruje one, ki zelo hrepene
po krščanski pravičnosti, in jim obeta, da bodo nasičeni;
zakaj Bog bode takim dodelil potrebne milosti, da bodo
mogli doseči veliko svetost in popolnost ter uživali že na
tem svetu oni mir in ono veselje, katerega svet ne more
dati. Zato pravi sv. pismo: „Pravičnik bo cvetel kakor palma,
in rastel kakor cedra libanonska" (Ps. 91, 13.) in: „Pravič-

187


nika nič ne žali, naj se mu prigodi, karkoli si bodi."
(Preg. 12, 21.) — Tisti, ki hrepenč po pravičnosti, pa bodo
popolnoma nasičeni v nebesih, saj je obljubil Jezus: „Jaz
vam odločim kraljestvo, kakor je je meni odločil moj Oče,
da jeste in pijete pri moji mizi v mojem kraljestvu." (Luk. 22,
29. 30.) „V nebesih", pravi sv. Avguštin, „se ne bo ničesar
želelo, česar bi tam ne bilo." (De Trinit. lib. 13. cap. 7.)

Ne ravnajmo se po vzgledu posvetnih ljudi, ki hrepe¬
nijo le po časnem premoženju, po posvetni časti in posvet¬
nem razveseljevanju, ampak posnemajmo svetnike in svetnice
božje, ki so hrepeneli po čednosti in popolnosti, da bomo
prišteti onim, o katerih je Kristus rekel: „Blagor tistim, ki
so lačni in žejni pravice; ker bodo nasičeni."

5. Blagor usmiljenim; ker bodo dosegli
usmiljenje.

Usmiljen je po nauku sv. Avguština tisti, kdor ima z
reveži in nesrečneži sočutje in je pripravljen jim pomagati.
Če hočemo biti resnično usmiljeni, ni dovolj, da nas nesreča
bližnjikova samo v srcu gane, ali se tudi razodeva po zu¬
nanje v sočutnih besedah, ampak kazati se mora tudi v de¬
janju, če je mogoče. Sv. Janez pravi: „Otročiči moji! ne lju¬
bimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici."
(I- Jan. 3, 18.) Kdor je usmiljen, pomaga po svojem premo¬
ženju in kaže, da bi rad še bolj pomagal, ako bi mogel.
Skazovaje usmiljenje, nobenega ne izključi, tudi svojih so¬
vražnikov ne. Ako pa drugače pomagati ne more, pomaga
z molitvijo.

Usmiljeni Jezus je hodil okoli delč dobrote" (Dej. ap.
10, 38.) in vspodbujal k usmiljenju, rekoč: „Bodite usmiljeni,
kakor je vaš Oče v nebesih usmiljen." (Luk. 6, 36 ) Ako
bodete usmiljeni, bodete dosegli usmiljenje; zakaj Bog vam
bo dal že na tem svetu svoj blagoslov, vam odpustil časne
kazni, vas obvaroval marsikatere časne nesreče, uslišal vaše
Prošnje in vam podelil obilne milosti k zveličanju. „Kdor
u bogemu daje, mu ne bo pomanjkovalo." (Preg. 28, 27.)
»Miloščina reši smrti, in ona je, ki izbrisuje grehe in po¬
laga najti milost in večno življenje." (Tob. 12, 9.) Dh, usmi-
Ijenje pomaga najti večno življenje; zakaj usmiljenim bo
zaklical Jezus pri poslednji sodbi: »Pridite, blagodarjeni
Dl °jega Očeta, posedite kraljestvo, katero vam je priprav-

188

Ijeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali
jesti; žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste
me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli; bolan
sem bil, in ste me obiskali; v ječi sem bil, in ste k meni
prišli." In ko ga bodo pravičniki vprašali, kdaj so mu neki
skazovali ta dela usmiljenja, jim bo odgovoril: „Resnično
vam povem: kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših
bratov, ste meni storili." (Mat. 25, 34—40.) Prav piše sveti
Jakob: „Usmiljenje povzdiguje pri sodbi." (Jak. 2, 13.) Sveti
Krizostom nas pa opominja: „Ne smatraj miloščine za izgubo,
ampak za dobiček; zakaj mnogo več prejmeš, kakor si po¬
delil- Tj da l’ eš  kruh, in prejmeš večno življenje; ti daš obleko,
pa dobiš oblačilo neumrjočnosti; ti pustiš prebivati pod svojo
streho, pa prejmeš nebeško kraljestvo."

6. Blagor tistim, ki so čistega srca; ker
Boga bodo gledali.

Cisti, katere Jezus tukaj blagruje, niso le tisti, kateri
se ogibljejo vsakega nečistega greha  v mislih,
željah, besedah in dejanju, ampak tisti, ki so ohranili svojo
krstno nedolžnost, ali pa, če so jo izgubili, so se odkrito¬
srčno spovedali in spokorili, ki so torej sploh brez smrt-
^. e S a  greha  in zvesto izpolnjujejo postavo Gospodovo.
Čistost srca ima tri stopnje. Prva stopnja je v tem, da se
človek očisti vsakega smrtnega greha, potrebi iz svojega
srca vsako prostovoljno nagnenje do malih grehov in si sta¬
novitno ohranja posvečujočo milost božjo. Druga stopnja je,
da vsadi v svoje srce namestu slabih nagnenj in strastij
dobra nagnenja in krščanske čednosti. Tretja stopnja pa J e ,
a odpravi iz svojega srca vsako nagnenje do sveta in se
z vso ljubeznijo oklene le Boga. Med vsemi svetniki in
svetnicami je imela najpopolnejšo čistost srca blažena Devica
Marija, o kateri je rekel sv. Duh: „Vsa si lepa, prijateljica
moja, m madeža ni na tebi." (Vis. pes. 4, 7.)

. Tisti,^ ki so čistega srca, bodo Boga gledali, to se pra";
oni bodo ze na tem svetu Boga prav dobro spoznali. Gies
ni i ne morejo prav dobro spoznati Boga, zakaj sv. pispri?
pravi. »Modrost ne gre v hudovoljno dušo, tudi ne P 1 ”®?!'

elesu, ki je udano grehom." (Modr. 1,4.) Kako to? Kd
oce s telesnim očesom dobro videti, mora imeti zdravo 1
•s o oko, z bolnim in kalnim očesom slabo vidi. Tako, k 0

189

hoče prav spoznati Boga, ne sme imeti od grehov omade-
žanega, skaljenega dušnega očesa — razuma, katerega greh
oslepi. Kolikor čistejše je srce, toliko bolj tudi spoznava
Boga, toliko lepše gleda v duhu Boga že na tem svetu, a
posebno še na onem. Sv. apostol Pavel pravi: „Zdaj vidimo
skozi zrcalo kakor v uganjki; takrat pa bomo videli iz
obličja v obličje. Sedaj spoznam le nekoliko, takrat pa bom
spoznal, kakor sem bil spoznan. 44  (I. Kor. 13, 12.) Kakor bo
kdo od Boga spoznan pravičen, svet, tako bo on Boga spoznal
in gledal v večnosti. Iz tega sledi, da bodo tisti, ki so bili
pravičnejši, svetejši, Boga bolje spoznali, od onih, ki niso
bili tako pravični in sveti.

Ogibajmo se vsakega, zlasti pa vsakega nečistega greha,
da bomo gledali Boga že tukaj, enkrat pa v večnosti. Kdor
pa ima od grehov omadežano srce, naj je opere v natančni
in odkritosrčni spovedi: zakaj „nič omadežanega ne pojde
vanj (v nebeško kraljestvo), tudi nič, kar dela gnusobo in
laž.“ (Skriv. raz. 21, 27.)

' 1 .  Ulagov mirnim;
otroci božji.

ker bodo imenovani

»Mir vam bodi! 44  je večkrat f/i^^aspoznaino,  da
m: „Svoj mir vam dam.“ (Jan. 14, 17.) . m j rne . Mir

je mir veliko vreden, zato tudi kristu se og ib-

moramo imeti z Bogom. Z Bogom imam ’ zap0 vedi.
ljemo greha in zvesto izpolnjujemo v } B  imam0  mir,
Mir moramo imeti sami s seboj. ba ™ , nagn enja, ki nas
ako krotimo in premagujemo svoja Slednjič moramo

vabijo v hudo, in si ohranimo cisto ves^ bližnjikom  imamo
imeti mir s svojim bližnjikom. s  J kakor naroča

mir, ako v prijazni edinosti ž njim z> ? da ste enega
sv. Pavel, rekoč: „Izpolnite moje veselj l ni 5 esar  ne

spoznanja, ene ljubezni, enega srca, ene >  AkQ  j e m0 .
delate iz prepirljivosti 41  (Filiplj- 2, • -h . (Rimlj-

goče, kolikor je pri vas, imejte mir skupaj bivamo,

!2, v  18.) Ohraniti mir z ljudmi, s kat ®"“ 0 ;eglavni, sebični,
občujemo, je dostikrat zelo težko, . . ■ -A n0 z  nami ravnajo.

Prepirljivi, ker nas dražijo, preganjalo, hran i t j mir, pospe-
Kdor si vkljub vsemu temu prizad : n : evan jem in P n "

sevati mir mej drugimi z ljubeznivim °P gj a gor mirnim!'
8°varjanjem, njemu veljajo besede Jezu • »

Mirni bodo imenovani otroci božji, ker so zaradi svoje
miroljubnosti še posebno podobni Bogu, ki je „Bog miru“,
kakor piše sveti Pavel v listu do Rimljanov (15, 33.) in v
I. listu do Korinčanov, rekoč: „Bog ni Bog razpora, ampak
Bog miru." (I. Kor. 14, 33.) Kdor pa je otrok božji, ima pra¬
vico do nebes. „Ako pa smo otroci", piše sv. Pavel, „smo
tudi dediči, dediči sicer božji, sodediči pa Kristusovi." (Rimlj.
8, 17.)

Imejmo torej, kolikor je mogoče, mir z vsemi ljudmi.
Da nam bo pa to mogoče, odpovejmo se napuhu in svoje-
glavnosti, trpimo in molčimo.

8. Blagor tistim, ki preganjanje trpe za¬
voljo pravice; ker njih je nebeško kra¬
ljestvo. (Mat. 5, 3—10.)

Beseda „preganjanje“ pomenja vse hudo, katero nam
prizadevajo ljudje; n. pr. če nas svet obrekuje, opravlja, zmerja,
zasramuje, stiska, slabo z nami ravna, nam krati različne
pravice, nam škoduje na telesu, premoženju itd., takrat nas
preganja. Človek more trpeti preganjanje zavoljo krivice,
kakor n pr. različni hudodelniki, ali pa zavoljo pravice. —
Takih, ki zaradi kake krivice trpe preganjanje, Kristus ne
blagruje, ampak tiste, ki trpč preganjanje zavoljo pra¬
vice,  ki pravično živijo in zvesto služijo Bogu, dasiravno
jih svet preganja. „To je milost", piše sv. Peter, „če kdo iz
vesti zavoljo Boga prenaša bridkosti in trpi po krivici. Zakaj
kakšna čast bi bila, ako bi zavoljo pregrešenja trpeli tepenje?
Ako pa dobro delate in voljno trpite, je to prijetno pri Bogu"-
(I. Petr 2, 19. 20) Hudobni duh in njegovi zavezniki, hu¬
dobni ljudje, ne morejo prenašati, ako kdo pravično živi in
zvesto služi Bogu, zato pravične preganjajo. Tako je bilo
nekdaj, tako je sedaj. Kaj so morali trpeti mučenci! „Eni so
trpeli zasramovanje in tepenje, zraven tudi železje in ječe;
so bili kamnjani, prežagani, skušani, z mečem umorjeni")
piše sv. Pavel. (Hebr. 11, 36. 37.) In sedaj? Če se kdo ne
ravna po vzgledih hudobnega sveta, če bolj zase živi, zvesto
izpolnjuje svoje krščanske in stanovske dolžnosti, pridno
prihaja k službi božji in prejema sv. zakramente, potem g a
svet preganja. »Kateri hočejo bogoljubno živeti v Kristusu
Jezusu, bodo preganjanje trpeli", rekel je že sveti Pavel
(II. Tim. 3, 12.), in res je tako.

f

191

Tiste, ki trpe preganjanje zavoljo pravice, Kristus
blagruje. In po pravici, zakaj take napolnjuje Bog že tukaj
s čudovito tolažbo in najslajšim veseljem. Apostoli „so šli
veseli izpred zbora, ker so bili vredni spoznani, zavoljo
Jezusovega imena zasramovanje trpeti." (Dej. ap. 5, 4) „Poln
sem tolažbe, preobilno veselje imam pri vsi naši nadlogi",
pisal je sv. Pavel. (II. Kor. 7, 4.) Nekateri mučenci so šli pre-
pevaje v najgrozovitejše muke in v smrt. Tiste, ki trpe pre¬
ganjanje zavoljo pravice, čaka nebeško kraljestvo in v njem
obilno plačilo; zakaj Kristus pravi: „Blagor vam, kadar vas
bodo kleli in preganjali in vse hudo zoper vas lažnjivo
govorili zavoljo mene; veselite se in veselja poskakujte, ker
je vaše plačilo obilno v nebesih." (Mat. 5, 11. 12.)

827. Zakaj je jfemis f osebno poveličeval
čednosti, katere obsega osem blagrov?

Čednosti, katere obsega osem blagrov, je
Jezus posebno poveličeval, ker so posvetnemu
duhu naravnost nasprotne in zato posebno pri¬
pravljajo za nebeško veselje.

Sv. Janez piše: „Vse, kar je na svetu, je poželenje mesa>
Poželenje očij in napuh življenja." (I. Jan. 2, 16.) Kdor tako
Misli, sodi, želi, govori, ravna, kakor mu nareka trojno po¬
želenje, kakor se trojnemu poželenju prilega in primerno
dozdeva, tisti je posvetnega duha.  Sv. Janez pravi, da
v es svet v hudem tiči" (I. Jan. 5, 19.) to se pravi: je poln
hudobij in sladnostij. In res, posvetni duh odvrača človeka
°d Boga in njegove službe ter ga vabi in zapeljuje v grehe.
Ker nas čednosti, katere obsega osem blagrov, uče popol¬
noma drugače misliti, soditi, želeti, govoriti, ravnati, kakor
se prilega posvetnemu duhu, so one posvetnemu duhu
naravnost nasprotne,  zato jih je Jezus poveličeval.
Da so zveličanske čednosti posvetnemu duhu naravnost na¬
sprotne, spoznamo takoj, če le nekoliko primerjamo to, kar
nas one uče, s posvetnim mišljenjem.

Svet pravi: O kako srečni so oni, ki imajo dovolj
denarja in blaga! Reveže pa ima za naj večje nesrečneže.
Kako pa pravi Kristus? Kristus pa pravi: Gorje vam, bo¬
gatim; zakaj svoje oveseljenje že imate" (Luk. 6, 24.), uboge

192

pa blagruje. — Svet blagruje one, ki imajo moč, ponižati
svoje sovražnike, se nad njimi maščevati; Kristus, najpopol¬
nejši vzgled krotkosti, blagruje krotke, rekoč: „Blagor
krotkim.“ — Posvetni ljudje iščejo le razveseljevanja; veselica
mora slediti veselici. Za najsrečnejšega imajo onega, kate¬
remu je mogoče, se mnogo razveseljevati. Kristus pa pravi:
„Gorje vam, ki se zdaj smejete (v nečimurnem in grešnem
razveseljevanju); ker bote jokali in žalovali^ (Luk. 6, 25.),
žalostne blagruje. — Svetni ljudje, ki sami ne poznajo nobe¬
nega hrepenenja po pravičnosti, pomilovalno gledajo na one,
ki hrepene po krščanski popolnosti, jih tuintam tudi zani¬
čujejo, Kristus pa jih blagruje in jim obeta, da bodo nasičeni.
Posvetnjaki so sebični in trdega srca. Ako se le njim dobro
godi, drugi pa naj trpe revščino in druge nadloge. Kristus
pa blagruje usmiljene. — Posvetnim ljudem je dovolj, če jih
imajo njihovi vrstniki za pravične in poštene, za čistost srca
se ne menijo mnogo, Kristus pa blagruje one, ki so čistega
srca. — Svet ne zna prav ceniti miru, se prepira, tožuje,
napravlja razprtije, Kristus pa blagruje mirne. — Svet
blagruje tiste, ki so pri ljudeh v časti in slavi, ki imajo
obilo časnega premoženja, Kristus blagruje one, katere drugi
preganjajo zavoljo pravice. Vzveličanske čednosti so torej
resnično posvetnemu duhu, po katerem se ne smemo ravnati,
naravnost nasprotne, zato jih Kristus poveličuje. In ker so
nasprotne posvetnemu duhu, zato posebno pripravljajo za
nebeško veselje; one namreč odvračajo naše srce od sveta
in od tega, kar nam ponuja svet, ter store, da hrepeni le
po nebesih, da išče le tega, kar je zgoraj, da se bolj in bolj
posvečuje ter tako vredno postane, se vekomaj v nebesih
veseliti.

Z v r š e t e k.

Krščanski poslušavci! Prizadevajte si živeti tako, kakor
nam priporoča Kristus v osmerih blagrih. Ako se vam svet
zaraditega posmehuje, naj vas to ne moti, zakaj ravno takrat,
kadar se najbolj dopadete svetu, ne dopadete Bogu, kadar
pa svetu ne dopadete, dopadete Bogu. Recite, kakor sv. Pavel:
„Se li ljudem prikupujem ali Bogu? Iščem li ljudem dopasti?
Ako bi še ljudem dopadel, bi ne bil Kristusov služabnik."
(Gal. 1, 10.) Ako bomo Kristusovi služabniki do konca svo¬
jega življenja, bomo pri poslednji sodbi stali na njegovi
desnici, in posvetni otroci, gledaje našo srečo, bodo rekli:

„Ti so, ki smo jih nekdaj imeli v smeh in zasramljiv pre¬
govor. Mi neumni smo njih življenje imeli za nespamet in
njih konec za nečast! Glej, kako so zdaj šteti med otroke božje
in njih del je med svetniki.“ (Modr. 5, 3—5)  Amen.

195. Krščanski nauk.

Ako hočemo biti krščansko pravični, moramo se skrbno
ogibati hudega, namreč greha, in se stanovitno vaditi v raz¬
ličnih krščanskih čednostih. Premišljevali smo že božje čed¬
nosti, štiri poglavitne čednosti, čednosti, ki so nasprotne
sedmim poglavitnim grehom, čednosti, katere je Jezus na
gori posebno poveličeval. Razložiti je treba še:

č) Čednosti, ki jih posebno priporoča
sveti evangelij.

828 . Katere čednosti nam posebno pripo¬
roča Je&us Kristus v svetem evangeliju?

Jezus Kristus nam v svetem evangeliju po¬
sebno priporoča:

1. iskati najprej božje kraljestvo in nje¬
govo pravico.

Jezus je nekega dne opominjal svoje učence, naj opustijo
nepotrebne skrbi za posvetno, naj zaupajo v božjo previdnost,
katera skrbi za limbarje na polju, za ptice pod nebom, še
bolj pa seveda za ljudi, najimenitnejše stvari na zemlji. Potem
je pristavil: „Iščite torej najpoprej božje kraljestvo in nje¬
govo pravico, in vse to (časne potrebe) vam bo privrženo 14
(Mat. 6, 33.). S temi besedami Jezus ni hotel reči, da^ nam
2 a časno ni treba skrbeti, zakaj tudi to je naša dolžnost,
da se moremo pošteno preživeti, podpirati reveže in dobre
namene ter si morda kaj prihraniti za čas bolezni ali sta¬
rosti; on tudi ni hotel s tem zagovarjati lenobo tistih, ki,
namestu da bi doma opravljali svoja potrebna dela, ki so
jim ukazana, pa v cerkev hite, kar ob delavnikih ni zapo-

13

.94

vedano, marveč samo nasvetovano, ampak hotel je reči, da
moramo najbolj in pred vsem drugim iskati božje kraljestvo,
to je: si prizadevati, da bomo dobri otroci sv. cerkve, vid¬
nega kraljestva Kristusovega na zemlji, da bomo živeli v
milosti božji ali da bo kraljeval Bog v našem srcu, in da
bomo dosegli nebeško kraljestvo.

Iskati moramo najprej pravico božjega kraljestva, to
je: prizadevati si moramo, da postanemo krščansko pravični,
ogibaje se greha in delaje dobro, kakor uči sveta vera, in
tako dosežemo nebeško kraljestvo. Kdor tako ravna, tistemu
podeljuje Bog tudi to, kar mu je za življenje potrebno, da
se le tudi sam za isto trudi s pridnim delom. Kristus nas
torej opominja, da bi sicer skrbeli za časno srečo, toda ne
najbolj in najprej, ampak najbolj in najprej moramo skrbeti
za vzveličanje svoje duše. Prav tisto nam naroča Kristus še
z drugimi besedami, namreč: „Kaj pomaga človeku, če pri¬
dobi ves svet, na svoji duši pa trpi škodo?“ (Mark. 8, 36.)
Predragi kristijani! Na tisoče in tisoče ljudij zanemarja prvo
in najimenitnejšo skrb, ki jo imamo na tem svetu, skrb za
neumrjočo dušo, ali popolnoma ali vsaj deloma, daje pa si
mnogo opraviti s posvetnimi, dostikrat popolnoma nečimur-
nimi stvarmi. Iz te brezbrižnosti za dušo izhaja mlačnost za
molitev, za službo božjo, za prejemanje svetih zakramentov,
sploh za dobra dela. Vi predragi! pa ne ravnajte tako, ampak
„iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico".—Jezus
Kristus nam v svetem evangeliju posebno priporoča:

2. zatajevati samega sebe.

Naš Vzveličar je rekel: „Ako kdo hoče za menoj priti,
naj zataji samega sebe“ (Mat. 16, 24). Koga zatajiti pomenja
navadno: ga ne hoteti poznati, kakor je Peter zatajil Jezusa,
rekoč: „Ne poznam tega človeka“ (Mark. 14, 71.). To zata-
jenje je bilo zelo pregrešno. Zatajevati samega sebe pa je
nekaj dobrega in pomenja toliko, kakor: ne poznati svoje
volje, se jej odpovedati, se ne po njej ravnati, ampak po¬
znati le voljo božjo, le po volji božji ravnati, in zaraditega
krotiti svoja huda nagnenja, ki nas vabijo v grehe, si marsikaj
odrekati, kar nam je prijetno; marsikaj pa storiti in pre¬
našati, kar nam je neprijetno in težavno. Kdor prostovoljno
kaj neprijetnega, kaj težkega trpi, da bi ubrzdal svoje meso
in svoja huda nagnenja, o tistem tudi pravimo, da se

195


mrtvici, kakor sv. Pavel, ki piše o samem sebi: „Tarem
svoje telo in je osužnjujem, da, ko učim druge, sam ne bom
zavržen" (I. Kor. 9, 27.). Sveta Klara je nosila pod vrhno
obleko spokorno oblačilo iz žime in ščetin; sveta Elizabeta
se je vlegla večkrat ponoči na gola tla; sv. Benedikt se je
valjal po trnju itd.

Samega sebe zatajevati je za vsakega kristijana ko¬
ristno, da, naravnost potrebno. Kakor si mora vojak, ki
hoče biti dober vojak, utrjevati svoje telo, je navajati na
trpljenje in pomanjkanje, tako se mora kristijan, ki hoče
biti dober vojak Jezusa Kristusa, vaditi v zatajevanju samega
sebe, da bo premagal huda nagnenja, ki ga vabijo v greh.
Sv. apostol Pavel piše: ..Bratje! nismo dolžniki mesa, da bi
po mesu živeli“ Zakaj ako boste po mesu živeli, boste umrli;
ako pa boste dela mesa zamorjevali z duhom, boste živeli"
(Rimlj. 8, 12,13.). Galačanom je pisal: „Kateri so pa Kristu¬
sovi, so križali svoje meso z grehi in željami vred" (Gal. 5,
24.). Sv. Ignacij Lojolanski je rekel: „Ako bi videl, da kdo
dela čudeže, pa ne zatajuje samega sebe, bi ga nikdar ne
imel za popolnega in svetega. 4 ' Sv. Gregor Veliki pa pravi:
»Moč pravičnih je v tem, da premagujejo svoje meso, se
ustavljajo svojim nagnenjem, zadušujejo razveseljevanja se¬
danjega življenja in ljubijo zopernosti zaradi večnega živ¬
ljenja" (Lib. mor. 7, 9.).

Najvzvišenejši vzgled zatajevanja samega sebe nam je
Jezus Kristus, kateri je uprav zaraditega mogel reči: „Ako
kdo hoče za menoj priti, naj zataji samega sebe." Prelep
yzgled zatajevanja samega sebe je sv. Janes Krstnik, ki je
šel že v zgodnji mladosti v puščavo in tam zelč spokorno
živel. „On pa je imel oblačilo iz kameljih dlak in usnjat
pas okoli svojega ledja; njegova jed pa so bile kobilice in
divji med" (Mat. 3, 4.). Po vzgledu Jezusovem so sploh
ravnali vsi svetniki, zlasti pa so se zatajevali spokorniki,
da bi zadoščevali za svoje grehe. Tudi mi moramo zatajevati
yame sebe, ker drugače se ne moremo prav ogibati greha
in opravljati dobrih del, ki so združena z mnogimi težavami.
Da si pridobimo v zatajevanju samega sebe neko spretnost
in vajenost, zatajujmo se najprej v malih rečeh in sčasoma
v  večjih. Ti si, postavim, žejen in bi si rad brž ko brž
ugasil žejo, zataji se in počakaj nekoliko minut; pred te se
postavi prav dobra pijača, od katere bi rad precej pil, zataji
Se  in pij manj, kakor bi rad; kaka jed ti posebno diši, in

13 *

196

rad bi si je vzel še drugokrat, toda zataji se in vzemi rajše
katero drugo, ki ti manj ugaja. — Zelo važno je zatajevanje
očij. Ti greš po mestu in zelo te mika, da bi tuintam postal
in si marsikaj ogledal, toda zataji se in pojdi svojo pot. —
Ti slišiš, kako se dva natihoma pogovarjata, in vleče te k
njima, da bi slišal njujin pogovor, da bi tudi sam kaj povedal;
zataji se, ne nastavljaj svojih ušes in molči. — Ti greš mimo
krčme, iz katere slišiš veselo petje svojih tovarišev, in na-
krat se ti dozdeva, da si tudi žejen in bi si smel privoščiti
kupico vina; zataji se in pojdi svojo pot. Kdor se tako za¬
tajuje v malih rečeh, ki so mu dovoljene, pridobi si sčasoma
v zatajevanju samega sebe neko spretnost in se bo mnogo
lažje zatajeval tudi v velikih, zlasti še v prepovedanih rečeh.
— Jezus Kristus nam v svetem evangeliju posebno pri¬
poroča :

3. nositi svoj križ.

Jezus Kristus ni le rekel: „Ako hoče kdo priti za
menoj, naj zataji samega sebe“, marveč je tudi še pristavil:
„In naj vzame svoj križ“ (Mat. 16, 24.). Beseda križ  tukaj
ne pomenja lesenega ali železnega ali iz kake druge tvarine
napravljenega križa, ampak pomenja vse to, kar nas v živ¬
ljenju zopernega, neprijetnega utegne zadeti, kar nas teži.
Poglejmo si nekatere take križe! Tu vidimo človeka, ki nima
enega očesa; to je gotovo križ za njega, a stesal si ga je
sam; izbili so mu oko pri nekem tepežu. — Drugi hodi v
raztrgani in umazani obleki od hiše do hiše prosit kruha,
trpi večkrat lakoto in žejo, mora marsikatero bridko slišati.
To je gotovo križ za njega, katerega pa si je sam stesal,
ker je zapravil svoje premoženje. — Tretji na postelji bolan
zdihuje, ker si je s požrešnostjo spodkopal svoje zdravje; J®
tudi križ, katerega si je sam stesal. — Četrti strada ob vodi
in suhem kruhu v ječi, ker je storil to ali ono hudobijo;
tudi on ima križ, katerega si je sam stesal. — Marsikatero
dekle noče poslušati lepih opominov svojih starišev, ne svo¬
jega dušnega pastirja, si ne jemlje k srcu žalostnih vzgledov
drugih nesrečnih deklet, začne grešno znanje; s tem pa SI
tudi začne že tesati križ, dolg in težak križ, ki je napravljen
iz pekoče vesti, sramote in revščine, ki jo bo morda težit
vse življenje. — Mnogi stariši imajo velike križe s svojim 1
nepokornimi in nepoboljšljivimi otroci. Ne vselej, pa dosti¬
krat si take križe stešejo stariši sami, ker svojih otrok prav ne

197

izrejajo, jih ne svarijo in ne kaznujejo, kadar je treba. —
To so nekateri križi, katere je Bog prepovedal tesati, zakaj
ljudje si jih narejajo z grehom; greh je tista sekira, s katero
si stešejo svoje križe.

Mnogo je pa tudi takih križev, katere nam nalaga Bog,
ali pa pripusti, da nam jih nakladajo hudobni ljudje. .Taki
križi so razne bolezni, lakota, vojska, nesreče; taki križi so
obrekovanja, natolcevanja, zasramovanja in druge krivice.
Bog pošilja križe grešnikom, da bi se spreobrnili in spo¬
korili, pravičnikom pa jih pošilja, da bi skušal njih čednost
in jim povečal zasluženje za nebesa. Vsakemu človeku je
kak križ odločen; nositi ga mora rad ali nerad. Ker se
svojega križa nikakor ne moremo iznebiti, nosimo ga po¬
trpežljivo in z vdanostjo v voljo božjo kakor naš Vzveličar
Jezus Kristus, Marija, kraljica mučenikov mučeniki. Čednost,
s katero vse zopernosti in težave v božjo voljo vdani pre¬
našamo, je potrpežljivost. — Sveti evangelij nam posebno
priporoča:

4. hoditi za Kristusom.

V navadnem življenju gleda učenec na svojega uče¬
nika in se ravna po njegovih naukih in opominih zlasti,
ako vidi, da jih učenik tudi sam izpolnjuje. Jezus Kristus
nam ni le z besedami pokazal pot v nebesa, ampak tudi s
svojimi vzgledi; on se je včlovečil, da bi ljudem vsakega
stanu pokazal z lastnim življenjem, kako morajo živeti, da
bodo dosegli svoj večni namen. Kakor mora v navadnem
življenju učenec gledati na svojega učenika, tako moramo
Kristijani, ako hočemo krščansko živeti, ozirati se na svo¬
jega učenika Jezusa Kristusa ter za njim hoditi. Za Kristusom
hoditi se pravi vedno pred očmi imeti njegovo sveto živ¬
ljenje, se v njem kakor v zrcalu ogledovati, si prizadevati
tako živeti, kakor je on živel, si pridobivati njegove čed¬
nosti; za Kristusom hoditi se pravi, to misliti, kar je on
mislil, želeti, kar je on želel, govoriti, kar je on govoril,
Ce niti, kar je on cenil, zaničevati, kar je on zaničeval, lju¬
biti, kar je on ljubil, sovražiti, kar je on sovražil, z malo
besedami: Kristusovo sveto življenje si tako prisvojiti, da
slehern more reči z apostolom: „Živim, toda ne jaz; živi pa
v  meni Kristus« (Gal. 2, 20.).

Za Kristusom hoditi je naša sveta dolžnost; zakaj on
s am pravi: „Ako hoče kdo priti za menoj, naj zataji samega

198

sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj“
(Mat. 16, 24.), in: „Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi
za menoj,  ne more biti moj učenec 11  (Luk. 14, 27.). Drugo-
krat pravi: „Vzgled sem vam dal, da ravnotako, kakor sem
jaz vam sto il, tudi vi storite 11  (Jan. 13, 15.). Hoja za Je¬
zusom je apostolom popolnost krščanskega življenja in upanje
večnega vzveličanja. Sv. Pavel veli: „Katerikoli ste v Kri¬
stusu krščeni, ste Kristusa oblekli 11  (Gal. 3, 27.) Drugokrat
pravi: „Prvi človek iz zemlje je zemeljsk; drugi človek z
nebes je nebešk . . . Kakor smo torej nosili podobo zemelj¬
skega, nosimo tudi podobo nebeškega 11 , (I. Kor. 15, 47, 49.)
„da se tudi Jezusovo življenje očitno pokaže na našem umr¬
ljivem mesu" (II. Kor. 4, 11.). Rimljanom je pisal: „Katere
je (Bog) poprej vedel, jih je tudi poprej odločil, da bodo
enaki podobi njegovega Sina, da je on prvorojeni med mno¬
gimi brati. 11  (Rimij. 8, 29.). Ker nam je hoja za Jezusom tako
potrebna, so tudi svetniki neprenehoma premišljevali njegovo
življenje, da bi spoznali, v čem ga naj posnemajo. Po nji¬
hovem vzgledu moramo tudi mi ravnati. Ko je živel Jezus
še nepoznan v Nazaretu, nam je zapustil prelep vzgled, kako
je treba zaničevati posvetno, biti ponižen in pokoren Bogu
in ljudem; predno je nastopil svojo službo kot učenik in
odrešenik sveta, se je nanjo pripravljal s postom in z mo¬
litvijo. Ko je začel javno učiti, se je popolnoma posvetil
svojemu poklicu, in ni mu bilo drugega mar, kakor izpol¬
njevati voljo nebeškega Očeta, popraviti nečast, ki se mu je
storila z grehom in reševati ljudi. Sam je rekel: „Moja jed
je, da storim voljo tega, kateri me je poslal, in da popolnim
njegovo delo" (Jan. 4, 34). Z veseljem je prenašal trpljenje
in trud, lakoto in žejo, zasramovanje in preganjanje, da bi
dopolnil voljo svojega Očeta. Ko se je zvečerilo, je šel po
trudapolnem delu sam na kako goro in je tam v goreči
molitvi povzdigoval misli svojega duha in želje svojega srca
k nebeškemu Očetu. Posnemajte Jezusove čednosti! Dokler
ste še mladi, bodite z vso ponižnostjo pokorni Bogu in ljudem,
ko ste si izbrali stan, v katerega vas je Bog poklical, de¬
lajte z veseljem v tem stanu po volji božji ter molite vmes-
Jezus Kristus nam v sv. evangeliju posebno priporoča.

5. biti krotak in ponižen.

O krotkosti in ponižnosti sem že govoril. Da se ne
bodem ponavljal, rečem na kratko samo tole: Jezus Kristus

199

nam je v vseh čednostih najlepši vzgled, zato bi bil pri
vsaki čednosti lahko rekel: Učite se od mene! Učite se od
mene ljubiti Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše,
bližnjega pa kakor samega sebe! Učite se od mene zatajevati
samega sebe, potrpežljivo prenašati nadloge in težave, učite
se od mene od rojstva do groba! vender tega ni rekel, pač
pa je rekel: »Vzemite moj jarem nase in učite se od mene;
ker jaz sem krotak in iz srca ponižen, in boste našli pokoj
svojim dušam.“ (Mat. 11, 29.) Pač se moramo tudi drugih
čednostij učiti od Jezusa, toda ker je rekel še posebej, naj
se učimo od njega biti krotki in ponižni, je s tem pokazal,
da sta krotkost in ponižnost posebnega priporočila vredni
čednosti, za kateri si moramo še posebno prizadevati. Krot¬
kost in ponižnost je Jezus Kristus posebno priporočal, ker
sta podlaga vse svetosti in ker iz njiju izvira pravi dušni mir.
— Jezus Kristus nam v svetem evangeliju posebno priporoča:

6. ljubiti sovražnike; dobro storiti tistim,
ki nas sovražijo; moliti za tiste, ki nas
obrekujejo in preganjajo.

Sovražnike imenujemo tiste ljudi, ki se hudo in trajno
jezč nad nami in nam zaraditega hočejo in privoščijo hudo,
ter, ako morejo, hudo tudi store. Svet pravi, naj sovražimo
sv oje sovražnike in se nad njimi maščujemo, jim hudo s
hudim povračamo, in to nam narekuje tudi naše od strasti
zaslepljeno srce; drugače pa uči Jezus Kristus. Farizejem je
rekel: ..Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjika
in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam povem: Ljubite
svoje sovražnike; donro storite tistim, kateri vas sovražijo,
jn molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo/ (Matevž
5) 44.) Po Kristusovem naročilu moramo torej sovražnike
ljubiti, to se pravi: jim v srcu dobri biti, jim iz srca vse
dobro želeti, se veseliti, ako se jim dobro godi, žalostiti, ako
se  jim hudo godi, saj „je ljubezen potrpežljiva, dobrotljiva;...
se  ne veseli krivice, veseli se pa resnice'' (I. Kor. 13, 4,6.).
Ako so risti, ki nas sovražijo, v potrebi, moramo biti pri¬
pravljeni in voljni jim pomagati, jim dobro storiti,
kakor pravi Kristus. Za svoje obrekovavce in preganjavce
Moramo moliti, kakor naroča dalje Kristus rekoč: „Molite
Za  tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo; da boste otroci
svojega Očeta, kateri daje svojemu solncu sijati na dobre in

200

hudobne in deževati na pravične in krivične“ (Mat. 5, 45.)
Jezus je pa tudi z vzgledom učil ljubiti sovražnike. Izdajavca
Judeža je imenoval prijatelja,  in na križu viseč je molil
za svoje morivce: „Oče! odpusti jim, ker ne vedč, kaj

delajo" (Luk. 23, 34.). Po vzgledu Jezusovem so ravnali
tudi svetniki. Ko je bil sv. Stefan od svojih sovražnikov že
s kamenjem posut, ko mu je tekla kri iz smrtnih ran in je
komaj še nekoliko dihal, zbral je svoje poslednje moči, po¬
kleknil in z velikim glasom vpil, rekoč: „Gospod! ne pri¬
števaj jim tega greha“ (Dej. ap. 7, 59.). Sv. apostola Jakoba
so vrgli s templa na tla, kjer je na pol mrtev obležal, toda
v začudenje vseh je še pokleknil, se ozrl v nebo in molil
kakor njegov učenik za svoje morivce: „Oče! odpusti jim,
ker ne vedd, kaj delajo." Ko so sv. Kristofora grozoviti bili
mučili, so ga naposled še k stebru privezali in s pušicami
nanj streljali, da bi ga popolnoma umorili; toda nobena
pušica ni zadela mučenčevega telesa. Ljudstvo se je silno
čudilo, in sodnik sam, ki ga je po krivem obsodil k smrti,
je prihitel, da bi videl čudež, a prišel je v svojo nesrečo.
Priletela je pušica in se mu zasadila v oko. Sv. mučenec pa
je imel usmiljenje s krivičnim sodnikom in mu je rekel:
„Kadar umrjem, vzemi kapljico moje krvi, namaži ranjeno
oko in ozdravil boš na duši in na telesu." Ko je mučenec
umrl, namazal si je trinog ranjeno oko z njegovo krvjo,
ozdravil, pa se tudi spreobrnil k pravi veri.

Z v r š e t e k.

Dragi poslušavci! Kristijani smo, od Kristusa izvira
naše ime. Ravnajmo se torej vsigdar po njegovih naukih!
Iščimo najprej božje kraljestvo in njegovo pravico, zatajujmo
po njegovem vzgledu same sebe, prenašajmo voljno križe
in težave, hodimo po njegovih stopinjah, bodimo krotki in
ponižni ter ljubimo vse ljudi, prijatelje in sovražnike, ne le
z besedo, ampak tudi v dejanju in resnici. Amen.

196. Krščanski nauk.

»Srečen mož, ki ne gre v zbor hudobnežev, in ne stoji
na poti grešnikov, in ne sedi na sedežu kužnih (zasmeho-
vavcev sv. vere); marveč ima veselje v postavi Gospodovi,

201

in v njegovi postavi premišljuje podnevu in ponoči! In je
kakor drevo, ki je zasajeno ob potokih, ki daje svoj
sad  ob pravem času.“ Tako peva sveti pevec o pravič¬
nikih. (Ps. 1, 1—3.) Pravičnik je torej kakor dobro drevo.
O dobrem drevesu pravi tudi Kristus: „Vsako dobro drevo
rodi dober  s a d.“ (Mat. 7, 17) Dober sad, katerega mora
roditi vsak pravičnik, so dobra dela;  zakaj ona so po
volji božji, ker nam jih Bog tolikokrat zapoveduje, kakor
bomo še slišali. Govoril sem že o krščanskih čednostih,
katere nas storč zmožne in voljne, da delamo, kar je po
volji božji. Treba je še govoriti o dobrih delih samih.

B)  Dobra dela.

829. Kaj so dobra dela?

Dobra dela so taka dela, ki so po volji
božji, in ki jih s pomočjo božje milosti oprav¬
ljamo iz Bogu dopadljivega namena.

Ljudje izvršujejo mnogotera dela. Pa so li vsa nji¬
hova dela tudi dobra  d e 1 a, to je taka, ki nam pomagajo,
da se ali lažje spreobrnemo in tako dosežemo večno vzve-
ličanje, ali da si pomnožimo večno plačilo v nebesih, skratka
taka, ki služijo za večno vzveličanje? Nikakor ne, zakaj
vsako delo, o katerem hočemo, da služi za večno vzveličanje,
mora imeti nekatere neobhodno potrebne reči. Ako tistih
nima, ni dobro delo.

Za vsako dobro delo je pred vsem potreba, da j e po
v olji božji,  da se vjema z voljo božjo. Kdor torej oprav¬
lja taka dela, ki nam jih zapovedujejo božje ali cerkvene
zapovedi, ravna po volji božji. Kdor pa dela kaj takega,
kar božje ali cerkvene zapovedi prepovedujejo, ravna
proti volji božji;  njegova dela so hudobna, so grehi,
če bi tudi'izvrševal taka dela iz tega namena, da bi drugim
pomagal. „Bomo li delali hudo“, vprašuje sv. Pavel, „da
dobro iz tega pride ?“ (Rimlj. 3, 8.) Ko bi torej kdo bogati¬
nom kradel, da bi mogel podpirati reveže v njihovi nadlogi,
bi ne delal dobro, ampak hudo, ker bi ravnal proti volji
božji. Ko bi kdo po krivem prisegel, da bi obvaroval svo¬
jega bližnjika kazni, bi ravnal proti volji božji. Sv. Avguštin
je rekel, da bi človek ne smel izustiti niti majhne laži, če-

202

prav bi mogel ž njo rešiti vse zavržence večne pogube, ker
je vsaka laž prepovedana v božji postavi. — Da bodo dela,
ki jih opravljamo, dobra, še ni dovolj, ako so po volji božji,
ampak opravljati jih moramo tudi s pomočjo božje
milosti.  Nekateri so trdili, da more človek opravljati
dobra dela iz lastne moči, in se pri tem sklicevali na njegov
um in njegovo prosto voljo. Človek ima — so rekali —
um, s katerim razločuje dobro od hudega, ima prosto voljo,
da se lahko odločuje za dobro. Nočem o tem govoriti, da
je človeško spoznanje vsled izvirnega greha oslabelo in da
zaraditega ima dostikrat hudo za dobro in narobe, nočem o
tem govoriti, da se je človeška volja vsled izvirnega greha
nagnila k hudemu in da torej človek lažje dela hudo kakor
pa dobro, a omeniti moram, da, ko bi tudi naše spoznanje
ne bilo oslabljeno, in naša volja ne nagnena k hudemu, bi
vender iz lastne moči ne mogli opravljati takih del, ki služijo
za večno vzveličanje. Zakaj ne ? Večno vzveličanje je
na dnaravno  in se more doseči le z nadnaravnimi
pripomočki. Ce torej hočemo, da nam bodo naša dela služila
za večno vzveličanje, morajo imeti nadnaravno  vrednost.
Nadnaravno vrednost pa podeljuje našim delom šele dejan¬
ska^ milost,  kakor ste slišali pri nauku o milosti. (Glej
vpraš. 515.) Kristus sam pravi: „Brez mene — to je brez
moje milosti - - ne morete ničesar delati/ (Jan. 15, 5.) Sveti
Pavel pa uči: Ne premoremo „iz sebe kaj (dobrega tudi lej
misliti kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga.'
(II. Kor. 3, 5.) Dela. katera opravljamo le s svojimi n a-
r a v n i m i močmi, imajo tudi le naravno  vrednost, zato
ne morejo služiti za nadnaravno vzveličanje. Ker moremo
le s pomočjo božje milosti opravljati dobra dela, smo res
sami na sebi le „nepridni hlapci, ako tudi vse storimo, kar
nam je zapovedano." (Luk. 17, 10.) — Da bodo naša dela
dobra, opravljati jih moramo s pomočjo milosti božje > z
Bogu dopadljivega namena.  Namen je to, kar nas
nagiblje,^ da kaj storimo ali opustimo ali to, kar hočemo
doseči, če kaj storimo ali opustimo. Pri vsem, kar človek
vedoma in prostovoljno stori ali opusti, ima neki namen-
Ako namerava doseči s svojimi deli kaj dobrega, je njegov
namen dober, namerava pa kaj slabega, je njegov namen
slab. Ako greš k sv. maši, da bi Boga častil, imaš dober
namen, ako pa greš k sv. maši zato, da bi tam kazal svojo
nečimurnost in pregrešno gledal po osebah drugega spola,

203

imaš slab namen. Ako poveš svojemu soseau, kar je njegov
hlapec hudega storil, zato, da bi soseda obvaroval škodle.
ali da bi sosed svojega hlapca posvaril m poboljšal, imaš
dober namen; ako pa to storiš zato, da bi se nad sosedovim
hlapcem maščeval ali napravil med njim in njegovim gospo
darjem prepir in sovraštvo, imaš slab namen. Dela ;
sicer sama na sebi dobra, da. jako dobi a, 1Z 8 U e s  j.
vrednost, ako se opravljajo iz slabega namena, e a  P d
so sama na sebi le malenkostna, da, brezpome  >

ki namreč po svoji naravi niso ne dobra ne s a a,
jesti, piti, se sprehajati, so lahko dobra, ako Jih izvr  1
iz dobrega, Bogu dopadljivega namena, harizeji so
tančno izpolnjevali vsaj v nekaterih rečeh postavo 0S P . ’
so mnogo molili, se postili in delili miloščino, in \e
rekel Kristus: „Ako ne bo obilnejša vaša pravica, ka ^
pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško J •
(Mat. 5, 20.) In zakaj je Jezus tako rekel? Zato ker sc
pismarji in farizeji opravljali svoja dela iz sla eg >

iz častihlepja. „Vsa svoja dela pa store, da jih 1 ’

je rekel Kristus (Mat. 23, 5.) Iz dobrega, Bogu dopadj
namena opravljamo svoja dela tedaj, ce jih op \ 7  \ \  u-
pokorščine do njegovih zapove iJ,
bežni do njega in njemu na čast.  i

sv. Pavel: „Ali tedaj jeste ali pijete, ali ^. dr “f®|nkrat je
vse k časti božji delajte/ 4  (I. Kor. 10, 31.) g storite
rekel: „Vse, karkoli delate z besedo ali v de l an ,J u ’ y listu do
v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. ^ (Kol. 3, 17.) gebj

Rimljanov je pisal sv. Pavel: „Nihce izmed na živimo -

in nihče sebi ne umrje. Zakaj, če živimo, °®P mr i emo ’

če umrjemo, Gospodu umrjemo. Ali torej Z1VI ® gi v ii e nie je
Gospodovi smo.“ (Rimlj. 14, 7. 8.) Vse " as ° ziv ’f£ v > e
Gospodovo, ker nas je ustvaril k svoji oas da  de _
Gospodovo, moramo tudi gledati, kadar kaj ’

lamo Bogu na čast, iz ljubezni do njega. di  j erba se in
Puščavniki so v nekdanjih časih p snletel na-

si  s tem služili svoj živež. Vsak puscavni J P . en .
vadno jeden jerbas na dan. Neki mladi P a  dva  j er basa,
krat ves dan tako pridno pletel, da je P Pahomij je
k» e ,a je potem postavil pred svojo eeU-
mimogrede videl dva jerbasa m s P° znal , , , nam reč, da bi
ter ega je mladi puščavnik tako pridno ’xA avn iki, pravi
§ a  drugi hvalili. Ko se zvečer zberejo p

204

sv. Pahomij: „G!ejte, ta brat je od ranega jutra do poznega
večera storil manj kakor nič. Zakaj ker je s svojim delom
iskal le lastne hvale, je delal le kot težak hudobnega duha
in njemu edinemu je daroval svoj pot.“ Te besede sv. puščav-
nika veljajo vsem, ki ne opravljajo svojih del iz bogoljub-
nega namena. Ko bi se še toliko trudili, ne služi jim za
večno vzveličanje. Pač smete delati iz tega namena, da si
preskrbite, kar vam je treba, da si kaj prihranite in po¬
množite svoje premoženje, toda pravi in najimenitnejši namen
mora biti: Jaz delam, ker je tako volja božja, jaz delam, da
skazujem Bogu svoje spoštovanje, svojo ljubezen, svojo po¬
korščino, jaz delam, da bi ugajal Bogu in si pridobil večno
vzveličanje.

830. Kaj so zaslužna dela?

Zaslužna dela so taka dobra dela, katerim
je obljubljeno plačilo v večnem življenju.

Niso vsa dobra dela, ki jih opravljamo, obenem tudi
zaslužna.  Da bodete to bolje razumeli, treba vam je po¬
jasniti pojem ^zaslužno delo“. Ako ti kdo reče: Izvrši to in
to delo tako in tako, potem pa je res izvršiš tako, kakor
ti je bilo naročeno, pridobil si si pravico do plačila, katero
se ti je obljubilo za delo, ali ti si si plačilo zaslužil  s
svojim delom; ono je bilo zate torej zaslužno  za ta svet.
On, ki ti je delo naročil, je dolžan, ti dati obljubljeno plačilo,
ako si delo izvršil po njegovi volji. Bog sicer ni dolžan,
obljubiti našim dobrim delom, in ko bi jih bilo še toliko in
bi bila še tako izborna, kako plačilo, ker smo mu kot njegove
stvari v vseh rečeh dolžni služiti, vender pa je v svoji ne¬
skončni dobrotljivosti obljubil plačilo v večnem življenju
takim dobrim delom, katera opravljamo v pravem dušnem
stanu, in bo tudi izpolnil svojo obljubo, ker je neskončno
resničen in zvest. Tega nas jasno uči sv. pismo. Modri
Sirah pravi: „Ne jenjaj do smrti se opravičevati; [zakaj
božje plačilo  ostane vekomaj]" (Sir. 18, 22.) Kristus
je rekel apostolom: „Blagor vam, kadar vas bodo kleli in
preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo
mene; veselite se in od veselja poskakujte, ker je vaše
plačilo obilno v nebesih.“  (Mat. 5, 11. 12) Sveti
Pavel piše: „Nikar ne izgubljajte svojega zaupanja, katero

I

205

ima  veliko plačilo!  Potrpežljivost namreč vam je
potrebna, da storite voljo božjo in dosežete obljubo." (Hebr. 10,
35. 36.) Sv. Jakob pa piše: „Blagor človeku, kateri pretrpi
skušnjavo; ker skušen bo prejel krono življenja
(plačilo večnega vzveličanja), ki jo je Bog obljubil tistim,
ki ga ljubijo." (Jak. 1, 12) Ti in enaki izreki sv. pisma
nam jasno spričujejo, da si s takimi dobrimi deli, katera
opravljamo v pravem dušnem stanu, pridobivamo pravico
do plačila v večnem življenju, ali da si tamkaj plačilo z a-
služimo,  ker plačilo se izplačuje samo za zasluge. Takim
dobrim delom torej, katerim je obljubljeno plačilo v večnem
življenju, po pravici pravimo zaslužna dela.  K za¬
služnim delom ne spadajo le vidna dobra dejanja,  ampak
tudi vse dobre misli, želje, besede in čednosti, v katerih se
vadimo po notranje.

Dasiravno si moramo plačilo v večnem življenju zaslu¬
žiti z dobrimi deli, je ono vender ob enem tudi dar ne¬
skončno dobrotljivega Boga, in sicer ne le zato, ker je iz
zgolj dobrotljivosti obljubil našim dobrim
delom plačilo v nebesih,  ampak tudi zato, ker brez
milosti božje  sploh nič zaslužnega za večno življenje
storiti ne moremo. Zato je rekel Jezus: „Kadar storite vse,
kar vam je zapovedano, recite: Nepridni hlapci smo; storili
smo, kar smo bili dolžni storiti." (Luk. 17, 10.) Tridentinski
cerkveni zbor pa uči, „da je večno življenje otrokom božjim
po Jezusu Kristusu ljubeznivo obljubljena milost,  in ob
enem plačilo,  katero jim Bog vsled te svoje obljube za
njihova dobra dela in zasluge izplača. Zakaj dobrotljivost
božja do vseh ljudij je tolika, da jim zaračunja v zasluženje
to, kar je njegov dar." (Sess. 6. cap. 16.) Kako velikodušno
ravna Bog, ker obeta našim dobrim delom plačilo v večnem
življenju in nam pomaga z dejansko milostjo, da si je moremo
zaslužiti!

831. Ali so sashišna dela potrebna?

Zaslužna dela so potrebna, ker nam je
Rog večno življenje obljubil samo kot plačilo,
katero si moramo torej zaslužiti.

Kdor hoče prejeti plačilo, si je mora pošteno zaslužiti,
a ko pa si ga ne zasluži, ga tudi nima pričakovati. Tudi

206

večno življenje, katero bi vsi radi dosegli, nam je Bog ob¬
ljubil samo kot plačilo,  kakor nam spričujejo različni
izreki sv. pisma, katero si moramo torej zaslužiti z dobrimi
deli. Ko so mnogi farizeji in saduceji prihajali k Janezu
Krstniku, da bi prejeli krst pokore, opominjal jih je s pre¬
tresljivimi besedami k pokori in jih opozarjal, da so jim
dobra dela potrebna.  Ker so mislili, da so jim nebesa
zagotovljena že zato, ker izhajajo iz Abrahamovega rodu, za
dobra dela pa si niso mnogo prizadevali, zavrnil jih je sveti
Janez Krstnik, rekoč: „Ne govorite med seboj: Abrahama
imamo očeta", ne zanašajte se na to, da ste Abrahamovi
otroci. „Zakaj sekira je že drevesom v korenino nastavljena.
Vsako drevo torej, katero ne stori dobrega sadu,
bo posekano in vrženo v ogenj." (Mat. 3, 9. 10.) Sv. Janez
ne pravi, da bo drevo, katero rodi slab sad,  posekano in
v ogenj vrženo, ampak tudi ono, ki ne rodi dobrega
sadu.  Opuščanje dobrih del nakoplje torej človeku tudi
večno pogubljenje, ker je že to hudo, če kdo nič dobrega
ne stori, ne samo to, če izvršuje hudobna dela; zakaj zapo¬
vedano je razločno: „Ogibaj se hudega in delaj dobro/
(Ps. 36, 27.) — Jezus Kristus je tudi sam razločno učil, da
so zaslužna dela potrebna. V priliki o figovem drevesu, ki
je bilo nerodovitno, govori vinogradov lastnik gorniku:
»Glej, tri leta je, kar hodim iskat sadu na tem figovem dre¬
vesu, in ga ne najdem; posekaj je torej! čemu še jemlje
prostor?" (Luk. 13, 7.) Vinogradov lastnik je Bog sam, ki
zahteva od nas dobra dela. Isto nas uči Jezus v priliki o
peterih pametnih in peterih nespametnih devicah (Mat. 25,

1 — 14), kakor tudi v priliki o talentih. (Mat. 25, 14—30.)
Nespametne device niso imele ob ženinovem prihodu olja v
svojih svetilih, to se pravi, niso imele dobrih del;
zakaj po razlaganju svetih očetov je svetilo brez olja vera
brez dobrih del; zato pa niso smele na ženinovo ženitnino.
V priliki o talentih nam pove Jezus, da hlapec, ki je prejel
samo en talent, tistega ni izgubil, tudi ne zapravil, pač pa
ni ž njim kupčeval, ampak ga zakopal, a je bil za svojo
lenobo hudo kaznovan; zakaj njegov gospodje ukazal: „Ne-
pridnega hlapca vrzite v skrajno temo: tam bo jok in škri¬
panje z zobmi." Na sodnji dan bo Jezus obsodil one, ki bodo
stali na njegovi levici, v pekel zlasti zaradi opuščanja dobrih
del. (Mat. 25, 41—45.) — Med apostoli naglaša potrebo
dobrih del zlasti sv. Jakob, ki piše: „Kaj pomaga, moji bratje!

če kdo pravi, da ima vero, pa nima del? Ga bo li vera
mogla vzveličati ? Ako sta brat ali sestra naga, in potre¬
bujeta vsakdanjega živeža, reče jima pa kdo izmed vas:
Pojdita v miru, ogrejta in nasitita se; in jima ne dd, kar
je potrebno telesu, kaj bo to pomagalo? Tako tudi vera, če
nima del, je mrtva sama v sebi." (Jak. 2, 14-17.) Kakor
revnemu bližnjiku naše usmiljenje nič ne pomaga, ako mu
ne damo potrebnega, ravno tako tudi vera brez dobrih del
nič ne pomaga k vzveličanju.

Dasiravno nas sv. pismo razločno uči, da so dobra
dela za vzveličanje potrebna, so vender vstali krivoverci, ki
so učili, da niso potrebna, ter se sklicevali na izrek svetega
Pavla, ki pravi: „Pravični iz vere živi." (Rimlj. 3, 28.) Iz
tega izreka so izvajali, da so dobra dela za vzveličanje ne¬
potrebna. Toda njihovo izvajanje je popolnoma napačno.
Ako greva po potu za njivo, pa ti rečem: Od te njive živi'
ta in ta kmet, je popolnoma resnično, kar pravim, vender
iz tega ne sledi, da onemu kmetu ni treba obdelovati njive,
ter ga sama ob sebi brez dela živi, marveč s tem hočem
reči, da oni kmet živi od pridelkov dobro oskrbljene njive.
Enako je treba umevati izrek sv. Pavla: »Pravični iz vere
živi “ Pravični živi' iz vere tako, da jo kaže v dobrih delih.
Ea je treba izrek sv. Pavla tako umevati, nam kažejo oni
njegovi izreki, v katerih naravnost pravi, da so dobra dela
potrebna, na primer: „Vsak bo prejel lastno plačilo po
svojem delu"  (I. Kor. 3, 8), ali: »Ustvarjeni smo v Kri¬
stusu Jezusu za dobra dela,  ki jih je Bog pripravil, da
v njih živimo." (Efež. 2, 10 )

Ker se nebesa imenujejo plačilo, katero se bo izplačalo
jo onemu, ki si je zasluži z dobrimi deli, ker nas Kristus
in njegovi apostoli tolikokrat in tako nujno opominjajo k
dobrim delom, je gotovo vsakemu jasno, da so nam zaslužna
dela potrebna. „Zavoljo tega, bratje!" opominjam vas s svetim
Petrom, „prizadevajte si bolj in bolj, da svoj poklic in svoje
izvoljenje zagotovite po dobrih delih." (II. Petr. 1, 10.)

Z v r š e t e k.

Na sodnji dan poreče Kristus izvoljenim: „Pridite, blago-
darjeni’ mojega Očeta, posedite kraljestvo, katero vam je
pripravljeno od začetka sveta." (Mat. 25, 34.) Da pa ne bi
kdo mislil, da niso zaslužili takega plačila,^ bo še pristavil:
»Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali jesti; žejen sem bil, in

208


ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste me vzeli pod streho;
nag sem bil, in ste me oblekli; bolan sem bil, in ste k meni
prišli.“ (Mat. 25, 35. 36.) Zgolj dobra dela zaznamuje Kristus
kot večnega plačila vredna. Tiste pa, ki bodo pogubljeni, ne
bo obsodil Jezus Kristus v pekel uprav zaradi tega, ker so
morebiti koga ubili, ali kradli, ali po krivem prisegali, ampak
zaradi tega, ker so opuščali dobra dela. Opravljajmo tudi
mi prav marljivo dobra dela, da bomo prišteti izvoljencem
božjim; zakaj Kristus pravi: „Ne vsak, kateri mi pravi:
Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo; ampak, kateri
stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v ne¬
beško kraljestvo." (Mat. 7, 21.) Amen.

197. Krščanski nauk.

O Jezusovih učencih nam pripoveduje sv. evangelij, da
so nekdaj vso noč lovili ribe, pa niso ničesar vjeli. Drugo
jutro je prišel Jezus k njim, ko so ravno izpirali mreže.
Stopil je v Petrov čoln in je sedč iz čolna učil množice.
»Ko je nehal govoriti, je rekel Simonu: Peljite na globoko
in vrzite svoje mreže na lov. In Simon je odgovoril in mu
rekel: Učenik! vso noč smo delali in nismo nič vjeli; na
tvojo besedo pa bom vrgel mrežo. In ko so bili to storili,
so zajeli veliko število rib; njih mreža pa se je trgala 1 '
(Luk. 5, 4—6.) Zakaj učenci Jezusovi niso ničesar vjeli, dasi-
ravno so vso noč delali ? Zato, ker so .delali brez Jezusa.
Kakor učenci Jezusovi, tako morajo tožiti tudi mnogi kri-
stijani ob koncu svojega življenja. Vse svoje življenje smo
delali in se trudili, skrb na skrb smo si nakladali, mnogo
nadlog in težav smo prenašali — in vender nismo ničesai
vjeli, ničesar si nismo zaslužili s svojimi deli za večno živ -
ljenje. Kaj je temu vzrok? Temu vzrok ni le to, ker kri-
stijani ne opravljamo svojih del po volji božji, s pomočjo
božje milosti in iz Bogu dopadljivega namena, ampak tudi
to, ker jih ne opravljamo v pravem dušnem stanu, ker jih
opravljamo brez Jezusa. To je vzrok, da naša dobra dela
niso zaslužna.

209

832. Kdaj je dobro delo zaslužno ?

Dobro delo je zaslužno, kadar je opravimo

v stanu posvečujoče milosti božje.

Posvetno plačilo si more zaslužiti le tisti, ki še živi.
Plačilo v večnem življenju si more zaslužiti tudi le tisti, ki
živi še na tem svetu,  zakaj „pride noč, ko nihče ne
more delati.* (Jan. 9, 4.) Toda to še ni dovolj, ako ima kdo
samo telesno življenje, da si za nebesa kaj zasluži, ampak
imeti mora tudi nadnaravno življenje.  V nadna¬
ravno življenje pa prerodi našo dušo posvečujoča milost
božja, ali nadnaravno življenje ima, kdor je v stanu posve¬
čujoče milosti božje. Ker mora tisti, ki hoče storiti kako
zaslužno delo. imeti nadnaravno življenje, v nadnaravno živ¬
ljenje pa prerodi njegovo dušo posvečujoča milost božja,
zato pravi katekizem: Dobro delo je zaslužno, kadar
je opravimo v stanu posvečujoče milosti božje.
Jezus Kristus sam govori tako-le: „Kakor mladika ne more
roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na trti; tako tudi

v i ne, ako v meni ne ostanete. Jaz sem trta, vi mladike.
Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi mnogo sadu."
(Jan. 15, 4. 5.) Mladika dobiva svoje življenje od trte, in
dokler je s trto združena, more rasti in grozdje roditi. Kakor
hitro se odreže od trte in ne prejema več iz nje za življenje
in rast potrebnega soka, ne more več roditi grozdja. Kri¬
stijani dobivajo svoje nadnaravno življenje od Jezusa Kristusa,
dokler so ž njim sklenjeni. S Kristusom pa so sklenjeni, če
so v stanu posvečujoče milosti božje, torej živi udje na
Kristusovem duhovnem telesu, katerega glava je on. kakor
daje trta mladikam, ki’so ž njo sklenjene, moč, da rodijo
sad, tako daje Kristus kristijanom, ki so ž njim sklenjeni
po posvečujoči milosti, moč, da morejo opravljati za nebesa
zaslužna dela. Z ozirom na neskončno zasluženje Jezusa
Kristusa nam je Bog obljubil plačilo v večnem življenju, in
K tedaj, če združimo svoja dobra dela z Jezusovim ne¬
skončnim zasluženjem, dobijo ona nadnaravno vrednost in
n am zaslužijo plačilo v večnem življenju. Zato pravi Kiistus.
»Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi mnogo
sadu. £t  Sv. Pavel pravi: „Ustvarjeni smo v Kristusu
J ez usu za dobra dela“  (Efež. 2, 10), ker nas je v njem
Prerodil in storil sposobne, zaslužiti si z dobrimi deli nebesa.

14

210

Ker je dobro delo zaslužno le tedaj, kadar je opravimo v
stanu posvečujoče milosti božje, zato bodi vsakega izmed
nas prva skrb, da bo zmiraj v takem stanu.

833 . Kaj je Bog obljubil kot plačilo m
.zaslužna dela?

Kot plačilo za zaslužna dela je Bog ob¬
ljubil:

1. pomnožiti posvečujočo milost.

Z vsakim zaslužnim delom postane človek Bogu ljubši,
dopadljivejši, kakor je otrok roditeljem, posel gospodarju
tim ljubši, dopadljivejši, čim več dobrega stori. Bogu ljubi;
dopadljivi pa smo le tedaj, če smo sveti in pravični. Kdor
torej postane Bogu ljubši in dopadljivejši, kakor je bil po¬
prej, mora biti tudi svetejši in pravičnejši. Svete in pravične
pa nas stori le posvečujoča milost božja. Če torej kdo po¬
stane še svetejši in pravičnejši in vsled tega Bogu dopadlji¬
vejši, kakor je bil poprej, se more to zgoditi le s tem, da
se mu pomnoži posvečujoča milost z zaslužnim delom. To
razvidimo iz prilike o peterih talentih. Hlapec, ki je izro¬
čenih pet talentov dobro obrnil (sodeloval z dejansko mi¬
lostjo in v stanu posvečujoče milosti), je dobil za plačilo ne
le „veselje svojega Gospoda“ t. j. večno vzveličanje, ampak
poprej še eden talent, še več milosti. „Zakaj vsakemu*',
pravi Kristus, ,,kateri ima (milost in jo prav obrača), se bo
dalo (še več milosti) in bo obilno imel.** (Mat. 25, 29.) Kdor
torej opravlja zaslužna dela, njemu obeta Kristus kot plačilo
pomnožiti posvečujočo milost. Sv. cerkev nas tudi uči v tri¬
dentinskem cerkvenem zboru: „Kdor bi trdil, da opravičeni
z dobrimi deli, katera opravlja z milostjo božjo in po zaslu-
ženju Jezusa Kristusa, katerega živi ud je, ne zasluži pomno-
žitve milosti, . . ;  bodi izobčen.** (Sess. 6. can. 32)

Marija, prečista Devica, presega po svoji milosti in sve¬
tosti vse angele in svetnike, in sicer ne le zato, ker je že
v prvem trenotku svojega spočetja prejela od Boga več mi-
lostij kakor vsi angeli in svetniki (Suarez), ampak tudi zato,
ker je bilo njeno življenje neprestano napredovanje od čed¬
nosti do čednosti (Frančišek Sal.), ker si je z zaslužnimi
deli bolj in bolj pomnoževala posvečujočo milost. Sv. Jožef

211

je bil preprost tesar, vender pa uživa v nebesih silno visoko
čast. Zakaj ? Ker je opravljal svoja tesarska dela iz ljubezni
do Boga in v stanu posvečujoče milosti, katero si je s svo¬
jimi dobrimi deli tudi vedno pomnoževal. Tudi nas opominja
sveti Peter: „Rastite v milosti  “ (II. Petr. 3, 18.), in
sv. Janez: „Kdor je pravičen, bodi še pravičnejši, in kdor je
svet, bodi še svetejši." (Skriv. raz. 22, 11.) Kako naj rastemo
v milosti, kako naj postanemo pravičnejši in svetejši? Ne le
s tem, da večkrat prejemamo sv. zakramente, po katerih se
nam pomnožuje posvečujoča milost, ampak tudi s tem, da
opravljamo zaslužna dela, s katerimi si moremo zaslužiti
pomnožitev posvečujoče milosti. — Kot plačilo za zaslužna
dela je Bog obljubil:

2.  (lati večno veselje in je povečati.

Z dobrimi deli si zaslužimo časno plačilo.  Po
preroku Izaiju govori Gospod: „Povejte pravičniku, da se
mu bo dobro godilo." (Iz. 3, 10.) Psalmist pravi: „Bog vodi
stopinje človeka (pravičnega), in se raduje njegove poti.
Kadar pade, se ne pobije, ker Gospod podstavi roko svojo.
Bil sem mlad, in postaral sem se, pa nisem videl pravičnika
zapuščenega, ne njegovih otrok, da bi prosili kruha. Ves dan
izkazuje usmiljenje in posojuje, in njegov zarod bo blago¬
slovljen." (Ps. 36, 23—26.) In kaj je rekel Kristus? „Iščite
najpoprej božje kraljestvo in njegovo pravico, in vse to
(časne potrebe) vam bo privrženo/' (Mat. 6, 33.) Kakor po-
zemeljski oče tiste otroke, ki pridno delajo, rajše ima kakor
one, ki so manj delavni, ter jim marsikaj podeli, česar drugi
ne  prejmejo, tako tudi nebeški Oče med vsemi ljudmi ljubi
zlasti tiste, ki pobožno živč in marljivo opravljajo dobia
čela. Na južnem Francozkem je bila pred kakimi 400 leti
huda lakota. Ljudje in živali so morali stradati, ker je to,
bar so pridelali, zadoščevalo samo za pol leta. Le neki po¬
božni kmet je pridelal toliko, da je dovolj imel on sam, nje¬
gova družina, njegova živina, ter mu je bilo še mogoče, laj¬
šati revo drugih ljudi. Ko so ga vprašali, kako je mogel pri
tako slabi letini še toliko pridelati, je odgovoril: „1 oje
storila Gospodova roka, moja roka, Damijanova roka. Da¬
mijan je bil bolan revež, katerega je kmet iz usmiljenja vzel
y svojo hišo, ga redil in oblačil. Kaj je hotel reči kmet. To
1° storila Gospodova roka, moja roka, Damijanova roka.
On je hotel reči: Gospodova roka me je blagoslovila, ker

14 »

212

sem pridno delal in ker sem revežu Damijanu dobrote ska-
zoval. Pa če si tudi z dobrimi deli ne zaslužimo vsigdar
časnega plačila, zaslužimo si še mnogo boljše plačilo, zakaj
kot plačilo za zaslužna dela je Bog obljubil dati večno
veselje.

Slišali smo že, da nam je Bog večno življenje obljubil
samo kot plačilo, kar nam pričajo različni izreki sv. pisma,
in to plačilo se izplača samo za zaslužna dela. „Kdor bi
trdil, da opravičeni z dobrimi deli ... ne zasluži . . . več¬
nega življenja, in če v milosti umrje, ne doseže večnega
življenja . . . bodi izobčen", izrekel je tridentinski cerkveni
zbor. (Sess. 6. can. 32.) Poglejmo si nekatere izreke svetega
pisma, ki nam potrjujejo to resnico. „Pravični“, beremo v
knjigi modrosti, „bodo vekomaj živeli in pri Gospodu je
njih plačilo, in skrb zanje pri Najvišjem. Zato bodo prejeli
častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove roke.“
(Modr. 5, 16. 17.) Kristus govori: „Veselite se in od veselja
poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih.“ (.Mat. 5, 12.)
To plačilo obeta Kristus onim, ki zavoljo njega potrpežljivo
trpe preganjanje. Sv. Pavel je pisal: „(Bog) bo povrnil vsa¬
kemu po njegovih delih;  tistim sicer, kateri po stano¬
vitnosti dobrega dejanja  iščejo slave in časti in ne-
strohljivosti, večno življenje...  Slava pa, in čast in
mir (bode) vsakemu, kateri dela dobro"  (Rimlj. 2, 6.
7. 10.) in: „Oko ni videlo, uho ni slišalo in v srce člove¬
kovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, kateri ga lju¬
bijo." (I. Kor. 2, 9.) Vsakemu pravičniku, ki je opravljal za¬
služna dela, bo Kristus zaklical: „Prav, dobri in zvesti hlapec!
ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi
v veselje svojega Gospoda." (Mat. 25, 21.) Sveti Avguštin
pravi: „Bog je tistim, kateri delajo dobro, prihranil večno
življenje in sicer kot plačilo, katero se jim mora po njegovi
obljubi zaradi dobrih del in zaslug pošteno izplačati." (De
grat. et lib. arb. cap. 8.) — Bog je tudi obljubil kot plačilo
za zaslužna dela povečati večno veselje,  zaradi česar
govori tridentinski cerkveni zbor, o „pomnožitvi slave".
Tako beremo tudi v sv. pismu. Sveti Pavel uči, da bo Bog
povrnil „vsakemu po njegovih delih"  (Rimlj. 2, 6.), da
,,bo vsak lastno plačilo prejel po svojem delu"
(I. Kor. 3, 8.), pravi tudi: „Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo
žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi žel v obil¬
nosti." (II. Kor. 9, 6.) Tisti torej, ki opravljajo več in bolj-

213

ših zaslužnih del, bodo uživali tudi večje veselje v nebesih,
kakor pa tisti, ki store manj dobrega. To pa spoznamo tudi
iz tega, da je Bog obljubil kot plačilo za zaslužna dela po¬
množiti posvečujočo milost. Kdor več dobrih del stori, tistemu
se tudi posvečujoča milost pomnoži v višji meri. Komur pa
se bolj pomnoži posvečujoča milost, užival bo tudi večje
veselje, ker je Bogu bolj dopadljiv.

Poglejte, kakšno plačilo se obeta pravičnikom za za¬
služna dela! Mnogo se trudijo ljudje, da si pridobe posvetno
premoženje, kratko minljivo veselje, da dosežejo posvetno
slavo. Se li ne bomo trudili tudi mi, da si pridobimo z za¬
služnimi deli večno slavo, večno veselje, večno kraljestvo v
nebesih? Ozrimo se večkrat v prve čase krščanstva, ko je
v potokih tekla kri krščanskih mučencev, da bi dosegli
večno veselje v nebesih, ozirajmo se večkrat na sv. spozno-
vavce, ki so storili toliko dobrega, da bi dosegli in si po¬
večali večno veselje v nebesih! Po vzgledu teh, „bratje! pri¬
zadevajte si bolj in bolj, da svoj poklic in svoje izvoljenje
zagotovite po dobrih delih.“ (II. Petr. 1, 10.)

Dobro delo je zaslužno, kadar je opravimo v stanu
posvečujoče milosti božje.

834. Kaj je pomniti o dobrih delih, hi jih
človek opravlja v stanu smrtnega greha ?

0 dobrih delih, ki jih človek opravlja v
stanu smrtnega greha, je pomniti to-le:

1. za nebesa niso zaslužna.

Bog vsakemu človeku podeljuje dejansko milost (Prim.
vpr. 517.), torej tudi grešniku. Tudi grešnik more s pomočjo
dejanske milosti opravljati dobra dela. Toda kolika razlika
je med dobrimi deli človeka, ki je v stanu posvečujoče mi¬
losti božje, in onega, ki je v stanu smrtnega greha! Dobra
dela, ki jih človek opravlja v stanu posvečujoče milosti, so
za nebesa zaslužna, dobra dela, ki jih opravlja^ človek v stanu
smrtnega greha, za nebesa niso zaslužna.  Kdor je v
stanu smrtnega greha, „ima ime, da živi, in je mrtev"
(Skriv. raz. 3. 1.), mrtev za nebesa, ker nima nadnaravnega
življenja. Kakor si telesno mrtvi ne more ničesar zaslužiti
z a ta svet, tako si on, ki je mrtev za nebesa, ne more ni-

214

česar zaslužiti za nebesa. Kristus naravnost pravi: „Kakor
mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane
na trti; tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Jaz sem
trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, on rodi
mnogo sadu; ker brez mene ne morete ničesar delati.”
(Jan. 15, 4. 5.) Mladika, ki se je odcepila ali odrezala od
trte, ne more roditi nobenega sadu; tako človek, ki se je po
smrtnem grehu ločil od Kristusa, ki je postal mrtev ud na
njegovem telesu, ne more prav ničesar delati, kar bi mu za¬
služilo plačilo v večnem življenju. Tonam potrjuje tudi sveti
Pavel, ko piše: „Ko bi razdal ubogim v živež vse svoje
premoženje, in ko bi dal svoje telo tako, da bi gorel, lju¬
bezni pa bi ne imel, mi nič ne pomaga." (I. Kor. 13. 3.)
Brez ljubezni — brez posvečujoče milosti torej tudi zelo
imenitna dobra dela, kakršno bi bilo, ako bi kdo razdelil
vse svoje premoženje revežem, ali dal uničiti svoje telo, niso
zaslužna za nebesa. Da taka dobra dela za nebesa niso za¬
služna, pa lahko tudi sami sprevidite. Bog je obljubil nebesa
kot plačilo in dedščino samo onim, ki so njegovi ljubljeni
otroci, človek pa, ki je v stanu smrtnega greha, ni ljubljen
otrok božji, ampak otrok jeze božje, sovražnik božji. Takemu
Bog ne more obljubiti nebes kot plačilo za dobra dela, tudi
ne pomnožitve posvečujoče milosti, katere niti nima. Ako bi
si človek, k.i v stanu smrtnega greha opravlja dobra dela,
mogel ž njimi zaslužiti nebesa, bi morali reči, da je obenem
dedič večnega pogubljenja zaradi smrtnega greha in tudi
dedič svetih nebes zaradi zaslužnih del. Ali je to mogoče?
Nikakor ne!

Ako nobeno dobro delo, ki je storim v stanu smrtnega
greha, ni zaslužno za nebesa, utegnil bi v reči kak grešnik,
potem bom začel opuščati dobra dela. Čemu bi še molil?
čemu bi še hodil k službi božji? čemu bi se postil in delil
miloščino, ako vse nič ne pomaga? Ali bi prav ravnal”
Nespametno bi ravnal, zakaj njemu so dobra dela še bolj
potrebna kakor pravičniku. Dasiravno dobra dela, ki jih
človek opravlja v stanu smrtnega greha, za nebesa niso
zaslužna,

2. vender pa pomagajo, da človek lažje
doseže milost spreobrnenja, ali da mu
Bog poplača z zemeljskimi darovi ter
odvrne od njega časne nesreče.

215

Mislite si dva sinova, katera sta s svojo nepokorščino
hudo žalila svojega očeta. Oba bi se rada spravila z očetom.
Prvi odslej prav natančno izpolnjuje očetovo voljo, da, stori
še več, kakor mu je zapovedano, drugi pa je za dela bolj
malomaren. Komu bo oče rajši odpustil? Gotovo prvemu, ki
prav marljivo dela, da bi lažje dobil očetovo odpuščenje.
Tudi grešniku, ki je hudo razžalil nebeškega Očeta, poma¬
gajo dobra dela, da lažje doseže milost spreobrnenja. Kralj
Nabuhodonozor se je proti koncu svojega življenja zaradi
svoje mogočnosti prevzel. Bog mu je v sanjah zagrozil, da
ga bo pahnil iz človeške družbe. Ko je prerok Danijel zvedel
njegove sanje in spoznal, kakšna kazen mu preti, opominjal
ga je, rekoč: „Zavoljo tega, o kralj, stori po mojem nasvetu,
ter odkupi se svojih grehov z miloščino in svojih krivic z
usmiljenjem do ubogih; morebiti ti bo odpustil tvoje grehe."
(Dan. 4, 24.) S temi besedami je hotel nagniti kralja, da bi
si z dobrimi deli pridobil milost spreobrnenja. Prerok Izaija
pa pravi: „Lomi lačnemu svojega kruha, in siromake in po¬
potnike pelji v svojo hišo; ko boš videl nagega, ogrni ga,
in ne zaničuj svojega mesa (bližnjega človeka). Tedaj se bo
posvetila tvoja luč (milost) kakor jutro, in tvoje zdravje (re-
šenje) bo hitreje prišlo." (Iz. 58, 7.) V knjigi Tobijevi beremo,
da je rekel nadangel Rafael: „Boljša je molitev s postom in
miloščino, kakor spravljati zlate zaklade; zakaj miloščina
reši smrti, in ona je, ki čisti grehov in dd najti usmiljenje
in večno življenje." (Tob. 12, 9.) Sama iz sebe ne more mi¬
loščina izbrisati smrtnega greha, pač pa nam pridobi od Boga
usmiljenje, da se grehov kesamo in spokorimo. Navedeni iz¬
reki sv. pisma nam torej kažejo, da dobra dela pomagajo
grešniku, da lažje doseže milost spreobrnenja. — To lahko
tudi sami sprevidimo. Mislite si človeka, ki živi v smrtnih
grehih, vender pa še hodi k sv. maši. Pri sv. maši mu pride
na misel: Jezus me je tako goreče ljubil, je toliko zame
pretrpel, jaz pa ga vedno zopet žalim; jaz sem tukaj, kjer
se ponavlja njegova daritev v spomin njegovega trpljenja in
njegove smrti, kakor kak Judež. Kako se mi bo godilo?
Tako gre v sč, prevdarja svoj grešni stan ter sklene, se
spreobrniti in poboljšati Te milosti bi morebiti ne bil de¬
ležen, ako bi ne prihajal k službi božji. Kak drug grešnik
Pridno deli miloščino. Hvaležnost revežev mu vzbudi misel:
Bog mi podeljuje mnogo večje dobrote, jaz pa sem tako ne¬
hvaležen, da ga ne neham žaliti in mu njegove dobrote z ne-

216

hvaležnostjo povračevati; jaz se moram poboljšati. Za tretjega
grešnika, ki stori revežem obilno dobrega, ti morebiti tako
stanovitno molijo, da mu Bog podeli milost spreobrnenja itd.
Vidite torej, kako napačno bi ravnal grešnik, ko bi začel
opuščati dobra dela, zlasti pa molitev, ker potem bi ne imel
ničesar, kar bi pripravljalo njegovo dušo na milost spre¬
obrnenja. Dalje, ko se grešnik obrne od Boga, dalje se tudi
Bog od njega.

Dobra dela, ki jih človek opravlja v stanu smrtnega
greha, tudi pomagajo, da mu Bog poplača z zemelj¬
skimi darovi ter odvrne od njega časne  nesreče.
Bog poplača vsako dobro delo, tudi kupico vode v njegovem
imenu podeljeno. Grešniku, ki se ne spreobrne, Bog njegovih
dobrih del ne more poplačati v nebesih, zato pa mu jih po¬
plača že tukaj z zemeljskimi darovi. Zaraditega vidimo in
slišimo, da se marsikateremu človeku, čeprav v grehih živi,
tukaj na zemlji dobro godi. — Dostikrat bi morebiti Bog
kaznoval kakega grešnika z boleznijo, nesrečo, revščino,
toda ker že opravlja dobra dela, odvrača od njega take časne
kazni, mu prizanaša. Bog je zapretil prebivavcem mesta Ni¬
nive, da bo zaradi njihovih hudobij pokončal Ninive. Ko pa
so se Ninivljani postili v pokoro za svoje grehe, ni pokončal
mesta. Kralj Manase je zelo hudo grešil zoper Gospoda. So¬
vražniki so ga ujeli in zvezanega v verige in vezi odpeljali
v Babilon. V tej stiski je prosil Boga odpuščenja in oprav¬
ljal spokorna dela. Bog mu zaradi njegovih spokornih del
ni podelil le milosti spreobrnenja, ampak odvrnil tudi časno
kazen, ker ga je rešil jetništva.

Zvršetek.

„Najneznatnejša dela so, ako se opravljajo v ljubezni
— v posvečujoči milosti —, zlata in božja“, pravi sveti
Ambrozij. (In cap. 13., epist. I. ad Cor.) Da, resnično! Dobra
dela, ki jih opravljamo v stanu posvečujoče milosti, kot živi
udje Kristusovega duhovnega telesa, so neizmerno veliko
vredna, ker nam zaslužijo pomnožitev posvečujoče milosti,
ker nam pridobe nebeško veselje in je povečajo. Ohranimo
si posvečujočo milost božjo in storimo toliko dobrega, ko¬
likor nam je mogoče. Pa tudi tisti, ki so v stanu smrtnega
greha, naj ne opuščajo dobrih del, zakaj, čeprav za nebesa
niso zaslužna, vender pa pomagajo, da človek lažje doseže
milost spreobrnenja, ali da mu Bog poplača z zemeljskimi

217

darovi ter odvrne od njega časne nesreče. Ker pa je škoda
neizmerno velika, če kdo dela dobro v stanu smrtnega greha,
zato se naj vsak grešnik prej ko prej spreobrne po pravi
pokori. „Preorjite si novino, in med trnje nikar ne sejte! 11
opominja prerok Jeremija (4, 3.), predelajte svoje srce in iz¬
trebite iz njega trnje greha. Kakor iz njive potrebite poprej
trnje in plevel in šele potem sejete, ne pa narobe, tako oči¬
stite tudi najprej svoje srce in potem delajte dobro, da bodo
vaša dobra dela zaslužna za nebesa. Amen.

198. Krščanski nauk.

Zaslužna dela so potrebna, ker nam je Bog večno živ¬
ljenje obljubil samo kot plačilo, katero si moramo torej
zaslužiti. „Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano
>n vrženo v ogenj. 11  (Mat. 3, 10.) Vsak kristijan, ki ne opravlja
zaslužnih del, bo pahnen v kazen za svojo lenobo v pekel,
skrajno temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi. 11  (Mat.
p’ N J im > ki opravljajo zaslužna dela, zaklical bo Kristus:
»Pridite, blagodarjeni mojega Očeta, posedite kraljestvo, katero
Va m je pripravljeno od začetka sveta. 11  (Mat. 25, 34.) Ker so
” am  zaslužna dela tako potrebna, zato nas sv. pismo toliko-
*|tat in tako nujno opominja, da bi dobro delali. „Dobro pa
oelajmo in se nikar ne utrudimo; ker ob svojem času bomo
Ze li, ako se ne utrudimo", piše sv. Pavel (Gal. 6,  9.), sv. Peter
P a:  »Zavoljo tega, bratje! prizadevajte si bolj in bolj, da svoj
Poklic in svoje izvoljenje zagotovite po dobrih delih. 11  (Ih Petr.
k 10.) Dobra dela so jako različna; katekizem govori samo

0  najimenitnejših.

835. Katera so najimenitnejša dobra dela?

Najimenitnejša dobra dela so: molitev, post
111  miloščina.

Molitev  je pobožno povzdigovanje duha k Bogu, ali
a dar molimo, moramo misli svojega duha in želje svojega
s rca povzdigovati k Bogu. — P o s t je zlasti v tem, da se
z aržimo ob dnevih, od cerkve določenih, mesnih jedij ali si
°benem pri jedi pritrgamo tako, da se samo enkrat na dan

218

najemo do sitega, in sicer ne pred poldnem. — Miloščina
pomenja predvsem pomoč, katero dajemo svojemu bližnjiku
v telesnih in dušnih potrebah.

Vsak kristijan naj opravlja tista dobra dela, katera mu
zapovedujejo božje in cerkvene zapovedi, saj pravi sv. pismo:
„Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi; ker to dela člo¬
veka popolnega.“ (Pridig. 12, 13.) Da bo „spodobno živel po
poklicu, h kateremu je poklican" (Efež. 4, 1.), naj opravlja
tista dobra dela, katera zahteva od njega njegov stan. Zlasti
pa naj vsakdo pridno moli, se posti in deli miloščino, ker
so molitev, post in miloščina najimenitnejša dobra dela.

836. Zakaj imenujemo molitev, post in milo¬
ščino najimenitnejša dobra dela?

Molitev, post in miloščino imenujemo naj¬
imenitnejša dobra dela:

1. ker nam jih sveto pismo posebno pri¬
poroča.

Vsako dobro delo je priporočila vredno, zato tudi
sv> v  pismo sploh priporoča dobra dela, a posebno še pripo¬
roča molitev, post in miloščino. Božji poslanec, nadangel
Rafael, je rekel staremu in mlademu Tobiju: „Boljša je
molitev s postom in miloščino, kakor spravljati zlate za-
klade.“ (Tob. 12, 8.) Sv. pismo nam tudi o drugih prilikah
posebno priporoča ta troja dobra dela, n. pr. molitev z bese¬
dami Jezusovimi: „Prosite, in se vam bo dalo; iščite, in bote
našli; trkajte, in se vam bo odprlo“ (Mat. 7, 7.), in: „Treba
je vedno moliti in ne jenjati“ (Luk. 18, L), ali post z bese
dami velikega duhovnika Elijakima, ki je rekel: „Vedite, da
bo Gospod uslišal vaše prošnje, ako stanovitni ostanete v
postih in molitvah pred Gospodovim obličjem" (Judit. J;
8. 12.), ali miloščino z besedami Jezusovimi: „Dajte raji
vbogajme od tega, kar imate." (Luk. 11, 41.) Ker nam sveto
pismo samo mej dobrimi deli posebno priporoča moliteS
post in miloščino, jih po pravici imenujemo najimenitnejša
dobra dela. Z molitvijo darujemo Bogu svojo dušo, s pošto®
svoje telo, z miloščino svoje premoženje; z molitvijo zatira® 0
napuh, s postom hudo poželjivost, z miloščino poželenje p°
posvetnem blagu; z molitvijo razodevamo ljubezen do Bog a >


219

s postom ljubezen do samega sebe, z miloščino ljubezen do
bližnjega. Tako lahko sami spoznamo, kako imenitna so
imenovana dobra dela. — Molitev, post in miloščino imenu¬
jemo najimenitnejša dobra dela:

2. ker obsegajo tudi druga dobra dela.

To, kar obsega vse drugo, je imenitnejše, kakor to,
kar je v njem obseženo. Molitev, post in miloščina obsegajo,
kakor bomo kmalu slišali — vsa druga dobra dela, sploh
v se, kar more kristijan zaslužnega storiti, in tudi zaraditega
se imenujejo najimenitnejša dobra dela.

837. Katera dela obsega molitev?

3Iolitev obsega vsa dela bogoljubnosti in
pobožnosti.

Molitev ni samo povzdigovanje duha k Bogu, ampak
molitev obsega sploh vse, s čimur častimo Boga in njegove
svetnike, to je vsa dela bogoljubnosti in pobožnosti. Če
torej kdo moli sv. rožni venec ali sv. križev pot, če gre k
sv. maši, k popoldanski službi božji, če prejme sv. zakra-
msnte ali gre na božjo pot, vse to spada k molitvi. K molitvi
s Pada, če kdo s premislekom bere pobožne knjige, posluša
pridige in krščanske nauke, sploh vse, kar človek stori iz
ljubezni do Boga in njemu na čast.

838. Katera dela obsega post?

Post obsega vsa dela pokore, zatajevanja
in mrtvenja samega sebe.

Post ni samo to, če se kdo zdrži mesnih jedij, si pri
J e di in pijači kaj pritrga, ampak posti se tudi, kdor opravlja
s Ppkorna dela,  da bi zadostil za storjene grehe, slekel
§ re šne navade in več ne grešil, kdor potrpežljivo prenaša
obrekovanja, zaničevanja, preganjanja hudobnih ljudij, mraz
m vročino, lakoto in žejo, bolezni, nesreče, revščino itd.

1 °sti se dalje, kdor zatajuje samega sebe, n. pr. če brzda
Sv °j jezik, da ne govori ničesar nepotrebnega, svoje oči, da
se brez potrebe okoli ne ozirajo, svoja ušesa, da ne poslu-

■

šajo ničesar nepotrebnega, in druga čutila, kdor se zdržuje
pripuščenih zabav in veselic, si sploh odreka tudi to, kar
mu je dovoljeno. — K postu spadajo tudi mrtvenja samega
sebe, n. pr. če kdo spi na golih tleh, če si prikrajšava spanje,
nosi kako bodečo obleko^ se biča itd.

839. Katera dela obsega miloščina?

Miloščina obsega vsa telesna in duhovna
dela usmiljenja.

Miloščino imenujemo navadno dar, katerega podelimo
kakemu revežu, n. pr. denar, kos kruha, kako oblačilo. —
Miloščina pa se sme tudi imenovati sploh vsako dobro delo,
ki je storimo, da bi mu pomagali v njegovi potrebi. Ker
skazujemo svojemu bližnjiku dobrote zato, ker imamo sočutje
z njegovimi potrebami, ali iz usmiljenja, zato se imenujejo
dobra dela, ki mu jih skazujemo, dela usmiljenja.  Ako
imamo usmiljenje s telesnimi potrebami svojega bližnjika in
mu prihitimo na pomoč, delimo mu telesno miloščino ali
skazujemo mu telesna dela usmiljenja;  ako p a
imamo usmiljenje z duhovnimi potrebami svojega bližnjika
in mu v njih pomagamo, delimo mu duhovno miloščino ah
skazujemo mu duhovna dela usmiljenja.  Oboje je
za nebesa jako zaslužno.

Pri poslednji sodbi bode Jezus posebno gledal na telesna
dela usmiljenja.

840. Katera telesna dela usmiljenja n anl
sveto pismo posebno priporoča?

Sveto pismo nam posebno priporoča ta-le
telesna dela usmiljenja:

1. nasičevati lačne.

Jezus Kristus nas je učil moliti: „Daj nam danes nas
vsakdanji kruh“ (Mat. 6, 11.), ker nam je živež neobhodno
potreben, da si ohranimo zdravje in življenje, da si ohranjn
jemo in pridobivamo za delo potrebnih močij. Mnogo p a  l e
takih ljudij, ki si ne morejo sami služiti vsakdanjega kruha,

221

n. pr. slepi, hromi, enoroki, bolehni, pa tudi ničesar svojega
nimajo, da bi si kupili potrebni živež. Lakota pa je huda
reč in prisili dostikrat človeka, da zauživa reči, ki se nam
drugače silno studijo. Ko so Rimljani oblegali Jeruzalem, je
Jude stiskala tolika lakota, da so jedli usnje čevljev, grizli
travo, da, lovili miši in podgane ter jih uživali. Neka mati
je zaklala celč lastno dete, je spekla in pojedla. Pa kaj bi
vam pripovedoval, kako huda je lakota, saj mnogi vedč to
iz lastne izkušnje. Z lačnimi je Jezus Kristus imel posebno
usmiljenje. Ko je videl lačno množico, je rekel: „Množica
se mi smili, ker že tri dni bivajo pri meni in nimajo kaj
jesti; in jih nočem lačnih izpustiti, da na potu ne omagajo."
(Mat. 15, 32.) Potem je čudežno nasitil okoli 4000 mož, drugo-
krat pa 5000. S tem nam je zapustil vzgled, kako naj tudi
imamo usmiljenje z lačnimi in jih nasičujemo, kakor je
opominjal že prerok Izaija, rekoč: „Lomi lačnemu svojega
kruha." (Iz. 58, 78.) Kako ljubo je to delo Bogu, nam pri¬
čajo premnogi čudeži. Vdova v Sarepti je nasitila preroka
Elija, dasiravno je že sama imela prav malo živeža, in glejte!
»od onega dnč ni zmanjkalo v loncu moke, in olje v vrču
so ni zmanjšalo" (III. Kralj. 17, 15. 16.), razven tega pa Je
Prerok obudil tudi njenega mrtvega sina. Sv.  Ožbalt, angleški
kralj, je nasičeval lačne, in njegova desna roka je ostala
ueiztrohnjena, kakor tudi desna roka sv. Stefana, ogerskega
kralja, ki je mnogo miloščine delil. Kdor lačne nasičuje,
Posnema Jezusov vzgled, in sodnji dan mu bo usmiljeni Jezus
to  dobro delo tako poplačal, kakor bi je bil storil njemu
samemu. „Lačen sem bil, in ste mi dali jesti", bo zaklical
tistim, ki so lačne nasičevali. (Mat. 25, 35.)

Sveto pismo nam posebno priporoča kot telesno delo

usmiljenja:

2. napajati žejne.

Nam bi se lahko zdelo, da žejne napajati ni posebno
u°bro delo, ker si mislimo, da se voda povsod lahko dobi
ji nas se res voda povsod lahko dobi, ker ima vsaka vas,
da >. skoraj vsaka hiša svoj vodnjak, a to ni povsod. Zlasti
v  jutrovih deželah so kraji, kjer človek ne pride do vode,
,o bi tudi ves dan hodil. V takih krajih je pač napajati

prav zaslužno delo. Zato je rekel naš Vzveličar: „Kdor-
°ii vam da piti kozarec vode v mojem imenu, ker steKn-
stUs ovi, resnično vam povem, ne bo izgubil svojega plačila

222

(Mark. 9,  40) Lep vzgled, kako naj radovoljno napajamo
žejne, nam daje Rebeka, Batuvelova hči. Abraham je poslal
v mesto Haran svojega zvestega hlapca Elijezerja, da bi
dobil ženo za njegovega sina Izaka. Prišedši tja je dal
kamelam leči zunaj mesta, zraven vodnjaka, v večer, kadar
hodijo ženske zajemat vode. Ni še bil dolgo tam, kar pride
Rebeka, jako zaja deklica, prelepa devica, ki je imela vrč
na svoji rami. Sla je doli k studencu, napolnila vrč in se
vračala. In hlapec ji je šel nasproti in rekel: Malo vode mi
daj piti iz vrča! Ona je odgovorila: Pij, gospod moj! In hitro
je spustila vrč v naročje in mu dala piti. Ko se je napil on,
rekla je: Tudi tvojim kamelam bom zajela vode, dokler se
vse ne napijejo. Izlila je vrč v korito, vrnila se k studencu,
da bi zajemala vode; zajemala in natakala je vode za vse
kamele. V plačilo za svoje dobro delo je Rebeka postala
žena očaka Izaka. (I. Mojz. 24.) Ko so sv. Anastazijo mučili,
trpela je silno hudo žejo. Milo je prosila požirka vode. Pagan
Ciril, ki je bil med gledavci, prinesel ji je iz usmiljenja
vode. V plačilo za to pa ga je razsvetila milost božja, da se je
spreobrnil h krščanski veri in postal mučenec. Tudi vi lahko
opravljate to dobro delo, ako delavce, popotnike, posebno pa
bolnike krepčate s hladilno pijačo. Koliko je takih kristi-
janov, ki čez mero uživajo dragocene pijače, ki povabljene
goste čez mero piti silijo, za kakega bolnika pa nimajo niti
požirek vode! Ko bi bili v  pričujoči, ko so Jezusa križali, in
bi ga bili slišali reči: „Žejen sem!“ bi gotovo ne bili tako
trdosrčni, da bi ne pogasili njegove pekoče žeje. Kar pa Je¬
zusu samemu niste mogli storiti, storite v njegovem imenu
drugim, in Kristus vam bo tako poplačal, kakor bi bili to
njemu storili, saj bo rekel sodnji dan: »Žejen sem bil, in ste
mi dali piti.“ (Mat. 25, 35.) — Sveto pismo nam posebno
priporoča kot telesno delo usmiljenja:

3. sprejemati popotnike.

Popotniki so tisti ljudje, ki morajo iti po svetu si
iskat zaslužka in potrebnega kruha. Ker so večinoma bolj
revni in si ne morejo dobiti prenočišča za denar po go¬
stilnah , so primorani prositi si prenočišča pri usmiljenih
ljudeh. Dandanes sicer ni toliko priložnostij sprejemati po¬
potnike, ker imajo posamezne občine večinoma že takoime-
novana „vsprejetišča“, v katerih dobivajo potujoči rokodelci
in delavci brezplačno prenočišče in hrano, a včasi se vender

223

ponudi tudi vam prilika, da ali sami prenočite kakega reveža
ali pa^ mu preskrbite prenočišče kje drugje. Ker se v današ¬
njih^ časih mnogo malopridnih lenuhov, kateri bi radi na
stroške drugih delavnih ljudi živeli, klati po svetu, je treba
seveda tudi velike previdnosti. Večkrat se namreč zgodi, da
se vsprejme na prenočevanje kak malopridnež, a zjutraj se
; pogreša on, kakor tudi marsikaj drugega, kar si je prisvojil.
Zaradi previdnosti zahtevajte vselej od potujočih ljudi de¬
lavske knjige in druga pisma. Da je sprejemati popotnike
bogoljubno delo, spoznamo iz tega, ker je Gospod zapovedal
po preroku Izaiju, rekoč: „Siromake in popotnike pelji v
svojo hišo." (Iz. 58, 7.) Sv. Pavel piše: ,,Bratovska ljubezen
ostani med vami. In ptujcev sprejemati nikar ne pozabite;
tako so namreč nekateri nevedoma angele pod streho vzeli."
(Hebr. 13, 1. 2.) Nevedoma so angele vzeli pod streho
Abraham in Lot. Dva učenca, ki sta šla v Emavs, nista le
Prijazno povabila ptujca, kateri se jima je spotoma pridružil,
da bi šel z njima, ampak sta ga celd silila rekoč: „Ostani
2  nama, ker se mrači, in se je dan že nagnil. In je šel noter
2  njima. In zgodilo se je, ko je z njima pri mizi bil, je vzel
kruh, in ga je posvetil in zlomil, in jima podal. In odprle
s° se jima oči, in sta ga spoznala (namreč Jezusa); in on
jima je izginil izpred oči." (Luk. 24, 29—31.) „Iz tega
vzgleda se spozna“, pravi sv. Gregorij Veliki, „da je treba
Popotnike ne le vabiti, ampak tudi siliti na prenočišče."
(Hom. 23. in Ev.) — Sv. pismo nam posebno priporoča kot
telesno delo usmiljenja:

4. oblačiti nage.

Pri besedah „oblačiti nage" nimamo v mislih takih
■judij, ki nimajo popolnoma nobene obleke, ker taki se pri
" a s navadno ne nahajajo, ampak v mislih imamo take reveže,
ki nimajo dovolj potrebne obleke, da bi se obvarovali mraza,
da bi se  mogli prikazati med ljudi, da bi mogli priti v cerkev,
taki pa se nahajajo skoraj povsod. Oblačiti take je Gospod
Zau kazal po preroku Izaiju, rekoč: „Ko boš videl nagega,
ogrni ga." (I z . 58, 7.) Sv. Janez Krstnik je rekel množicam,
'•so  ga hodile poslušat ob reki Jordanu: „Kdor ima dve
^ u knji, naj da (eno) temu, ki je nima." (Luk. 3, 11.) Kako
°bro delo je, oblačiti nage! Ko je Tabita, kristijana v mestu
J°Pe, umrla, poklicali so sv. Petra. Jokaje in tarnaje poka-
2a le so mu revne vdove različna oblačila, katera jim je na-

224

n

redila Tabita. Apostol Peter je pokleknil, molil in jo obudil
k življenju. (Dej. ap. 9, 36.) Komu ni znano, kako je krščenec
Martin oblekel v mestu Amijen na Francozkem na pol nagega
berača s polovico svojega plašča, katerega je razpolovil z
mečem? Sledečo noč se mu je prikazal Kristus, ogrnen ž
njegovim plaščem in mu rekel: „Krščenec Martin mi je
oblekel to suknjo." Ako je v vaših močeh, skazujte tudi vi
to dobro delo, in Kristus vam bo poplačal. — Sv. pismo
nam posebno priporoča kot telesno delo usmiljenja:

5. obiskovati bolnike.

„Mnogo težav je vsem ljudem prisojenih 11 , pravi sveto
pismo. (Sir. 40, 1.) Med raznimi težavami človeškega živ¬
ljenja je ena najhujših bolezen. Dolga in huda bolezen je
težavna za bolnika, ki ima vsega dovolj, koliko bolj šele
za reveža, ki nima zdrave in pripravne hrane, krepilnega
zdravila, ne pripravnega ležišča, ki je skoraj zmirom sam
in nima človeka, da bi mu postregel. Ker je stanje revnih
bolnikov tako žalostno, je gotovo jako dobro delo, če jih
kdo obišče, jih potolaži, jim postreže, jim kaj podeli, česar
si sami ne morejo preskrbeti, na primer kako boljšo jed,
pijačo i. t. d. O starem Tobiju pravi sv. pismo, da „je hodil
k vsem, ki so bili v suženjstvu, in jim je dajal vzveličavne
opomine." (Tob. 1, 15) Sv. cerkev si je prizadevala že od
prvih časov sem, da bi pomagala po vzgledu Jezusovem po¬
trebnim bolnikom. V ta namen so se zidale bolnice, v ta
namen so se ustanavljali razni redovi, kakor postavim
usmiljenih bratov, usmiljenih sester, katerih najimenitnejša
dolžnost je, streči bolnikom. Mnogim svetnikom je bilo naj¬
ljubše opravilo, streči bolnikom, jih tolažiti, kakor sv. Eliza¬
beti, sv. Frančišku Saleziju, sv. Filipu Neriju, sv. Hijeroniniu
Emilijanovemu, sv. Kamilu, sv. Alojziju, sv. Frančiški San-
talskej in drugim. Sloveči o. Damijan Devenster je prosto¬
voljno prevzel dušno in telesno oskrbovanje nesrečnih
gobavcev na otoku Molokaj, kjer je tudi umrl kot žrtva
svojega poklica. Obiskujte tudi vi radi bolnike ter jim P°'
magajte, kakorkoli morete, tolažite jih ter imejte ž njimi
usmiljenje, ako so sitni. Podpirajte tudi one, ki se pečajo s
strežbo bolnikov, z radodarnimi doneski, da jim olajšate
njihov težavni poklic. — Sv. pismo nam posebno priporoča
kot telesno delo usmiljenja:

6. reševati jetnike.

225

Državna oblast ima pravico in dolžnost, zapirati hudo-
delnike, ker so na kvar človeški družbi. Obiskavati take
jetnike, če je mogoče, jih opominjati k pokori in poboljšanju
ter zanje moliti se sme, reševati pa ne, ker bi to bilo zoper
državno in božjo postavo. Jetniki, katere naj bi reševali, so
oni, ki so v ječah po nedolžnem,  n. pr. zaradi svoje
vere in čednosti, potem taki, ki so bili prodani v sužnost
ali bili vjeti v vojski. Ko je Abraham slišal, da je njegov
bratič Lot od sovražnikov ujet, je zbral 318 oboroženih
hlapcev, je planil ponoči ž njimi na sovražnike, jih premogel
in rešil Lota, svojega bratiča, ž njegovim blagom, tudi ženske
in ljudstvo. (I. Mojz. 14.) Prerok Danijel je rešil smrti čisto
Suzano, ko je spričal njeno nedolžnost. (Dan. 13.) Ako tudi
mi vemo za koga, ki je po nedolžnem v ječi, moramo z
dovoljenimi sredstvi skušati dopričati njegovo nedolžnost in
ga rešiti ječe. Telesno delo usmiljenja tudi storimo, ako iz¬
puščenim jetnikom, ki so dostali zasluženo kazen, preskrbimo
pošten zaslužek, in si prizadevamo za to, da zanaprej
krščansko živijo. Zlasti taki so vredni naše pomoči, ki so
po krivdi drugih postali hudodelniki, postavim, ker so jih
njihovi stariši slabo izrejali, ali ker so bili od drugih za¬
peljani. Jetnike tudi lahko rešujete, ako pristopite k „družbi
detinstva Jezusovega". Družba detinstva Jezusovega je pod
varstvom božjega deteta ter ima namen, reševati zamorske
otroke, ki se v Afriki pripeljejo na trge in se prodajajo v
sužnost. Ta družba ima tudi namen reševati kitajske otroke.
Na Kitajskem ima oče pravico, umoriti svoje novorojeno
dete. Zlasti taki, ki menijo, da ne bodo mogli preživiti svojih
otrok, jih takoj po rojstvu vtopijo doma, ali jih vržejo v
reko, ali jih izpostavijo na ulico. Dostikrat pridejo svinje
'n psi do tako izpostavljenih otrok in jih požro. Kar pa jih
ostane, nalože jih zjutraj na nalašč za to pripravljene vozove,
jih odpeljejo in pomečejo v skupno jamo. Krščanski misi¬
jonarji pobirajo take zavržene otroke, jih krste in krščansko
izrejajo. Z denarnimi doneski jih podpira družba detinstva
Jezusovega, katere udje so otroci, ki plačujejo mesečno kake
štiri vinarje. Sv. oče Leon XIII. želijo, da bi bili vsi kato¬
liški otroci udje te bogoljubne družbe. Podpirati pa morejo
to  družbo tudi odrasli ljudje s svojimi prispevki. Na ta način
Se  skazuje zavrženim otrokom telesno in duhovno de o
usmiljenja, rešujejo se časne in večne nesreče. Kristus P ra yi-
»Kdor sprejme takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.

15

226

(Mat. 18, 5.) — Sv. pismo nam posebno priporoča kot telesno
delo usmiljenja:

7. pokopavati mrliče.

Ako so v prejšnjih časih hoteli koga posebno osra¬
motiti in ga kaznovati še po smrti, pustili so njegovo truplo
nepokopano, da so je požrle ropne tiče ali zverine. Ker je
za vsakega človeka grozna misel, da bi njegovo truplo ostalo
nepokopano, si tudi vsak želi, da bi bil spodobno pokopan.
Pokopavati mrliče je že pri paganih veljalo kot dobro delo,
ravno tako pri Judih. „Radodarnost je vsem živim prijetna,
pa tudi mrtvemu ne odreci milosti", pravi modri Sirah.
(7, 37.) O starem Tobiju se bere, da „je umrlim in ubitim
oskrboval pokop", ko so bili v asirski sužnosti. Ko se je
kralj Senaherib, ki je sovražil Izraelove sinove, vrnil bežeč
iz Judeje, kjer je angel Gospodov pokončal njegovo vojsko,
„in je v jezi pomoril mnogo izmed sinov Izraelovih, je Tobija
pokopaval njih trupla “ (Tob. 1.) Kako dobro in Bogu pri¬
jetno je bilo to telesno delo usmiljenja, razodel je nadangel
Rafael rekoč Tobiju: „Kadar si molil s solzami in pokopaval
mrliče, in zapuščal svoje kosilo, in mrliče črez dan skrival
v svoji hiši in jih ponoči pokopaval, sem jaz prinašal tvojo
molitev pred Boga.* (Tob. 12, 12.) Jezusa bi bili najbrž
pokopali kot hudodelnika z razbojnikoma, ki sta bila ž njim
vred križana, a Jožef Arimatejec in Nikodem sta položila
njegovo truplo v nov v skalo vsekan grob, kamor še nihče
ni bil položen (Mat. 27, 57-60), oskrbela sta torej za to,
da je bil „njegov grob veličasten". (Iz. 11, 10.)

Ako se sploh spodobi, da se mrliči pokopavajo, se še
bolj spodobi, da se kristijan lepo pokoplje. Kristijanovo
telo se posveti pri zakramentu sv. krsta, je prebivališče ne-
umrjoče duše, prebivališče sv. Duha, se posvečuje po vrednem
prejemanju sv. Rešnjega Telesa in bo častitljivo vstalo od
mrtvih, zato pa se naj spodobno pokoplje. Za časa pre¬
ganjanja so kristijani dostikrat za obilo denarja in z ne¬
varnostjo svojega življenja reševali trupla umorjenih sobratov
in sosester iz paganskih rok ter jih častitljivo pokopavali-
Dandanes se sicer ne zgodi lahko, da bi kdo ostal nepo¬
kopan, a vendar se tudi vi morete udeleževati poslednjega
telesnega dela usmiljenja s tem, da preskrbite domačim, so¬
rodnikom in revežem spodoben pogreb, da spremljate mrliča
na njegovem zadnjem potu ter molite za njegov dušni mir-
Tako bodete še po smrti pokazali do njih svojo ljubezen.

227

Zvršetek.

Kadar boš, dragi kristijan, ležal na smrtni postelji ter
s strahom in trepetom gledal v neznano večnost, kamor se
boš moral kmalu preseliti in stopiti pred sodnji stol božji,
o kako si boš želel, da bi imel takrat kaj dobrih prijateljev,
ki bi te spremili in te zagovarjali pred sodnikom! Toda
nihče ne pojde s teboj, ne oče, ne mati, ne sorodniki, ne
prijatelji, najmanj pa tvoji denarji. Tvoji denarji bodo ostali
doma, do groba te bodo še spremili tvoji domači, v večnost
pa boš moral iti popolnoma sam, ako si v življenju nisi
pridobil takih prijateljev, ki bi te spremili tudi v večnost,
te zagovarjali pred sodnjim stolom božjim in ti izprosili
milostno sodbo. Taki dobri prijatelji so zlasti telesna dela
usmiljenja. „Blagor njemu, ki se usmili siromaka in ubožca;
ob dnevu nesreče ga bo rešil Gospod.“ (Ps. 40, 2.) Amen.

199. Krščanski nauk.

Jako zaslužna so telesna dela usmiljenja, ako jih oprav¬
ljamo v stanu posvečujoče milosti iz Bogu dopadljivega na¬
mena. Ž njimi kažemo dejansko ljubezen do svojega po¬
trebnega bližnjika, katero nam priporoča sv. Janez rekoč:
»Otročiči moji! ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, am¬
pak v dejanju  in v resnici." (L Jan. 3, 18) Ni še dovolj,
fl ko pomagano svojemu bližnjiku v telesnih potrebah, tem-
Ve č pomagati mu moramo še bolj v dušnih potrebah; zakaj
kolikor je duša več vredna od telesa, toliko večja mora
biti tudi skrb zanjo. Kadar predvsem skrbimo za vzveli-
^ an je bližnjikove duše,  takrat ga ljubimo zavoljo Boga
kakor same sebe. V dušnih potrebah pomagamo svojemu
kližnjiku, ako mu skazujemo duhovna  dela usmiljenja.

841 . Katera duhovna dela usmiljenja nam
sveto pismo posebno priporoča?

Sveto pismo nam posebno priporoča ta-le
duhovna dela usmiljenja:

1. svariti grešnike.

15 *

228

Greh, zlasti smrtni greh, je največje zlo, kakor smo se
prepričali že v prejšnjih krščanskih naukih. (Glej vpr. 765—767.)
Grešnik je torej najnesrečnejši in največjega usmiljenja
vredni revež. Ali ni potemtakem treba, da ga rešimo naj¬
večje nesreče, da ga potegnemo proč od večnega brezdna,
na katerega robu se že nahaja ? To pa storimo, ako svarimo
grešnike, to se pravi, jim pokažemo hudobijo njihovih grehov,
njihove žalostne nasledke za časnost in večnost, ter jih v
krščanski ljubezni in z vso resnobo nagovarjamo, da bi se
svojih grehov resnično kesali, se jih odkritosrčno spovedali,
se poboljšali in zanje zadoščevali. Jezus Kristus, „ki je pri¬
šel iskat in vzveličat, kar je bilo izgubljenega" (Luk. 19, 10)
in je zaraditega grešnike prijazno svaril (Jan 5, 14. 8, 11.),
naravnost zahteva, da moramo svariti grešnike, ko pravi:
„Ako greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in posvari ga med
seboj in med njim samim. Ako te posluša, si pridobil svo¬
jega brata." (Mat. 18, 15.) Sv. Pavel piše: „Boljšajte drug
drugega, kar tudi delate" (I. Tes. 5, 11.) in: „Prosimo vas
pa, bratje! svarite nepokojne.“ (I. Tes. 5, 14.) Sv. Jakob
opominja: „Bratje moji! ako kdo izmed vas zaide od resnice
in ga kdo vrne, naj ve, da, kdor grešnika vrne od njegove
krive poti, bo rešil njegovo dušo smrti in pokril veliko
število grehov." (Jak. 5, 19, 20.) — Sv. pismo nam podaje
tudi mnogo lepih vzgledov bratovskega posvarjenja, da bi
jih posnemali. Prerok Natan je prišel na povelje božje h
kralju Davidu, ki je hudo grešil, in mu je v lepi priliki po¬
kazal hudobijo in velikost njegovih grehov ter ga nagnil,
da jih je obžaloval in se poboljšal. (II. Kralj. 12, 1—13.) —
Ohozija, kralj izraelski, je padel skozi ograjo svoje zgornje
dvorane in je obolel. In je poslal sle in jim rekel: Idite,
in vprašajte Beelzebuba, boga akaronskega, ali morem
ozdraveti od te svoje bolezni. Angel Gospodov pa je go¬
voril  Eliju Tesbljanu, rekoč: Vstani in pojdi slom kralja
samarijskega naproti in jim reci: A li ni Boga v Izraelu,
da greste vprašat Beelzebuba, boga aka¬
ronskega?  Zato pravi Gospod to: Ne pojdeš s po¬
stelje, na katero si stopil, ampak boš umrl. Potem je šel
h kralju samemu in mu govoril: To pravi Gospod: Ker si
poslal sle vprašat Beelzebuba, boga akaronskega, kakor da
bi ne bilo Boga v Izraelu, čigar besedo bi mogel pozvedeti,
zato ne boš vstal s postelje, na katero si stopil, temveč boš
umrl. Umrl je torej po Gospodovi besedi, katero je govoril

229

Elija. (IV. Kralj. 1. pogl.) —Janez Krstnik je z resnimi be¬
sedami svaril pismarje in farizeje ter jih opominjal k po¬
kori, rekoč: „Storite vreden sad pokore." (Mat. 3, 8.) Kralju
Herodu, ki si je vzel za ženo Herodijado, ženo svojega brata
Filipa, je naravnost posvaril in mu rekel: „Ni ti dovoljeno
imeti žene svojega brata." (Mark. 6, 8.) — Ko je levi raz¬
bojnik Jezusa zasramoval, posvaril ga je desni, rekoč: „Se
tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tistem obsojenju? In
midva sicer po pravici, zakaj po zasluženju svojih del pre¬
jemava; ta pa ni ničesar hudega storil." (Luk 23, 40. 41.)

Dasiravno nas sv. pismo večkrat opominja z besedami
in z vzgledi, da bi druge bratovsko svarili, vender mnogi
zanemarjajo to dolžnost, češ: Kaj je meni drugih mar: vsak bo
dajal odgovor zase. Tako ali enako govorjenje je napačno
ter kaže, da taki nimajo prave krščanske ljubezni, ki tako
govore, zakaj, kdor svojega bližnjika resnično ljubi, si pri¬
zadeva obvarovati ga časne, še bolj večne škode. Ne samo
zase bodo morali ljudje dajati odgovor, ampak tudi za tiste,
katere bi bili lahko poboljšali, ako bi bili hoteli. Ako je
svarjenje mogoče in se vč, da bo kaj koristilo, je ostra dolžnost
svariti bližnjega, in kdor bi tega ne storil, bi se po nauku
sv. Tomaža Akvinskega hudo pregrešil zoper ljubezen do
bližnjega. „Ali bi ne bil tisti grozovit človek, ki bi videl
slepca hoditi po robu prepada, pa bi ga ne posvaril, da bi
ga rešil časne smrti? Ali pa ni oni grozovitejši, ki bi lahko
rešil svojega brata večne smrti, pa to iz lenobe opusti?"
vprašuje sv. Avguštin. Zlasti so dolžni stariši, gospodarji,
sploh vsi, ^katerim so drugi v skrb izročeni, svariti svoje
podložnike, če niso na pravem potu, in sicer so dolžni svariti
tudi tedaj, kadar vedo, da svarjenje ne bo nič pomagalo, da,
cel6 tedaj, kadar bi vedeli, da se bodo svarjeni jezili. Svarite
svoje podložnike, ako veste, da sklepajo grešna znanja, da
Se  shajajo ob prepovedanih časih na prepovedanih krajih,
da se udajajo igri, pijančevanju in drugim pregreham. Svarite
P a  z ljubeznijo, vender z resnobo, če pa je treba, tudi z
ostrostjo in s kaznimi. Rešite vam izročene duše! S tem
bodete napravili veselje Jezusu Kristusu, ki jih je odkupil s
svojo drago krvjo, s tem bodete napravili veselje angelom
in skazali svojemu bližnjiku največjo dobroto, za katero vam
bo nekdaj gotovo zelo hvaležen. „Razdeli neizmerno veliko
dunarja med uboge", govori sv. Krizostom, „vender storiš vec,
a ko le eno dušo rešiš Nekaj velikega in hvalevrednega je

230

usmiliti se revežev, a'i več je, če posvariš grešnika.“ Da
bodete pa svarili s pridom, naj podpirajo lepi vzgledi vaše
svarjenje, zakaj če bi bilo vaše življenje graje vredno, bi vam
posvarjeni lahko rekel ali si vsaj mislil: „Zdravnik, ozdravi
samega sebe!" (Luk. 4, 23.) — Sveto pismo nam posebno
priporoča kot duhovno delo usmiljenja:

2 .  ličiti nevedne.

V današnjih časih napredujejo raznovrstne znanosti in
se razširjajo čedalje bolj tudi med preprostim ljudstvom.
Nevednost v posvetnih znanostih utegne za marsikaterega
imeti slabe nasledke, ker ga razumnejši in učenejši lahko
goljufajo. Zato zahteva lastna korist, da si človek pridobiva
posvetne znanosti. O posvetnem znanju katekizem ne go¬
vori, pač pa o nevednosti v verskih resnicah. Iz nevednosti
v verskih resnicah izvira mnogo hudega. Zakaj nimajo dan¬
danes mnogi ljudje nobene vere, ali pa je imajo le prav
malo? Zato, ker ne poznajo verskih resnic „Vera je iz
poslušanja", piše sv. Pavel. (Rimlj. 10, 17.) Zakaj se božje
zapovedi tako lahkomišljeno in brez strahu prelamljajo?
Zato, ker ljudje ne vedo, kaj zapovedujejo, kaj prepovedujejo
in zaraditega mnogokaj imajo za dovoljeno, kar je prepo¬
vedano, za dobro kar je hudo. Zakaj se sv. zakramenti ne
prejemajo od vseh kristijanov tako pogosto, kakor bi bilo
potrebno in koristno, in zakaj tolikokrat nevredno? Zato,
ker ljudje ne vedo ceniti duhovnih dobrot, ki nam izvirajo
iz sv. zakramentov in so nam k vzveličanju tako potrebne,
nevredno pa jih prejemajo, ker ne vedo, kako bi se zadostno
nanje pripravljali. Prerok Ozej je tožil o Izraelcih: „Ni
resnice in ne usmiljenja in spoznanja božjega v deželi.
Kletev in laž in morija in tatvina in prešestovanje se enako
povodnji razliva in krv se za krvjo preliva." (Ozej 4, 1. 2.)
Tako bi se tudi dandanes moglo tožiti o mnogih ljudeh, ki
nimajo spoznanja božjega in božjih postav. Učiti nevedne
v verskih resnicah je potemtakem gotovo prav imenitno
dobro delo, zakaj tako ljudje bolj in bolj spoznavajo Boga,
se nauče ga ljubiti, se ogibati greha in se tem gotovejše
vzveličati. Da bi učil nevedne, je hodil Jezus Kristus tri
leta po svoji domovini od kraja do kraja, razposlal je po
svetu apostole (Mat. 28, 19. 20.) ter jim obljubil pomoč
sv. Duha, da bi mogli nezmotljivo oznanjevati sv. evangelij
do konca sveta. Apostoli so zapustili vse in se razkropil 1

231

po svetu, trpeli lakoto in žejo, mraz in vročino, zasramo¬
vanje, preganjanje, smrt, da bi učili nevedne. Tako ravnajo
še dandanes krščanski misijonarji. Učiti nevedne v verskih
resnicah, je dolžnost rimskega papeža in škofov ter njih po¬
močnikov, mašnikov. Učiti nevedne pa morete tudi vi. V
prvih časih krščanstva je bil skoraj vsak kristijan oznanje-
vavec Kristusove vere. Stariši so učili svoje otroke, in dosti¬
krat otroci svoje stariše, gospodarji svoje sužnje, sužnji svoje
gospodarje. Pomagajte nam tudi vi, zlasti krščanski stariši,
gospodarji in gospodinje, da se bodo vaši podložniki dobro
podučili v verskih resnicah ter po njih tudi živeli. Plačilo
za tako dobro delo ne bo izostalo, saj pravi prerok Danijel:
»Kateri pa so bili učeni, se bodo svetili, kakor nebeška
svetloba; in kateri jih mnogo podučujejo v pravici, kakor
zvezde na vse večne čase.“ (Dan. 12, 3.) — Sveto pismo
nam posebno priporoča kot duhovno delo usmiljenja:

3. prav svetovati dvomljivcem.

Dvomljivci so taki ljudje, ki ne vedo, kaj bi storili v tem
ali onem slučaju, da bi jim bilo v vzveličanje. Nekateri, po¬
stavim, ne vedo, ali bi si izvolili ta ali oni stan, bi li ostali
samski ali bi stopili v zakon; drugi ne vedo prav, smejo li
to in ono storiti brez greha ali ne; tretji ne vedo, je li bila
njihova spoved veljavna ali ne. Dvomljivcev je mnogo na
svetu. Prav jim svetujemo,  ako jim povemo, o čemer
mislimo, da bo v njihov dušni prid, da taisto storč, ali pa,
če bi jim utegnilo biti kvarljivo, opustč; prav svetujemo,
ako jih odvrnemo s svojimi besedami od greha in jih na¬
peljemo k dobrim delom, ako jim povemo, kam se naj
obrnejo, da prejmejo moder svet Dati moder svet je veliko
dobro delo usmiljenja, ker napravljajo dvomi mnogo nepo-
koja, motijo zdravo razsodnost in zapeljejo dvomljivce k
napačnim dejanjem, ki so kvarljiva za njihovo časno in
večno srečo, žte pregovor pravi: „Dober svčt je zlata vre-
den“, sv. pismo pa pravi: „Zlato in srebro je podlaga nogam,
čez oboje pa je dober svet.“ (Sir. 40, 25.) To pomenja. Kdor
ima mnogo zlata in srebra, stoji na trdnih nogah, toda dobe:
svet je več vreden od zlata in srebra. Drugje piavi sveto
Pismo: „Ako umeš, odgovori svojemu bližnjiku; ako pa ne
'— položi svojo roko na svoja usta.“ (Sir. 5, 14.) V knjigi
Pregovorov beremo: „Kakor globoka voda je svet v srcu
človekovem; modri človek pa zajme.‘‘ (Preg. 20, 5.) Sveti

232

Hijeronim veli: „Katerih ne moreš podpirati s premoženjem,
podpiraj jih s svetom! Zakaj z modrostjo bolj pomagaš
dvomljivcu, kakor kdorkoli z naj večjo močjo." Sv. apostol
Pavel daje devicam dobre svete glede na deviški in zakonski
stan. (I. Kor. 7, 25—40.) Ako morete komu prav svetovati,
svetujte mu, kadar ste dobro prevdarili njegov dvom in
okoliščine, v katerih se nahaja; ako pa mu ne morete dati
modrega sveta, rajši molčite, da ne bodete svetovali kaj
takega, kar bi škodovalo vam in vašemu bližnjiku. V takem
slučaju recite dvomljivcu, naj vpraša sveta svojega dušnega
pastirja ali spovednika. — Sv. pismo nam posebno priporoča
kot duhovno delo usmiljenja:

4. tolažiti žalostne.

Žalost je zelo različna. Eden se žalosti', ker je izgubil
kaj dobrega, ker je izginila njegova sreča, drug se žalosti,
ker mu je smrt pobrala roditelje ali kako drugo drago
osebo, tretji se žalosti nad svojo revščino v  in svojim trp¬
ljenjem, četrti, ker je hudo žalil Boga. Žalost ima več
stopenj; je ona tiha žalost, otožnost,  ki polega v našem
srcu kakor megla v tihem dolu, pa tudi ona monlna t u g a,
ki stiska v  ubogemu zemljanu srce tako, da misli, da mu bode
počilo. Žalost potlači človeka, spodkoplje mu vsako veselje,
vso srčnost, spodkopava tudi zdravje. „Kakor molj oblačilu
in črv lesu, tako škoduje žalost srcu človekovemu", pravi
sv. Duh. (Preg. 25, 20.) Žalostne tolažiti, osrčevati, oživljati
njihovo upanje, je gotovo dobro delo. Že modri Sirah prav::
„Ne puščaj jokajočih brez tolažbe, in z žalostnimi žaluj."
(Sir. 7, 38.) Sv. Pavel piše: »Prosimo vas pa, bratje! ■
tolažite malosrčne.“ (I. Tes. 5, 14.) To dobro delo usmi¬
ljenja je vestno izvrševal stari Tobija v asirski sužnosti,
zakaj „hodil je dan na dan k vsem svojim sorodnikom in
jih tolažil.“ (Tob. 1, «9) Kako lepo je tolažil Jezus vdovo
v mestu Naimu, ko ji je rekel ljubeznivo: „Ne jokaj!" in
potem obudil njenega sina! (Luk. 7, 13.) Kako lepo je to¬
lažil Marijo in Marto, ko je sam iz sočutja jokal pri Lazar¬
jevem grobu! (Jan. 11, 35.) Opravljajmo tudi to duhovno
delo usmiljenja! Se kdo žalosti' zaradi smrti svojih dragih)
obiščimo in potolažimo ga s tem, da mu dajemo upanje
srečnega svidenja v nebesih; se žalosti' zaradi svoje revščine,
svojega trpljenja, spomnimo ga na uboštvo in trpljenje Jezusa
Kristusa in na nekdanjo čast, ki ga čaka v nebesih; se ža-

233

Jošti zaradi kake časne izgube, pomagajmo mu, če je po¬
moči potreben, dejansko; se žalosti nad svojimi grehi, spo¬
mnimo ga, da je njegova žalost po Bogu, ker se žalosti
zaradi svojih grehov (I. Kor. 7, 9.), spomnimo ga pa tudi,
naj zaupa v neskončno usmiljenega Boga, ki ne zavrže
skesanega in ponižnega srca. (Ps. 50, 19.) — Sv. pismo nam
posebno priporoča kot duhovno delo usmiljenja:

5. potrpežljivo prenašati krivico.

Ako se nam zgodi kaka krivica, to se pravi, ako mo¬
ramo trpeti kaj hudega, kar si nismo nikakor zaslužili, nas
kaj rada navda nevolja, zlasti ako se krivica ponavlja, ako
se nam stori iz hudobije in zlovoljnosti, in večkrat se nam
vzbujajo tudi želje po maščevanju. Kdor premaguje svojo
nevoljo in zatira želje po maščevanju, kadar se mu krivica
godi, tisti potrpežljivo prenaša krivico. Potrpežljivo prena¬
šati krivico nam priporoča že sveto pismo stare zaveze, ko
pravi: Ne pomni nobene krivice svojemu bližnjiku, in ni¬

komur ne delaj krivice/' (S'r. 10, 6.) Še bolj se nam to pri¬
poroča v sv. pismu nove zaveze. Jezus Kristus pravi: »Sli¬
šali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko, in zob za zob. Jaz
pa vam rečem, da se ne upirajte hudemu, temveč, če te kdo
udari po tvojem desnem licu, pomdli mu še drugo In kdor
se hoče s teboj pravdati in vzeti tvojo suknjo, pusti mu tudi
Plašč; in če te kdo prisili eno miljo daleč, pojdi ž njim dve."
(Mat. 5 ;  39 _ 4 i.) s temi besedami nam naroča Kristus, naj
faje prenašamo še večjo krivico, kakor pa da bi se za stor¬
jeno krivico maščevali in povračali hudo s hudim Sv. Pavel
Piše: „Nikomur ne vračujte hudega s hudim/ (Rimlj. 12, 17.)
Egiptovskega Jožefa so njegovi bratje zavidali, sovražili in
ga prodali za sužnja; malopridna Putifarjeva žena ga je po
krivem zatožila in spravila v ječo, v kateri je moral ostati
v eč let, a vse te krivice je potrpežljivo prenašal. Job je iz¬
gubil svoje premoženje, svoje otroke, in potem ga je satan
udaril s hudimi turi od podplatov do njegovega temena.
Sedeč na gnojišču si je s črepinjo strgal gnoj. Njegova žena,
ki bi ga bila morala v nesreči prva tolažiti, ga je zasme¬
hovala, njegovi prijatelji pa so ga dolžili skrivnih pregreh.
Job je te krivice prenašal z neizrekljivo udanostjo. S kako
čudovito potrpežljivostjo je prenašal Jezus raznotere krivice,
ki so mu jih prizadeli njegovi sovražniki! Sv. Peter piše o
njem: „On, ko je bil preklinjan, ni klel; ko je trpel, ni

234

pretil; temveč se mu je udal, kateri ga je krivično sodil."
(I. Petr. 2, 23.) Apostoli so posnemali vzgled svojega uče¬
nika, zato je sveti Pavel mogel pisati: »Kolnejo nas, in jih
blagoslavljamo; preganjani smo, in prenašamo; preklinjajo
nas, in molimo." (I. Kor. 4 12. 13.)

Potrpežljivo prenašati krivico je imenitno dobro delo,
zato piše sv. Peter: „Ako delate dobro in voljno trpite, je
to prijetno pri Bogu.“ (I. Petr. 2, 20.) Toda utegnil bi kdo
misliti: Ako kdo potrpežljivo prenaša krivico, ima le on za-
služenje, njegov bližnjik pa nima od tega nobene koristi. A
ni tako; tudi bližnjik ima od tega korist. Ako potrpežljivo
prenašate krivico, zabranite mnogo grehov, katere bi bližnjik
storil, ako bi se mu ustavljali. Recimo, da onega, ki vam je
storil krivico, z besedami oštejete ali ga tožite. To ga še
bolj razkači, in morebiti bo skušal z lažjo in s krivo pri¬
sego^ utajiti svojo krivico. Te grehe pa zabranite, ako po¬
trpežljivo prenašate krivico. Ako to storite, se utegne tudi
zgoditi, da krivičnik spozna svojo krivico, se kesa in po¬
boljša. Zato je pisal sv. Pavel: „Ako je torej sovražnik lačen,
daj mu jesti; ako žejen, daj mu piti. Zakaj če to storiš, mu
boš žrjavico nosil na glavo“ (Rimlj. 12, 20.), s tem boš
storil, da bo sovražnika sram in da ga bo bolelo, in takrat
ga boš pripravil na drugo misel. (Sv. Avguštin, sv. Hije-
ronim.) Sveti Peter Furje je spreobrnil neko žensko, ki je
živela v grešnem znanju. Ko gre sv. Peter nekega dne ravno
iz cerkve, pride njen zapeljivec, ga zgrabi in s pestmi ob¬
delava od cerkve do župnišča. Verniki prihitč svojemu duš¬
nemu pastirju na pomoč in letč za brezbožnežem, da bi ga
kaznovali. Ko sv. Peter to opazi, hiti nazaj k cerkvi in začne
k ognju zvoniti, da bi jih odvrnil od preganjanja. Ko verniki
nazaj pridejo, jih prosi, da bi za nesrečneža molili in mu ne
storili ničesar žalega. Ko je hudobnež zvedel za to, prišel je
drugi dan k župniku, ga prosil odpuščanja, opravil dolgo
spoved in odslej pošteno živel.

Potrpežljivo prenašanje krivice pa ima tudi svoje meje,
zlasti če krivičnika to nikakor ne gane, ampak ga v hudo¬
biji še potrdi, da z nami še krivičnejše ravna. Takrat se
skusite za svojo pravico tudi pri sodišču, ako je treba- —
Sveto pismo nam posebno priporoča kot duhovno delo
usmiljenja:

0. iz srca odpustiti razžalivcem.

235

Razžalivce imenujemo one ljudi, ki nas brez vzroka
grajajo, nam kaj hudega očitajo, nas zmerjajo ali sramotijo
ali store kako drugo krivico. Razžalivcem odpu¬
stimo iz srca,  ako ne prenašamo le potrpežljivo nji¬
hovega razžaljenja, jim ne le prizanesemo, ampak tudi po¬
polnoma zatremo vso jezo in mržnjo do njih, ter smo jim v
srcu tako dobri in prijazni, kakor bi nas ne bili nikoli raz¬
žalili. K temu duhovnemu delu usmiljenja nas je Jezus pre-
mnogokrat opominjal, ko je n. pr. rekel: „Odpuščajte, in se
vam bo odpustilo." (Luk. 6, 37.) „Ako ljudem odpustite njih
grehe, bode tudi vam vaš Oče nebeški odpustil vaše pre¬
grehe. Ako pa ne odpustite ljudem, tudi vaš Oče ne bo od¬
pustil vam vaših pregreh." (Mat. 6, 14. 15.) V očenašu pa
nas je učil moliti: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi
odpuščamo svojim dolžnikom." (Mat. 6, 12.) On sam je od¬
pustil svojim razžalivcem iz srca, kar je pokazal s tem, da
je prosil svojega nebeškega Očeta, naj jim tudi on odpusti,
rekoč: „Oče, odpusti jim, ker ne ved6, kaj delajo."
(Luk. 23, 24.) Po vzgledu Jezusovem nas opominja tudi sveti
Pavel: ,,Prenašajte drug drugega in odpuščajte si med seboj,
če ima kdo čez koga pritožbo." (Kol. 3, 13.)

Prelep vzgled, kako moramo iz srca odpustiti razža¬
livcem, nam daje egiptovski Jožef. Njegovi bratje so^ ga so¬
vražili, ga imenovali sanjavca ter ga prodali v sužnost, v
kateri je skusil mnogo bridkega. Ker je bil v Egiptu povišan,
prišli so tudi oni kupovat k njemu žita. Jožef bi se bil mogel
maščevati nad njimi, in bratje so se tega tudi bali; zakaj,
ho se jim je dal spoznati, niso mogli govoriti, ker so bili
od prevelikega strahu preplašeni. Toda Jožef jim je vse kri¬
vice odpustil in pozabil. Zato jim reče prijazno: „Pridite sem
k meni! In ko so prišli bliže, reče: Jaz sem vaš brat Jožef,
katerega ste prodali v Egipet. Nič se ne bojte in nič trdo
naj se vam ne zdi, da ste me prodali v te kraje, zakaj za
vaše rešenje me je poslal Bog pred vami v Egipet.. . Bog
me je poslal naprej, da se ohranite na zemlji, in da morete
dobiti živeža za življenje. Ne po vašem namenu, ampak po
božji volji sem bil poslan sem." (I. Mojz. 45, 4—8.) Kako
Popolnoma je Jožef odpustil svojim bratom, pokazalo se je
P° smrti njegovega očeta. „Ko je bil ta umrl, bali so se nje-
8°vi bratje, in so se skupaj pomenkovali: Da bi se le ne
s Pomnil krivice, katero je prestal, in nam ne vrnil vsega
hudega, katero smo mu storili! Sporočili so mu, rekoč. l\oj

236

oče nam je velel, predno je umrl, naj ti to-le rečemo z nje
govimi besedami: Prosim, da pozabiš zločina svojih bratov,
in greha in^ hudobije, katero so ti storili; tudi mi prosimo,
da odpustiš služabnikom Boga tvojega očeta to krivico.
Jožef se je jokal, ko je to slišal. In prišli so k njemu nje¬
govi bratje, priklonili se do tal in rekli: Tvoji sužnji smo
On jim odgovori: Nič se ne bojte: ali se moremo ustavljati
volji božji? Vi ste hudo namerjali proti meni; toda Bog je
to obrnil v dobro, da me je povišal, kakor sedaj vidite, in
da je ohranil mnogo ljudstev. Nikar se ne bojte: jaz bom
preživel vas in vaše otroke. In tolažil jih je in ljubeznivo
in milo je govoril." (I. Mojz. 50, v  15—21.) — Iz srca je od¬
pustil svojim razžalivcem sveti Štefan, ki je molil za svoje
morivce: „Gospod! ne prištevaj jim tega greha." (Dejanje
ap. 7, 59.)

Dragi kristijani! Pač je včasi težko odpustiti, a storite
vender to iz ljubezni do Jezusa, ki nam je zapustil tako pre¬
krasen vzgled, pa tudi iz ljubezni do samega sebe, da bode
Bog tem rajši tudi vam odpustil. — Sv. pismo nam posebno
priporoča kot duhovno delo usmiljenja:

7. Boga prositi za žive in mrtve.

Prvih šest duhovnih del usmiljenja ne more vsakdo
opravljati, ker za to nima prilike ali pa zmožnosti. Vsakdo
ne more svariti grešnikov, učiti nevednih, prav svetovati
dvomljivcem itd. Vsakdo pa lahko opravlja zadnje duhovno
delo usmiljenja, vsakdo lahko moli, naj bo revež ali bogatin,
učen ali neučen, podložnik ali predstojnik. Sveto pismo nam
večkrat naroča, da bi Boga prosili za žive in mrtve. »Mo¬
lite drug za drugega", piše sv. Jakob, „da boste ohranjeni;
veliko namreč premore stanovitna molitev pravičnega."
(Jak. 5, 16.) Sveti Pavel pa piše: »Prosim vas pred vsemi
rečmi, da naj se opravljajo prošnje, molitve, priporočanja in
zahvaljenja za vse ljudi, za kralje in vse oblastnike, da bi
mirno in pokojno živeli v vsi pobožnosti in čistosti Zakaj
to je dobro in dopadljivo pred Bogom." (I. Tim. 2, 1. 2.) V
očenašu nas je Kristus učil moliti za vse ljudi. Očak Abra¬
ham je prosil Boga za Sodomljane ter izprosil svojemu bra-
tiču Lotu milost, da se je rešil iz Sodome s svojo družino.
(I. Mojz. 18.); Mojzes je večkrat molil za izraelsko ljudstvo;
verniki so molili za sv. Petra, ko je bil v ječi, in angel ga
je rešil; Jezus je molil pri zadnji večerji za svoje učence in

237

vso cerkev, na križu za svoje sovražnike. „Ako je Gospod
vso noč prečul v molitvi", pravi sv. Ambrozij ,,ni molil, da
bi zase kaj prejel, ampak da bi tebi kaj izprosil. 1 ' Moliti
moramo tudi za mrtve, kakor je storil Juda Makabejec, ki
je poslal 12 000 drahem srebra t. j. okoli 4200 kron v Je¬
ruzalem, da bi se opravila spravna daritev za one, ki so
padli v boju, ker je dobro mislil o vstajenju. „Sveta torej in
dobra je misel moliti za mrtve, da bi bili rešeni grehov."
(II. Mak. 12, 46.) Kdor prosi Boga za mrtve, kaže, da sega
njegova ljubezen in njegovo usmiljenje do bližnjega tudi on
kraj groba.

Z v r š e t e k.

Dragi kristijani! Danes smo se učili duhovna dela
usmiljenja; zapomnite si jih dobro. Ker pa še ni dovolj, ako
kdo pozna duhovna dela usmiljenja, prizadevajte si, da jih
bodete tudi izvrševali. Ne rečem, da mora vsakdo izvrše¬
vati tudi vsako izmed duhovnih del usmiljenja, ampak vsaj
(isto naj izvršuje, katero more. Ker nam sveto pismo samo
jako priporoča duhovna dela usmiljenja, je gotovo tudi vsako
jako zaslužno, in Bog bo gotovo tudi vsako obilno poplačal
v nebesih. Amen.

200. Krščanski nauk.

Perzijski modrijani in učenjaki so bili nekdaj zbrani
P f i kralju Kozrovu. Kar vpraša kralj, kateri človek se mora
imenovati najnesrečnejši. Marsikaj se je odgovorilo na to
vprašanje, toda nobeden odgovor ni bil posebno všeč. Naj¬
bolj je še ugajalo mnenje, da je največja nesreča za človeka
visoka starost združena z revščino in popolno nezmožnostjo.
2daj se obrne kralj k Buzurgu, najmodrejšemu in najbolj
krepostnemu možu med Perzijanci, kateri je bil skrivaj kri-
s tijan in prvi minister, in ga vpraša, kaj on misli. Buzurge
Pa odvrne: „Po mojem prepričanju, o kralj, je med vsemi
ljudmi imenovati najrevnejši in najnesrečnejši tisti, ki se
bliža smrti, pa se ne spominja nobenega dobrega dela, na
katero bi mogel z dopadenjem pogledati." Ta odgovor je bil
vsem všeč. In res, kdo bi ne imel za najbolj nesrečnega
tistega, ki pride pred večnega sodnika, pa nima pokazati
Uobenega dobrega dela? Mej dobrimi deli, na katere bo Jezus
Kristus posebno gledal pri posebni sodbi, pa so dela usmiljenja.

238

842. Zakaj goreče opravljajmo dela usmi¬
ljenja ?

Dela usmiljenja goreče opravljajmo:

1. ker vse, kar storimo bližnjemu dobrega,
velja tako, kakor bi bili to storili Je¬
zusu Kristusu samemu.

Kaj lahko se zgodi, da ljudje mislijo: Miloščino deliti
ni zapoved božja, ampak samo svet, katerega torej izpolnju¬
jemo, ako se nam ljubi, ako pa ne, opuščamo dela usmi¬
ljenja. Žalosten nasledek takega mišljenja je, da so reveži
zapuščeni in brez pomoči, premožnejši pa brez dobrih del
in obloženi z grehi. Skazovati dela usmiljenja ni samo
svet,  ampak zapoved.  Že naravni zakon, ki je zapisan
v srce vsakega človeka, nam veleva, da ni dovolj, ako se
nam revež samo smili, ako samo želimo, da bi se mu bolje
godilo, ampak veleva nam tudi, da mu pomagamo dejansko,
kakor naroča tudi sv. Janez rekoč: „Ne ljubimo z besedo,
tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in v resnici."
(I. Jan. 3, 18.) Ako bi imeli za bližnjika le omilovanje in
lepe besede, pa bi mu svoje ljubezni ne kazali tudi v de¬
janju, bi bila ona nerodovitno drevo z lepim perjem in cvet¬
jem, ki pa ne prinaša nobenega sadu. Ker je sebičnost sča¬
soma zatemnela naravni zakon, ki nam veleva dejansko
ljubiti bližnjika, je Bog po Mojzesu naravnost ukazal Izra¬
elovim otrokom: „Ne bo manjkalo ubogih v deželi tvojega
bivanja: torej ti zapovem,  da odpiraš svojo roko svo¬
jemu potrebnemu in ubogemu bratu, ki prebiva s teboj v
deželi. “ (V. Mojz. 15, 11.) Jezus Kristus sam je tudi narav¬
nost zapovedal: „ Daj te raje vbogajme  od tega, kar
imate.“ (Luk. 11, 41.) Rekel je tudi: „Delajte si prijatelje s
krivičnim mamonom, da vas, kadar obnemagate, vzamejo v
večna prebivališča." (Luk. 16, 9.) Mamon pomenja bogastvo;
imenuje pa se krivičen, ker je tuj, namreč premoženje božje,
ki nam je izročeno v hiševanje. Iz teh izrekov spoznamo,
da smo dolžni  skazovati potrebnemu bližnjiku dela usmi¬
ljenja, in sicer od tega, kar nam preostaja,  česar ne po¬
trebujemo za vsakdanji živež in obleko, česar ne potrebu¬
jemo za gospodarstvo in preskrbljevanje svojih domačih-
Kako se bo onemu godilo, ki ne pozna usmiljenja do revežev,

239

povedal nam je Jezus v priliki o bogatinu in ubogem La¬
zarju. Bogatin, ki je dobro jedel in pil, se oblačil v škrlat
in tančico, pa ni imel usmiljenja z ubogim Lazarjem, kateri
bi bil rad pobiral drobtine padajoče z bogatinove mize, pa
mu jih nihče ni dal, ta bogatin je bil pokopan v pekel, dasi-
ravno nam sveto pismo nič ne pove, da bi bil storil kako
hudodelstvo. In kaj bo rekel Jezus sodnji dan zavržencem?
»Poberite se izpred mene, vi prokleti, v večni ogenj!"... A
zaradi česa jim bo zlasti tako zaklical ? Zaraditega, ker niso
skazovali dela usmiljenja. (Mat. 25, 41—45.) Vsakdo, komur
je mogoče, mora skazovati dela usmiljenja Toda kristijan,
ki je vnet za vzveličanje svoje duše, tudi goreče  opravlja
dela usmiljenja, z veseljem stori dobro, kjer in kadar more,
in sicer zato, ker vse, kar storimo bližnjemu dobrega, velja
tako, kakor bi bili to storili Jezusu Kristusu samemu. To
nam pričajo besede Jezusa samega. Onim. ki bodo sodnji dan
na njegovi desnici, bo zaklical: „Pridite, blagodarjeni mojega
Očeta, posedite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od za¬
četka sveta", potem pa bo še pristavil: „Lačen sem bil, in
ste mi dali jesti; žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem
bil, in ste me vzeli pod streho; nag sem bil, in ste me
oblekli; bolan sem bil, in ste me obiskali; v ječi sem bil,
in ste k meni prišli." Ko ga bodo pravičniki vsi začudeni
vprašali, kedaj so njemu  kaj takega storili, jim bo odgo¬
voril: „Resnično vam povem, kar ste storili kateremu teh
mojih najmanjših bratov, storili ste men i.“ (Mat. 25, 35.
36. 40) Krščanski poslušavec! Ako bi ti videl Jezusa lač¬
nega, ali žejnega, ali na potu, ali nagega, ali bolnega, bi mu
Postregel po svojih močeh, ako bi Jezus umrl, bi mu pre¬
skrbel dostojen pokop. Jezusu, ki sedeč na desnici Boga
Očeta uživa v nebesih večno čast in slavo, ne moreš skazo¬
vati takih dobrih del, toda skazuješ jih lahko revežem, ka¬
terih nikjer ne manjka, in Kristus ti bo tako poplačal, kakor
bi jih bil skazoval njemu samemu. — Dela usmiljenja go¬
reče opravljajmo:

2 .  ker je Bog usmiljenim tudi usmiljenje

obljubil.

Ni ga človeka, kateremu bi ne bilo potrebno usmiljenje
božje. Usmiljenje božje mu je potrebno v časnih rečeh,
usmiljenja potrebuje za odpuščenje grehov, usmiljenja je zlasti
Potreben ob smrtni uri. Najlažje pa si človek zagotovi božje

240

usmiljenje z deli usmiljenja, ker je Bog usmiljenim tudi
usmiljenje obljubil. „Kdor se usmili ubogega", beremo v
knjigi pregovorov, »na obresti posodi Gospodu; in mu bo
povrnil. “ (Pre. 19, 17.) Modri Sirah pravi: „Voda pogasi
goreči ogenj, in miloščina se ustavlja grehom." (Sir. 3, 33.)
Najboljši pripomoček, ako kje gori, je voda. Kolikor več
vode in kolikor hitreje se vliva na ogenj, toliko poprej
se tudi pogasi'. Kar je voda za ogenj, to je miloščina za
grehe. Miloščina sicer ne izbriše grehov tako, kakor za¬
krament sv. krsta in sv. pokore, pač pa nam pridobi milost
spreobrnenja in pokore. Kralj David pravi: „Blagor njemu,
ki se usmili siromaka in ubožca; ob dnevu nesreče ga bo
rešil Gospod." (Ps. 40, 2.) Dan nesreče ali hudi  dan
je dan naše smrti, ko se bo odločila naša usoda v večnosti.
Kdor je skazoval dela usmiljenja, tistega bo Gospod rešil
hudi dan. »Blagor usmiljenim, ker bodo dosegli usmiljenje",
pravi tudi Kristus. (Mat. 5, 7.) Kdor pa ne skazuje usmiljenja,
tudi ne more doseči usmiljenja. Sv. Jakob pravi namreč:
„Sodba brez usmiljenja tistemu, kateri ne skazuje usmiljenja.'
(Jak. 2, 13.) Ker smejo le usmiljeni pričakovati usmiljenja,
naj vsakdo, kolikor je v njegovih močeh, skazuje dela
usmiljenja, ravnaje se po opominu starega Tobija, ki je rekel:
„Dajaj miloščino od svojega blaga in ne obračaj svojega
obraza od nobenega siromaka: zakaj tako se tudi od tebe
ne bo obrnil obraz Gospodov. Kakor boš mogel, tako bodi
usmiljen. Ako boš imel veliko, daj obilno; ako boš icnel
malo, izkušaj tudi malo dati radovoljno. Zakaj dobro plačilo
si nabiraš za dan potrebe" (Tob. 4, 7—10), za dan smrti in
sodbe, ko bomo potrebovali dobrih del.

Ker nam je Bog kot plačilo za zaslužna dela obljubil,
pomnožiti posvečujočo milost ter dati večno veselje ter
je povečati, sveta cerkev vedno priporoča in pospešuje
dobra dela.

843. S čim sveta cerkev posebno pospešuje
dobra dela?

Sveta cerkev dobra dela posebno pospe¬
šuje s pobožnimi bratovščinami in družbami*

Pobožne bratovščine so od cerkve ustanovljene in z
odpustki obdarovane družbe, katerih udje drug za drugega

241

molijo, se zavežejo, da hočejo opravljati določena dobra
dela in drug drugega vnemati k izvrševanju takih del V
prvih časih krščanstva še ni bilo bratovščin, zakaj vsi ver¬
niki so bili takorekoč ena velika bratovščina, katere udje
so bili enega srca in enega duha (Dej. ap. 4, 32), vsi trdni
v veri in zel6 pobožni. Takrat bi tudi ne bilo lahko mogoče
ustanavljati bratovščin, ker so kristijane hudo preganjali, in
so se morali dostikrat skrivati v samotnih krajih, so torej
skupne pobožnosti bile skoraj nemogoče. Ko je preganjanje
kristijanov ponehalo, ohladila se je prva gorečnost kristi-
janov, pričela pa se je mlačnost in spačenost. Mnogi kristi-
jani so zapustili svet, šli v samotne in zapuščene kraje, da
bi tam sami ali pa v družbi enako mislečih lažje skrbeli za
svoje dušno vzveličanje. Tako so nastali redovi. Tisti pa,
ki niso mogli zapustiti sveta, pa so vender tudi hoteli prav
skrbeti za svoje duše, so se med svetom zbrali v družbe,
da bi si v skupnih molitvah pridobivali moč, se vspešno
vojskovati zoper sovražnike svojega vzveličanja in delovati
za blaginjo svojega bližnjika. Kjerkoli so take družbe nastale,
se je začelo krščansko življenje lepo razcvitati. Cerkev je
take družbe odobrila, potrdila njihova pravila in jih obda¬
rovala z mnogoterimi odpustki, katerih se udeležujejo udje
bratovščin, če od cerkve določene pogoje natančno oprav¬
ljajo. Bratovščine so jako koristne, zakaj one pospešujejo
čast božjo, budijo svoje ude k pobožnosti, pripomagajo k
razširjanju sv. vere in vnemajo svoje ude k dobrim delom
usmiljenja, kakršna so: bolnikom streči, moliti za duše v
vicah i. t. d. Nekatere pobožne bratovščine vam hočem na¬
šteti. — Bratovščina ali družba detinstvajezu-
sovega  ima namen, paganske otroke, katere njihovi rodi¬
telji izpostavijo ali zavržejo, pobirati in krščansko izrejati.
~~ Bratovščina sv. Mihaela  ima namen, moliti za
s? . očeta, kakor so delali prvi kristijani (Dej. ap. 12, 5) ter
Jih podpirati z denarnimi doneski. — Bratovščina
v  e d n e g a češčenja preš v. Rešnjega lelesa  ima
na men, moliti presv. Rešnje Telo ter preskrbljevati ubozne
cerkve z raznimi potrebščinami za službo božjo. r a-

jovščina presvetega sr ca Jez us o v ega in Man¬
jinega  pospešuje češčenje teh dveh src in spreobrnenje
grešnikov. — Bratovščina s v. rožnega venca  ima
namen, Marijo prečisto Devico posebno častiti z molitvijo
sv - rožnega venca ter po njeni priprošnji izprositi nevernikom,

16

242

krivovercem in grešnikom spreobrnenje. — Udje bratov¬
ščine sv. Cirila in Metoda  molijo za spreobrnenje
razkolnih Slovanov k edinosti sv. cerkve. — Družba
sv. Mohorja  ima namen, podpirati pobožno, lepo vedenje
in ohranjevati katoliško vero med Slovenci, in zaradi tega
izdaja in razširja med njimi dobre, v katoliškem duhu pisane
knjige.

Pobožne družbe  so take družbe, ki jih ne ustanavlja
sicer cerkev sama, ampak se v njih združujejo kristijani
sami, cerkev pa take družbe priznava in priporoča, ker imajo
namen, pospeševati zlasti telesno in dušno blaginjo bližnjika.
Pobožne družbe se razlikujejo od pobožnih bratovščin v tem,
da bratovščine ustanavlja  cerkev, pobožne družbe pa
samo odobrava,  ter da pobožne bratovščine pospešujejo
zlasti in pred vsem krščansko življenje posameznih
udov  z bogoljubnimi vajami, s spokornimi deli in z deli
usmiljenja, pobožne družbe pa zlasti pospešujejo blaginjo
bližnjika.  Med pobožnimi družbami so posebnega spomina
vredne: Vincencijeva družba,  ki podpira raznovrstne
reveže, katoliška rokodelska društva,  ki navajajo
mlade rokodelce k čednostnemu življenju in delavnosti, ka¬
toliška delavska društva,  ki pospešujejo mej delavci
krščansko mišljenje in življenje, delavnost in medsebojno
ljubezen, društva krščanskih gospa  itd.

Tisti, ki so v kaki pobožni bratovščini ali družbi, na¬
vadno lepše žive, se podpirajo bolj med seboj, opravljajo
več del usmiljenja, kakor bi jih drugače. Po pravici torej
pravi katekizem, da sveta cerkev dobra dela posebno po¬
spešuje s pobožnimi bratovščinami in družbami.

844. K čemu naj nas spodbuja navili o
dobrih delih?

Nauk o dobrih delili naj nas spodbuja, da
si prizadevamo:

1. biti zmiraj v stanu posvečujoče milosti
božje.

Človek, ki živi v smrtnem grehu, more opravljati dobra
dela, postavim: more moliti, se postiti, opravljati telesna m
duhovna dela usmiljenja. Taka dobra dela mu sicer pomagajo,

243

da lažje doseže milost spreobrnenja, ali da mu Bog poplača
z zemeljskimi darovi, ter odvrne od njega časne nesreče,
toda zaslužna niso, zakaj ž njimi si ne more pomnožiti mi¬
losti božje, ker je še nima, si ne more zaslužiti in povečati
večnega veselja, ker nima nadnaravnega življenja, ker je
mrtev za nebesa. „Kakor mladika ne more roditi sadu sama
od sebe, ako ne ostane na trti: tako tudi vi ne, ako v meni
ne ostanete", ako niste z menoj združeni po posvečujoči
milosti božji, govori Kristus. (Jan. 15, 4.) Ker moremo le
tedaj storiti za nebesa kaj zaslužnega, ako smo v stanu po¬
svečujoče milosti božje, naj nas nauk o dobrih delih spod¬
buja, da si prizadevamo biti zmiraj v stanu posvečujoče
milosti božje in se nad vse ogibati smrtnega greha, ki nas
je oropa, ki nam vzame vse zasluge za nebesa, katere smo
si že pridobili, in nas stori nesposobne pridobivati si novih
zaslug za nebesa. Ako pa je kdo po smrtnem grehu izgubil
posvečujočo milost, naj ne odlaša vredno prejeti zakrament
sv. pokore, da se mu posvečujoča milost znova podeli in se
mu povrnejo zasluge za nebesa, katere si je poprej pridobil
v  stanu milosti božje, katerih pa ga je oropal smrtni greh.
Posvečujočo milost naj si prizadeva hitro zopet pridobiti
toliko bolj, ker ga ravno prepričanje, da dobra dela, ki jih
opravlja v stanu smrtnega greha, za nebesa niso zaslužna,
more polagoma popolnoma odvrniti od dobrih del, ki bi mu
vender tudi v stanu smrtnega greha bila silno koristna —
Nauk o dobrih delih naj nas spodbuja, da si prizadevamo:

2.  opravljati mnogo dobrih del in zato
vsakdanja opravila in težave posvečevati
z dobrim namenom.

Z vsakim dobrim delom, ki je opravimo v stanu po¬
svečujoče milosti božje, si to pomnožimo, si služimo in po¬
večamo večno veselje. Kolikor več dobrih del torej storimo,
tem svetejši smo, tem večje plačilo nas čaka v nebesih, zakaj
«kdor seje v obilnosti, bo tudi žel v obilnosti/ (II. Kor. 9,6.)
Komur je torej mari, da bi postal svetejši, da bi prejel obilno
Plačilo v nebesih, naj si prizadeva opravljati mnogo dobi ih del.

Toda marsikateri si misli, da ne more opravljati mnogo
dobrih del. ker ga ovirajo druga vsakdanja opravila, lak
n aj pomisli, da Bog ne zahteva od njega kakih izrednih, po¬
sebnih dobrih del, ker ne gleda na njih velikost, ampak na

16 *

244

velikost ljubezni, s katero jih opravljamo, ker ne potrebuje
naših dobrih del, pač pa hoče našo ljubezen, naše srce. Bog
ima večje veselje nad revno deklo, ki opravlja svoja vsak¬
danja dela vestno, potrpežljivo, z veseljem in iz ljubezni do
njega, kakor nad onim, ki izvršuje najimenitnejša in naj¬
svetejša opravila, toda z manjšo ljubeznijo, malomarno, iz
navade. Kristus je nekdaj gledal v Jeruzalemskem templu;
kako so ljudje metali darove v tempelsko pušico. Prišli so
mnogi bogatini in so mnogo vanjo vrgli. „In uboga vdova
je prišla in je dva denarca vanjo vrgla, kar stori en vinar.
In je poklical svoje učence, in jim rekel: Resnično vam
povem, da ta uboga vdova je več vanjo vrgla, kakor vsi,
kateri so v pušico metali. Zakaj vsi so od tega vanjo vrgli,
česar so obilno imeli; ta pa je iz svojega uboštva vse, kar
je imela, ves svoj živež, vanjo vrgla. “ (Mark. 12, 41—44.)
S tem, da je žena darovala vse, kar je imela, je pokazala,
kako srčno ljubi Boga Ker je torej imela mnogo boljši
namen kakor drugi darovavci, je tudi njen dar pri Bogu več
veljal, kakor darovi onih, ki so mnogo darovali, toda ne iz
tako dobrega namena. Sv. Gregorij Veliki pravi: „Bog gleda
na srce, ne na velikost." Frančišek Suarez, učeni spisovatelj
pobožnih knjig, pravi, da si je Marija pridobila več zaslug
za nebesa, kakor vsi angeli in svetniki. In s čim? Ali je
hodila kakor njen Sin od kraja do kraja, tolažila žalostne,
ozdravljala bolnike ? Ali je izganjala iz obsedencev hudobne
duhove in oživljala mrtve? Ali je prehodila svet in povsod
oznanjevala nauke božje? Nikakor ne, marveč opravljala je
popolnoma navadna dela, kakršna imajo žene in matere, a
vse, kar je storila, je po dobrem namenu posvetila Bogu,
in zato si je pridobila toliko zaslug. Nanjo obrača po pra¬
vici sv. cerkev te-le besede: „Mnogo hčer je nabralo bo¬
gastvo; ti si vse presegla." (Preg. 31, 29.) In sv. Jožef, li ni
bil samo preprost tesar, a njegova čast je ena najvišjih v
nebesih ? Zakaj ? Ker je opravljal svoja tesarska dela iz lju¬
bezni do Jezusa, ker je njemu posvetil vse svoje skrbi, trude
in težave. Krščanski poslušavci ! Koliko zaslug si morete
tudi vi pridobiti, ako le količkaj posnemate Marijo in Jožefa!
Ni ga dneva, da bi ne imeli mnogo opraviti, bodisi z rokami,
ali z nogami, ali z glavo, ali s celim telesom; zdaj vas pri¬
peka solnce, da vam pot kaplja po telesu, zdaj zopet vas
stresa mraz, zdaj ste lačni, zdaj zopet žejni; mnogo se morate
truditi. Ne delajte samo za svet, ne delajte samo za časno

245

plačilo, ki mine, ampak delajte, prenašajte težave za plačilo,
ki ostane vekomaj. Vse, kar delate, posvetite po dobrem na¬
menu Bogu, zlasti svoje trpljenje in težave. Kakor nam je
Kristus uprav s svojim trpljenjem največ zaslužil, tako si
kristijan z težavami in trpljenjem, ako jih voljno prenaša iz
ljubezni do Boga, pridobiva posebno mnogo zaslug za nebesa.
Recite vsako jutro in tudi večkrat med dnevom: „Tebi, o
Bog, bodi v čast vse, kar bom danes mislil in govoril, delal
in trpel.“

Z v r š e t e k.

Dragi kristijani! Sv. nebesa so plačilo, katero si mo¬
ramo zaslužiti z dobrimi deli. Opravljajmo torej marljivo
dobra dela, zlasti pa goreče opravljajmo dela usmiljenja;
pristopimo k tej ali oni pobožni bratovščini in družbi, s
katerimi se posebno pospešujejo dobra dela. Ker pa so le
ona dela zaslužna, katera opravljamo v stanu posvečujoče
milosti božje, ohranimo si jo zmiraj kot dar neprecenljive
vrednosti. Opravljajmo mnogo dobrih del in zato posvečujmo
vsakdanja opravila in težave z dobrim namenom. V paganskih
bajkah se pripoveduje, da je frigijski kralj Mida nekdaj
sprejel bogove v svojo hišo in jih imenitno pogostil. Predno
so odšli, izprosil si je od njih milost, da bi se vse, česar se
bo dotaknil, spremenilo v zlato. Njegova prošnja je bila
uslišana. Kralj Mida je zdaj mislil, da je najsrečnejši človek
na svetu, zakaj česarkoli seje dotaknil, lesa, železa, kamenja,
vse, vse je postalo najčistejše zlato Pa, o groza, kako ne¬
srečen je bil v svoji sreči! Ko je hotel jesti, spremenila se
je jed v zlato, ko je hotel piti, spremenila se je pijača v
zlato, ko se je hotel vleči v mehko postelj, spremenila se je
v trdo zlato. On torej ni mogel več ne jesti, ne piti, ne po¬
čivati. Moral je prositi bogove, da so mu zopet vzeli nje¬
govo srečo, da je mogel zopet jesti, piti in spati kakor drugi
ljudje. Koliko srečnejši smo mi! Karkoli v stanu posvečujoče
milosti božje dobrega mislimo, želimo, govorimo, delamo,
karkoli trpimo, se nam spremeni, ne rečem v zlato, ampak
še v mnogo mnogo boljše nebeško plačilo, in vender še
lahko jemo, pijemo, počivamo. A da se to zgodi, moramo z
dobrim namenom posvečevati svoja vsakdanja opravila in
težave. Zato vam še enkrat rečem s sv. Pavlom: „Ali tedaj
jeste, ali pijete, ali kaj drugega delate, vse k časti božji de-
lajte.“ (I. Kor. 10, 31.) Amen.

246


201. Krščanski nauk.

Krščanski poslušavec! Ako bi ti poznal globoko brez-
dno, iz katerega ne more več priti, kdor je vanje padel, bi
gotovo skrbno pazil, da bi vanje ne padel, in zaraditega bi
nikdar ne stopil na skrajni rob brezdna, ampak bi se ga
kolikor mogoče ogibal, se od njega oddaljil. Vam vsem je
znano brezdno, iz katerega se ne more nihče več rešiti, kdor
je vanje padel; to brezdno je brezdno peklensko. Kdor nič
več storiti noče, kakor le toliko, da ne bo pogubljen, je
podoben človeku, ki hodi po robu prepada; le ena napačna
stopinja, in zvrnil se bo v prepad. Kdor pa se trudi v do¬
brem napredovati, kdor si prizadeva popoln postati, je po
doben človeku, ki se je oddaljil od prepada in zdaj varno
hodi svojo pot. Da v dobrem rastemo, da hrepenimo po
krščanski popolnosti, je izrečna volja božja. Že Abrahamu
je Bog naročil: „Jaz sem vsemogočni Bog, hodi pred menoj
in bodi popoln!“ (I. Mojz. 17, 1.) Vsemu izraelskemu ljud¬
stvu je naročil po Mojzesu: „Bodi popoln in brez madeža z
Gospodom, svojim Bogom“ (V. Mojz. 18, 13.). Ako pa je
Bog že od svojega služabnika Abrahama zahteval, da mora
biti popoln, in ravnotako od vsega izraelskega ljudstva, ali
ni to kristijanu še bolj treba? Gotovo, saj nam je naročil
naš Vzveličar: „Bodite popolni, kakor je vaš Oče v nebesih
popoln“ (Mat. 5, 48.). Iz besed Jezusovih jasno spoznamo,
da ni le nekaterih, ampak nas vseh dolžnost, da hrepenimo
po krščanski popolnosti.

t

C) Hrepenenje po krščanski popolnosti-

845. Kaj se pravi, hrepeneti po krščanski
popolnosti?

Hrepeneti po krščanski popolnosti se pravi,
prizadevati si, da Boga vedno bolj ljubimo in
zato opravljamo vsako delo kar najbolje mo¬
goče.

Vsaka stvar je takrat popolna, ko ji ničesar ne nedo-
staje, če je sposobna, kar najbolje ustrezati, služiti svojemu


247


namenu. Oko je popolno, če jasno vidi reči; uho je popolno,
če natančno sliši in tudi razločuje glasove; kristijan je po¬
poln, če je sposoben, doseči svoj poslednji namen, da bi
namreč vekomaj gledal Boga, ga ljubil in v njem užival vse
veselje in vso blaženost. Sposoben za to pa je, če si nepre¬
stano prizadeva, biti združen z Bogom. Vez, katera nas druži
z Bogom, pa je ljubezen,  kakor piše ljubljenec Jezusov:
„Kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu, in Bog v njem“
(1. Jan. 4, 16.). Sv. Pavel imenuje ljubezen naravnost vez
popolnosti,  ko piše: „Predvsem pa imejte ljubezen,
katera je vez popolnosti 1 ' (Kol. 3, 14.). Drugje pa pravi:
„Kdor se Gospoda drži, je e n duh [ž njim]" (I. Kor. 6, 17.).
Krščanska popolnost je torej v ljubezni, in sicer pred vsem
v ljubezni do Boga,  katerega moramo ljubiti kot svojo
neskončno dobroto, potem pa tudi v ljubezni do bliž¬
njega,  katerega moramo ljubiti zavoljo Boga. To je na-
značil tudi Kristus, ko je rekel: „Ljubi Gospoda, svojega
Boga, iz vsega svojega srca in vse svoje duše in iz vse
svoje misli. Ta je največja in prva zapoved. Druga pa je tej
enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. V teh
dveh zapovedih je obsežena vsa postava in preroki 11  (Mat. 22,
37—40.). Vse, kar zahteva sv. pismo, je, da bi se izpolnje¬
vali ti dve zapovedi. „Eni mislijo", pravi sveti Frančišek
Šaleški, „da je popolnost v tem, če kdo nosi spokorno
obleko; drugi mislijo, da je popolnost v hudem postu; tretji,
ako kdo daje miloščino; še drugi, če kdo pogosto prejema
sv. zakramente. Eni mislijo, da so že dosegli vrhunec, ako
se poprimejo notranje molitve, drugi pa mislijo, da je po¬
polnost v zamaknenju in nadnaravnem premišljevanju . . .
Ali vsi se motijo in varajo. .. Jaz pa, kar se mene tiče, ne
poznam druge popolnosti, kakor da človek ljubi Boga iz
vse svoje duše, svojega bližnjega pa kakor samega sebe.
Brez te je vsaka druga popolnost napačna. 11  „Ljubezen nas
ne veže in druži le z Bogom, v čemer edino je naša po¬
polnost, temveč druži tudi vse druge čednosti in jih vodi k
njih pravemu središču, ki je Bog in njegova čast. 11  (Duh
sv. Frančiška Sal.)

Krščansko ljubezen kažemo, če izpolnjujemo božje in
cerkvene zapovedi. „Kdor ima moje zapovedi in jih izpol¬
njuje, tiste je, ki me ljubi 11 , pravi Kristus. (Jan. 14, 21.) Kdor
torej ljubi Boga nad vse in kaže svojo ljubezen s tem, da
izpolnjuje zapovedi ter se ogiblje vsaj vseh smrtnih grehov,

248


ostane združen z Bogom in ima najnižjo stopnjo
popolnosti,  katera mu je neobhodno potrebna, da si
ohrani nadnaravno življenje. Da ima tisti, ki izpolnjuje zapo¬
vedi, že neko popolnost, nam pove sv. pismo, rekoč: „Boga
se boj in izpolnjuj njegove zapovedi, ker to dela človeka
popolnega" (Prid. 12, 13). Kdor stori samo to, kar je ne¬
obhodno potrebno, da se vzveliča, ima šele začetek popol¬
nosti, toda on s tem še ne sme biti zadovoljen, zakaj sveto
pismo pravi: „Kdor je pravičen, bodi še pravičnejši, in kdor
je svet, bodi še svetejši" (Skriv. raz. 22, 11.); on mora
hrepeneti po višji popolnosti. Bog je neskončno popoln in
ljubezniv, zato ga pa tudi nikoli dovolj ljubiti ne moremo,
toda prizadevati si moramo, da ga vedno bolj lju¬
bimo.  Da bomo pa Boga vedno bolj ljubili, ni dovolj, da
se ogibljemo vseh smrtnih grehov, ampak prizadevati si
moramo tudi, da odstranimo vse, kar nas ovira v ljubezni
do Boga. V ljubezni do Boga pa nas ovirajo strasti in huda,
neredna nagnenja Strasti in neredna nagnenja pa odpravimo,
ako se vadimo v čednostih, ki so jim nasprotne Da zatremo
nagnenje do uživanja, vaditi se moramo v zmernosti; da ne
bo prevzela lakomnost našega srca, bodimo radodarni itd.
Sploh si moramo prizadevati, da odpravimo iz svojega srca
vsako neredno ljubezen do sveta in samega sebe, ki se ne
strinja z ljubeznijo do Boga. *Ako kdo ljubi svet", uči sveti
Janez, „ni ljubezni Očetove v njem" (I.Jan. 2, 15.). Sv. Janez
Klimak pravi: „Ljubezen do sveta in ljubezen do Boga ne
moreta obenem prebivati v istem srcu, ravnotako kakor ne
moremo z enim očesom obenem gledati neba in zemlje."
„Hočeš iz svojega srca odpraviti posvetno ljubezen, potem
se bo naselila vanje božja", pravi sv. Avguštin. Ako obvlada
ljubezen do Boga naše srce tako, da posvetimo le njemu
vse svoje misli in želje, besede in dejanja, ako ljubimo vse
drugo zavoljo Boga, potem je naša ljubezen resnično po¬
polna, potem smo z Bogom združeni, potem hrepenimo po
krščanski popolnosti. Tako je ljubil Boga pobožni kralj
David, kakor sam opisuje, rekoč: „Kaj imam v nebesih, in
kaj hočem na zemlji kakor tebe? Naj tudi premine moje
telo in moje srce, Bog je Bog mojega srca in moj delež
vekomaj" (Ps 72, 25, 26.) Sv. Pavel pa je rekel: „Kdo nas
bo ločil od ljubezni Kristusove? Ali nadloga? ali stiska?
ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč?" in
potem je odgovoril, da ničesar od vsega tega (Rimlj. 8, 3~5.)-

249

Hrepeneti po krščanski popolnosti se tudi pravi, pri¬
zadevati si, da iz ljubezni do Boga opravljamo vsako delo
kar najbolje mogoče. „Ljubezen nagiblje človeka najkrepkeje,
da kaj stori, Najraji storim kaj onemu, ki ga ljubim.
(Dr. Fr. Lampe, Dušeslovje str. 503.) Otrok, ki resnično
ljubi svoje stariše, je pripravljen, na vsak migljaj poslušati
jih in storiti, kar mu zapovedd. In bolj ko kdo koga ljubi,
timbolj si tudi prizadeva, da bi kar najbolje mogoče storil,
kar se mu naroči. Jezus Kristus pravi: „Kdor ima moje za¬
povedi in jih izpolnjuje, tisti je, ki me ljubi" (Jan. 14, 21.).
Kdor pa si prizadeva, da Boga vedno bolj ljubi, ga ravno
njegova ljubezen nagiblje, da si tudi prizadeva, da bi vedno
zvesteje izpolnjeval voljo božjo in opravljal vsako delo kar
najbolje mogoče. On si prizadeva, da moli kolikor mogoče
pobožno, ponižno in zaupno, vdano v voljo božjo in stano¬
vitno, on se na prejemanje sv. zakramentov pripravlja tako
dobro, kakor le more, on z velikim veseljem prihaja k
službi božji, sveti drugim kristijanom z lepim vzgledom in
jih vnema k pobožnosti s svojo pobožnostjo, sploh pri vsakem
dobrem delu napenja vse svoje moči. Koliko moč ima v
človeku ljubezen, je lepo povedal od Boga navdihneni pesnik,
rekoč: „Močna kakor smrt je ljubezen, trda kakor pekel
gorečnost, njeni žarki so ognjeni in plamenovi žarki. Obilne
vode ne morejo pogasiti ljubezni in potoki je ne poplavijo;
ko bi dal človek vse imetje svoje hiše za ljubezen, zdelo se
mu bo kakor nič [kakor bi ne bil nič dal] (Vis. pes. 8,
6, 7.). „S temi veličastnimi besedami nam naznanja sveti
Duh nepremagljivo moč prave ljubezni in njeno ceno . . .
Ljubezen je močna, da se ne da premagati ali oplašiti od
smrti; gorečnost ali goreča ljubezen je tako trdna, da ne
izpusti tega, kar je poprijela, kakor tudi grob ali peklo ne
izpusti svoje žrtve. Žar prave ljubezni je kakor ogenj in
plamen; nobena sila je ne premaga. Njena vrednost ali cena
je pa tolika, da bi se človeku zdelo premalo in kakor nič,
tudi ko bi dal vse svoje premoženje zanjo“ (Dr. Fr. Lampe,
Zgodbe str. 669.). Sv. Pavel pravi o ljubezni, „da vse pre¬
trpi, vse veruje, vse upa, vse prenaša" (I. Kor. 13, 7.).

„Pot pravičnih je kakor svetla luč, izide in raste do
Popolnega dne ££ , pravi modri Salomon (Preg. 4, 18.). Kakor
dan čimdalje bolj raste in je čimdalje svetlejši, dokler ne
pride solnce do vrhunca, tako tudi pravičnost. Tukaj na
zemlji moramo hrepeneti po krščanski popolnosti, moramo

250

napredovati v dobrem, da pridemo naposled do nebeške
svetlobe.

846. Zakaj naj hrepenimo po krščanski
popolnosti ?

Po krščanski popolnosti naj hrepenimo:

1. ker to zasluži božje veličastvo in božja
popolnost.

Veličastvo božje je neskončno. Kako veličasten je že
svet in kar je na njem! Kako veličastno je nebo, ki je nad
nami, na nebu žarno solnce, ki razsvetljuje in ogreva svet,
svetli mesec in brezštevilne zvezde, ki so posejane po ne¬
beškem oboku! Kako veličastna je zemlja in na njej veli¬
kanske gore, ki se dvigajo proti nebesom, neizmerno morje,
ki pokriva večji del zemlje, brezštevilne rastline in živali!
Ako je že vse to silno veličastno, koliko veličastnejši mora
biti šele Bog, ki je vse to iz ničesa ustvaril! Po pravici
pravi psalmist: „Nebo pripoveduje veličastvo božje, in nebes
oznanja delo njegovih rok. Dan kliče dnevu besedo, in noč
daje noči na znanje. Ni pač govor tak in niso besede, da
bi se ne slišali njih glasovi: V vesoljni svet gre njihov glas,
in na konec zemske krogle njih beseda“ (Ps. 18, 2—5.). Ko
je kraljevi pevec premišljeval veličastvo božje, ki se nam raz
odeva v njegovih stvareh, je vskliknil ves začuden: „Gospod,
Gospod naš, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! Zakaj
tvoje veličastvo je vzvišeno črez nebesa .. . Ko pogledam
nebo tvoje, delo tvojih prstov, mesec in zvezde, katere si
postavil, (moram zaklicati): Kaj je človek, da se ga spo¬
minjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ ?“ (Ps. 8, 1. 2.
4. 5.). Modrost in veličastvo kralja Salomona sta bila tolika,
da je prišla kraljica iz Sabe ju občudovat in je blagro¬
vala njegove služabnike, ki morejo biti vedno blizo njega.
(III. Kralj. 10.). Kaj je veličastvo Salomonovo v primeri z
veličastvom božjim ? Kakor prazen nič. Kdo bi si ne želel gle¬
dati in uživati božje veličastvo? Kdo bi si ne želel biti
združen z veličastnim Bogom? Za to pa postanemo spo¬
sobni, če hrepenimo po krščanski popolnosti, in sicer tim-
bolj, čimbolj po njej hrepenimo.

Bog je vrhutega neskončno popoln, to se pravi: on
ima vse dobre lastnosti v na j višji  meri, on je tako po-


251

poln, da bolj popoln biti ne more, on je neskončna lepota.
Človeškemu srcu je prirojeno, da ljubi to, kar je lepo, kar
je dobro. Bog je neskončno popoln, najlepši, najboljši, naj¬
ljubeznivejši, ali ni torej naša dolžnost, da si prizadevamo
ga vedno bolj ljubiti in storiti vse, kar nam zapoveduje,
kar najbolje mogoče? Ker je Bog zavoljo svojih neskončnih
popolnostij vreden vse naše ljubezni, rekel je božji Vzve-
ličar: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca,
iz vse svoje duše in iz vseh svojih močij“ (Mark. 12, 30.).
Naša ljubezen je merilo, je izraz našega mišljenja, naše ple¬
menitosti ali naše malovrednosti. Ako ljubimo posvetno, se
po pravici imenujemo posvetni, ako ljubimo hudo, se po
pravici imenujemo hudobni, kakor tudi sv. pismo pravi o
onih, ki služijo grehu: „Bili so gnusobni, kakor to, kar so
ljubili" (Ozej 9, 10.). Ako pa ljubimo, kar je plemenito,
dobro, se smemo po pravici imenovati plemeniti, dobri. Ako
pa ljubimo neskončno popolnega Boga, postanemo čimdalje
bolj Bogu podobni, čimdalje plemenitejši, čimdalje boljši.
»Kdor se Boga drži, postane en duh [ž njim] (I. Kor. 6, 17.)
V kogar srcu vlada popolna ljubezen do Boga, prešinja ona
vse njegovo mišljenje, dejanje in nehanje in rodeva v njem
najlepše čednosti. Nekaj vzvišenega je, Boga vedno bolj
ljubiti, zato pa hrepenimo po krščanski popolnosti, kakor
nam je Kristus naročil rekoč: „Bodite popolni, kakor je vaš
Oče v nebesih popoln" (Mat. 5, 48.)

Po krščanski popolnosti naj hrepenimo:

2 .  ker s tem toliko goto veje dosežemo
svoje vzveličanje in kode tem večje naše
veselje v nebesih.

Kdor ne hrepeni po krščanski popolnosti, je v nevar¬
nosti, da bo zabredel v smrtne grehe in se pogubil, ker je
— kakor učč bogoslovski učeniki —- jako težko obvarovati
se smrtnega greha, če človek ničesar drugega dobrega ne
stori kakor to, kar mu je zapovedano. Kdor namreč misli,
da za svoje vzveličanje že dovolj stori, če opravlja tista
dobra dela, ki so mu zapovedana, in da mu več ni treba
storiti, bo zabredel kaj lahko v male grehe, ž njimi bo
oslabil svojo voljo, in mali grehi ga bodo sčasoma pripe¬
ljali v velike, ki mu nakopljejo lahko večno pogubljenje,
ako se pravočasno ne spokori. Človek, dokler na svetu živi,

252


je podoben onemu, ki se proti reki vozi. Dokler vesla, pride
naprej, če mu tudi reka nasproti teče, da le tok ni premočan,
kadar pa neha veslati, ga reka precej zopet nazaj zanese in
trešči morda njegov čoln na kako skalo, na kateri se raz¬
bije. Dokler se kristijan vojskuje proti svojim strastem, in
to dela vsakdo, ki hrepeni po krščanski popolnosti, tako
dolgo jih s pomočjo milosti božje tudi premaguje, ker ga
Bog^ ne pusti skušati čez njegove moči; kakor hitro pa
mlačen postane, prevladajo ga strasti in ga drvč v grehe,
in *.° tembolj, ker Bog tistemu odtegne svojo milost, ki noče
ž njo sodelovati, kakor uči Kristus, rekoč: „Vsakemu, kateri
ima, se bode dalo, in bo obilno imel; kdor pa nima, mu bo
še, kar se zdi, da ima, odvzeto 4 ' (Mat. 25, 29). Morebiti ste
se, krščanski poslušavci, že sami prepričali, kako hitro
človek znova zabrede v svoje stare grehe, iz katerih se je
srečno izkopal, ako le količkaj bolj mlačen postane, ako le
količkaj začne opuščati svoje pobožnosti. Kdor pa si pri¬
zadeva, da bi Boga vedno bolj ljubil in se zaraditega ne le
velikih, ampak tudi malih grehov skrbno ogiblje ter vsako
dobro delo opravlja kar najbolje mogoče, tistemu se pamet
zbistri, da hitro more spoznati, kaj se sme storiti in kaj ne,
vest mu postane rahločutna in tenka, da se boji že sence
greha, volja se mu bolj in bolj potrdi, da se more ustav¬
ljati tudi hudim skušnjavam, Bog pa mu zaradi njegove zve¬
stobe podeljuje vedno več milostij, da more v ljubezni do
njega ostati stanoviten. Tisti torej, ki hrepeni po krščanski
popolnosti, gotovejše doseže svoje vzveličanje. Če bi nas po¬
temtakem ne nagibalo že božje veličastvo in božja popolnost,
da po njej hrepenimo, naj nas nagiblje k temu vsaj večja
gotovost, da se bomo vzveličali.

Naše veselje v nebesih bo tem večje, čim popolnejše
je naše življenje na zemlji. Jezus govori takole: „Sin člo¬
vekov bo prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli
in takrat bo povrnil vsakateremu po njegovih delih"
(Mat. 16, 17.). In glejte, ako hrepenimo po krščanski po¬
polnosti, si prizadevamo, da bi opravljali vedno več dobrih
del in tudi vedno boljše, ni ga dneva, da bi se ne zatajili
v tej ali oni reči, da bi se ne vadili v tej ali oni čednosti.
Tako si neprestano pomnožujemo posvečujočo milost božjo
in si pridobivamo vedno več zaslug za nebesa. Kdor pa ima
več zaslug za nebesa, tisti sme in more od Boga, ki bo po¬
vrnil vsakateremu po njegovih delih, pričakovati tudi večje

J

!

253

plačilo, kakor uči sveti Pavel, rekoč: „Kdor seje v obil¬
nosti, bo tudi žel v obilnosti“ (II. Kor. 9, 6.). Ta resnica,
predragi, nas mora spodbujati, da hrepenimo po krščanski
popolnosti. Koliko skrbij in truda si napravljate, da bi si
pomnožili časno premoženje, da bi si pridobili večjo po¬
svetno čast in slavo, da bi uživali večje posvetno veselje,
ko je vender vse minljivo; da bi pomnožili svoje zasluge
za nebesa, da bi si pridobili večjo čast in slavo, večje ve¬
selje v nebesih, pa bi se ne potrudili? „Kdor je pravičen,
bodi še pravičnejši, in kdor je svet, bodi še svetejši" (Skrivno
razodenje 22, 11.).

Najboljši in najzanesljivejši vodnik do krščanske po¬
polnosti nam mora biti sam božji Sin, Jezus Kristus. On je
rekel: „Jaz sem luč sveta; kdor hodi za menoj, ne hodi po
temi, ampak bo imel luč življenja" (Jan. 8, 12.). Drugokrat
je rekel: „Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride
k Očetu, kakor po meni.“ (Jan. 14, 6.) Ko ga je neki mla¬
denič vprašal, kaj naj stori, da bo dosegel večno življenje,
mu je odgovoril: „Ako pa hočeš v življenje iti, izpolnjuj
zapovedi." Ko mu je na njegovo vprašanje tudi naštel, katere
zapovedi naj zlasti izpolnjuje, reče mladenič: „Vse to sem
izpolnjeval od svoje mladosti. Kaj še manjka ? Jezus mu
reče: Ako hočeš biti popoln, idi, prodaj, kar imaš, in daj
ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; ter pridi in hodi
za menoj"  (Mat. 19, 21.). Kaj je Kristus hotel reči z bese¬
dami: „Hodi za menoj?" On je hotel reči, da, ako hoče
mladenič biti popoln, naj pride v njegovo družbo, naj opa¬
zuje in premišljuje njegovo življenje ter je posnema. Besede,
katere je govoril Jezus mladeniču: Hodi za menoj! veljajo
tudi nam, ako hočemo popolni postati; tudi mi moramo po¬
snemati Jezusov vzgled. In kako lep je ta vzgled, kakor za
otroke, tako za odrasle ljudi. Otrokom je Jezus vzgled v
Pokorščini, pobožnosti, učenju, sploh v tem, kako naj rastejo
v  starosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh (Luka
2) 52.). Kateri otrok, vprašam vas, ne bi dosegel krščanske
Popolnosti, ako hoče posnemati ljubega Jezusa? Jezus kot
otrok ni storil nič posebnega, in torej tudi od otrok, ki
hočejo živeti, kakor je on živel, ne zahteva nič posebnega.
~ 7 ~ Kako lep vzgled popolnosti pa daje Jezus šele odraslim
ljudem! Slišali smo, da se hrepenenje po krščanski popol¬
nosti razodeva s tem, da si prizadevamo vedno bolj ljubiti
«oga in opravljati vsako delo kar najbolje mogoče. Kolika

254

pa je bila ljubezen Jezusovega srca do nebeškega Očeta! Iz
ljubezni do Očeta, kateremu se je z grehom vzela dolžna čast,
je prišel na zemljo, da bi jo popravil, iz ljubezni do njega
je razširjal svoje nauke, ki imajo namen vspodbujati ljudi k
ljubezni do Boga. On je delal in se potil, trpel lakoto in
žejo, prenašal preganjanje, zasramovanje, obrekovanje, pre-
klinjevanje iz ljubezni do Boga, da bi mu pridobil pravih
častivcev. On, ki je bil drugače krotak in potrpežljiv kakor
jagnje, razvnel se je v sveti jezi, ko je šlo za čast njego¬
vega Očeta, naredil je kako tepežnico iz vrvic in zapodil
oskrunjevavce hiše božje. (Jan. 2, 15.) Ko zaradi noči ni
mogel več delati, šel je po trudapolnem dnevu sam na goro
in je prečul vso noč v molitvi. — Kdor hoče, da bo njegova
ljubezen do Boga popolna, mora svoje srce očistiti vsake
neredne ljubezni do sveta in do samega sebe. Jezus Kristus
izvolil si je revščino za svojo tovarišico, zato je mogel reči:
„Lisice imajo jame in ptice neba gnezda; Sin človekov pa
nima, kamor bi svojo glavo naslonil“ (Luk. 9, 58.). On ni
hrepenel po posvetni slavi in časti, ampak kot svoj delež
si je izbral zaničevanje. Da, on je pozabil na jed, kadar je
bilo treba kaj storiti za Boga in za bližnjega. Ko je ravno
pri Jakobovem studencu skušal spreobrniti Samaritanko, in
so mu učenci ponudili jedi, je rekel: „Mcja jed je, da storim
voljo njega, ki me je poslal, in da dopolnim njegovo delo“
(Jan. 4, 34.).

Krščanska popolnost zahteva, da ljubimo zavoljo Boga
tudi svojega bližnjega. Zopet nam daje božji Vzveličar lep
vzgled. Sveti Luka pravi o njem: „Hodil je okoli dobrote
dele“ (Dej. ap. 10, 38.). Bolniki, katerim je pomagal, od
mrtvih obujeni, množice, ki so za njim vrele, nam to po¬
trjujejo. Bil je priljuden do grešnikov, ljubil je svoje naj¬
večje sovražnike.

Jezus Kristus je sploh najlepši vzgled v vseh čedno¬
stih, zlasti še v onih, ki tako lepo dičijo človeka, v po¬
nižnosti in krotkosti. Zaraditega je tudi rekel: „Učite se
od mene; zakaj jaz sem krotak in iz srca ponižen“ (Matevž
11, 29.) Ker je Jezus tako lep vzgled vseh čednostij, je
pač mogel reči: „Ako hočeš biti popoln . . . pridi in hodi za
menoj. “

Razven tega, da si kristijan prizadeva posnemati Je
zusov vzgled, mora tudi, ako hoče doseči krščansko po¬
polnost, rabiti nekatere pripomočke, in sicer mora rad in

255

pobožno moliti, zvesto poslušati besedo božjo, prejemati
večkrat vredno svete zakramente; naj zatajuje samega sebe
in se ogiblje kolikor mogoče tudi malih grehov, naj vestno
opravlja svoja stanovska opravila v stanu posvečujoče mi¬
losti božje in iz Bogu dopadljivega namena, naj potrpežljivo
in z vdanostjo v voljo božjo prenaša raznotere križe in težave,
in naj bo v občevanju z drugimi prijazen in ljubezniv, da
ne bode koga razžalil.

Z v r š e t e k.

Preljubljeni v Gospodu! Besede Jezusove: „Bodite po¬
polni, kakor je vaš Oče v nebesih popoln" (Mat 5, 48.),
veljajo tudi nam. A če opažamo nekoliko življenje kristi-
janov, moramo priznati, da jih je jako malo, kateri bi hre¬
peneli po krščanski popolnosti. Vzrok temu je pri mnogih
pač to, ker menijo, da ne morejo biti popolni, da je to pre¬
težko. Ali to je velika zmota. Doseči popolnost je mogoče,
ako ima človek le resno voljo za to. Čudno je, kako malo
si upajo ljudje, ko bi vender toliko lahko dosegli v popol¬
nosti, če bi le hoteli. „Vse premorem v njem, ki me krepča",
je rekel sveti Pavel (Filiplj. 4, 13.). Da je res mogoče po¬
stati popoln, če kdo resno hoče, pove tudi Kristus, ko pravi:
»Blagor tistim, ki so lačni in žejni pravice; ker bodo na-
sičeni“ (Mat. 5, 6.). Ko je svetega Tomaža Akvinskega
vprašala njegova sestra, kaj naj stori, da doseže krščansko
Popolnost, je odgovoril: „Hoteti moraš!“ In kolikorkrat ga
je vprašala, vselej je odgovoril: „Hoteti moraš!“ Dragi
kristijani! Tudi vi ne smete imeti le želje po popolnosti,
ampak resno morate po njej hrepeneti in dosegli jo bodete.
Amen.

202. Krščanski nauk.

Vsak kristijan mora hrepeneti po krščanski popolnosti,
to se pravi, prizadevati si, da Boga vedno bolj ljubi in zato
opravlja vsako delo kar najbolje mogoče. To zahteva Bog
sam od nas, k temu nas nagiblje božje veličastvo in božja
Popolnost, k temu nas priganja naš lastni dušni prid, ker s
tem toliko gotovejše dosežemo svoje vzveličanje in bode
tem večje naše veselje v nebesih. Nekateri kristijani pa naj
bi dosegli višjo stopnjo popolnosti, kakor je ona, katero naj

bi dosegel sploh vsak kristijan. Tisti, ki hočejo doseči večjo
popolnost, se ne smejo zadovoljiti s tistimi pripomočki, ka¬
terih se mora posluževati vsak kristijan, ampak storiti mo¬
rajo še nekaj več; izpolnjevati morajo tudi to, kar je Jezus
Kristus posebno priporočal.

847. Kaj je jfesus Kristus posebno pripo¬
ročal, da dosežemo krščansko popolnost?

Da dosežemo krščansko popolnost, pri¬
poročal je Jezus Kristus posebno tri evange¬
lijske svete.

Če hočemo kaj doseči, moramo se posluževati za to
pripravnih pripomočkov. Tudi tisti, ki hoče doseči krščan¬
sko popolnost, posluževati se mora za to pripravnih pripo¬
močkov. Nekateri pripomočki so neobhodno potrebni, ker
bi brez njih nikakor ne mogli doseči popolnosti, kakor so
na primer goreča molitev, stanovitno zatajevanje samega
sebe, pogostno prejemanje svetih zakramentov, marljivo
opravljanje dobrih del in tako dalje; nekateri pripomočki
niso sicer neobhodno potrebni, pač pa so zelč koristni, da
se lažje in gotovejše doseže krščanska popolnost. Jezus
Kristus, najlepši uzor popolnosti, je najbolje vedel, kako se
najlažje in najgotovejše doseže krščanska popolnost, zato pa
je tudi priporočal za to pripravne pripomočke, namreč t r i
evangelijske svete.

848. Kateri so trije evangelijski sveti?

Trije evangelijski sveti so:

1. rado voljno uboštvo.

Jezus je rekel svojim učencem: Resnično vam povem,
da bogat pojde težko v nebeško kraljestvo. In zopet vam
povem: Lažje je kameli iti skozi šivankino uho, kakor bo
gatinu iti v božje kraljestvo"' (Mat. 19, 23, 24.). S temi bese¬
dami Kristus ni hotel reči, da bi bogatini sploh ne mogh
priti v nebesa, saj jim ravno bogastvo more biti pripomoček,
da prav lahko opravljajo dela usmiljenja in tako dosežejo

257

usmiljenje, marveč hotel je reči, da bogatin težko pride v
nebesa. A zakaj ? Zato, ker bogastvo prav lahko zavede
človeka, kakor spričuje modri Sirah rekoč: „Mnogo jih je
padlo zavoljo zlata, in njegova lepota jim je bila v pogubo“
(Sir. 31, 6.). Bogastvo lahko zavede človeka v napuh, lakom¬
nost, razuzdanost, da, skoraj bi rekel, v vse poglavitne
grehe, iz katerih potem izvira obilo drugih grehov. Bogastvo
napravlja človeku obilo skrbij, kako bi si je ohranil in po¬
množil. Skrbi, v katere zaplete človeka hrepenenje po bo¬
gastvu, so potem krive, da mu je skrb za dušo le po¬
st r a n s k a briga, ali da popolnoma pozabi na Boga in na
svojo dušo. Sv. Duh blagruje naravnost človeka, ki ne na¬
vezuje svojega srca na bogastvo. „Blagor bogatemu, ki je
najden brez madeža, in kateri ne hodi za zlatom (in se ne
zanaša na denar in zaklade). Kdo je ta ? da ga hvalimo;
zakaj delal je čudo v svojem življenju" (Sir. 31, 8, 9.).

Kakor bogastvo lahko odvrača človeka od ljubezni
božje in od krščanske popolnosti, tako nasprotno radovoljno
uboštvo nagiblje človeka, da tem srčneje ljubi Boga in hrepeni
po krščanski popolnosti. Radovoljno ubog  je tisti,
ki se odpove vsemu posvetnemu premoženju iz ljubezni do
Boga, da bi mu mogel zvesteje služiti in doseči krščansko
popolnost. Toda zakaj tak lažje služi Bogu? Poslušajte!
Kdor si izvoli radovoljno uboštvo, se iznebi onih premnogih
skrbij, ki so združene s premoženjem in ovirajo človeka v
ljubezni do Boga, ter hrepeni le po Bogu; ker je brez po¬
svetnega premoženja, želi postati bogat v Bogu. Otrok, ki
je prišel nag na svet, pričakuje vsega le od svojih starišev:
lako on, ki si je izvolil radovoljno uboštvo, pričakuje vsega
le od svojega nebeškega Očeta. —• Sv. Ambrozij imenuje
radovoljno uboštvo „mater in rednico vseh čednostij“ (In
ep. I. ad Tim.), sv. Ignacij „mater naše duše in našega duhov¬
nega življenja“. Iz radovoljnega uboštva izvira

ponižnost,  kakor iz bogastva napuh; zakaj uboštvo
nas dela majhne v naših očeh in v očeh drugih ljudij, od
drugih odvisne. Ubožec spoznava svojo ničnost in povzdi¬
guje svojega duha k neskončnemu Bogu. Iz radovoljnega
nboštva izvira

zatajevanje samega sebe,  kakor izvira iz
bogastva dostikrat razuzdanost. Kdor namreč nima ničesar
svojega, si mora marsikaj odreči, kar si drugi lahko pri¬
voščijo. Med onimi, ki so si izvolili radovoljno uboštvo,

17

258

kraljuje lepa edinost in krščanska ljubezen,
saj nima nobeden ničesar, zaradi česar bi ga zavidali drugi,
kar pa se o bogatili ne more reči.

Ker iz radovoljnega uboštva izvira toliko lepih čedno-
stij, se gotovo sme reči, da je ono med najboljšimi pripo¬
močki doseči krščansko popolnost. Ako to prav prevdarimo,
bomo tudi razumeli, zakaj je prišel Jezus učitelj popolnosti,
ubog na svet. Apostol Pavel piše: »Znana vam je milost
Gospoda našega, Jezusa Kristusa, da je, ko je bil bogat, za¬
voljo vas postal ubog, da bi po njegovem uboštvu vi obo¬
gateli. 44  (II. Kor. 8, 9.) On, edinorojeni Sin Boga Očeta, je
prišel z nebes, da bi nas rešil in nam zopet pokazal izgub¬
ljeno pot v nebesa. On bi bil lahko prišel na svet v po¬
svetnem bogastvu in veličastvu, vender si je izvolil uboštvo
od svojega rojstva do svoje smrti, da bi nam pokazal z last¬
nim vzgledom, da je radovoljno uboštvo najlažja pot do prave
popolnosti. Mladeniču, ki ga je vprašal, kaj naj stori, da
doseže večno življenje, je odgovoril: „Ako pa hočeš v živ¬
ljenje iti, izpolnjuj zapovedi.' 4  Ko mu je mladenič odgovoril,
da jih je izpolnjeval od svoje mladosti in ga vprašal: „Kaj
še manjka ?“ mu Jezus reče: „Ako hočeš biti popoln, idi,
prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v ne¬
besih; ter pridi in hodi za menoj. “ (Mat. 19, 16 —21.) Jezus
je torej mladeniču nasvetoval radovoljno uboštvo
in hojo za njim  kot najboljši pripomoček popolnosti.

Kakšno plačilo čaka one, ki vse zapuste in gredo za
Jezusom, povedal je apostolom. Ko je namreč Peter rekel:
„Glej! mi smo vse zapustili in šli za teboj; kaj tedaj nam
bo?“ je Jezus odgovoril: „Resnično vam povem, da ob pre-
rojenju, kadar bo Sin človekov sedel na sedežu svojega ve¬
ličastva, boste tudi vi, kateri ste šli za menoj, sedeli na
dvanajsterih sedežih in sodili dvanajstere Izraelove rodove.
In slehern, kateri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta,
ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena,
bo stoterno prejel in dosegel večno življenje. 44  (Mat. 19,
27—29.)

Kar je Jezus Kristus z vzgledom pokazal in z besedo
učil, to so storili od Kristusovih časov sem do današnjega
dne tisočeri in tisočeri verniki, ker so si mislili: Ako s( je
sam Sin božji izvolil uboštvo in voljno prenašal vsakršno
pomanjkanje, ki je v zvezi z uboštvom, mora to gotovo biti


259

najlažji in najkrajši in najgotovejši pot do krščanske po¬
polnosti in do svetih nebes. — Evangelijski svet je:

2. vedno devištvo.

„Meseni človek ne razume tega, kar je Duha božjega",
piše sv. Pavel. (I. Kor. 2, 14.) In res, ničesar ne odvrača
tako močno človeškega srca od Boga, naj čistejšega duha,
kakor nagnenje do mesenih slastij. Kdor se njim uda, po¬
stane neobčutljiv za vse, kar je božjega, ni mu več prav mar
za dobro, mrzi mu vse, kar je čednostnega, z greha se po¬
greza v greh, dokler sčasoma popolnoma ne pozabi na Boga.
Vsi ljudje brez izjeme so torej dolžni krotiti vse slasti in
poželenja, ki žalijo sramežljivost, da si ohranijo stanovsko
čistost. Dokler človek ni nastopil zakonskega stanu, je po
božji postavi dolžan, ohraniti si deviško čistost; ako je stopil
v zakonski stan, je dolžan, ohraniti si zakonsko čistost, to
je, ogibati se vsega, kar bi utegnilo kakorkoli omadeževati
svetost zakonskega stanu. Bog sam je postavil zakon že v
raju, da se more človeški rod ohraniti in množiti, Jezus Kri¬
stus ga je povišal v zakrament. Gotovo je torej, da je za¬
konski stan svet stan, in da se more človek v njem vzve-
ličati, če živi tako, kakor ga uči sv. vera. A gotovo je tudi,
da ima človek v zakonskem stanu mnogo ovir, ki mu branijo
služiti Bogu s popolnim srcem. Veliki apostol narodov,
sv. Pavel, piše: „Kdor je oženjen, skrbi za to, kar je po¬
svetno, kako bi ženi ugajal, in je razdeljen . . . Katera je
omožena, misli na to, kar je posvetno, kako bi možu uga¬
jala. “ (I. Kor. 7, 33. 34.) Zakonski stan ima mnogo težav,
mnogo posvetnih skrbij za družino, zato pa zakonski ne
morejo tako lahko odtrgati svojega srca od posvetnega in
ga darovati Bogu, njihovo srce je razdeljeno.

Lažje hrepenijo po krščanski popolnosti tisti, ki so si
izvolili deviško čistost ali vedno devištvo. Vedno devištvo
je v tem, da človek trdno sklene ali se tudi z obljubo za¬
veže, da hoče ohraniti deviško čistost, da hoče devica ostati
do konca svojega življenja, torej ne le ničesar storiti ali pri¬
pustiti, kar bi bilo proti sveti čistosti, ampak tudi nikdar ne
skleniti zakona, da bi se mogel tembolj popolnoma posvetiti
Bogu. Vedno devištvo je popolnejše od zakona. Sv. Pavel
Pravi: „Rečem pa neporočenim in vdovam: Dobro je, če tako
ostanejo, kakor tudi jaz . .. Kdor je brez žene, skrbi za^ to,
kar je Gospodovo,  kako bi Bogu ugajal... In žena

17 ”

260

neomožena in devica misli, kar je Gospodovo, da
bi bila sveta na telesu  in  na  d u h u ...  Kdor
torej omoži svojo devico, prav stori; in kdor je ne omoži,
bolje stori."  (I. Kor. 7, 8, 32—38.) Iz nauka tega
apostola torej naravnost sledi, da je deviški stan popolnejši
od zakonskega, da je »boljše in blaženejše biti v devištvu,
kakor pa skleniti se v zakonu.' 1  (Trid. zbor, seja XXIV.
kan. 10.) Da je tako, lahko tudi sami spoznamo. Povejte
mi, kdo lažje skrbi za krščansko popolnost, tisti, ki ima
polno posvetnih skrbij, ali tisti, ki ni zapleten v nje? Go¬
tovo tisti, ki nima toliko posvetnih skrbij. Mnogo manj po¬
svetnih skrbij pa je v deviškem, kakor pa v zakonskem
stanu, zato pa tudi device lahko bolj ljubijo Boga in oprav¬
ljajo dobra dela, kakor zakonske osebe. Sv. pismo pravi:
„0 kako lep je čisti rod v svitlobi svoje čednosti, zakaj
njegov spomin je večen, ker je spoznan pri Bogu in pri
ljudeh.“ (Modr. 4, 1.) Kako so deviški ljudje ljubi Bogu,
pokazal je Jezus s svojim ravnanjem. Za mater si je iz¬
volil njo, katera bi rajši ne bila mati božja, kakor pa, da
bi nehala biti devica, Marijo; za krušnega očeta si je izbral
deviškega Jožefa, kateri ga je smel pestovati, objemati, po-
Ijubovati, varovati na potu v Egipet in nazaj. Njegov pri¬
hod je oznanjeval ljudem deviški Janez Krstnik; deviški
Janez evangelist je bil med apostoli njegov poseben ljub¬
ljenec; on je smel sloneti pri zadnji večerji na njegovih de¬
viških prsih, njemu je izročil v varstvo svojo deviško mater
Marijo. „Blagor jim, ki so čistega srca; ker Boga bodo
gledali", je rekel zlasti o deviških dušah. (Mat. 5, 8.) In
kakšno plačilo čaka zdržne duše v nebesih ? Sv. Janez piše:
„Peli so kakor nekako novo pesem pred sedežem ... in nihče
ni mogel peti pesmi razven onih sto in štiri in štirideset
tisoč, kateri so bili odkupljeni z zemlje. Ti so, kateri se
niso ognusili z ženami, device namreč so. Ti hodijo za Jag-
nejtom, kamorkoli gre.“ (Skriv. raz. 14, 3. 4.)

Ker je vedno devištvo Bogu tako ljubo, ker človeku
pomaga, da odtrga svoje srce od posvetne ljubezni in gori
le v čisti ljubezni do Boga, si je tudi od začetka sv. cerkve
do današnjega dne toliko mladeničev in devic izbralo vedno
devištvo in se odpovedalo zakonskemu stanu, dasiravno se
jim je v njem obetalo prijetno življenje. Za svoje devištvo
so tudi neštevilni mladeniči in device dali svojo kri in svoje
življenje, kakor nam poroča cerkvena zgodovina. Sv. Nežo,

261

ki je bila skoraj še otrok, je hotel zavoljo njene velike
telesne lepote za ženo sin rimskega cesarskega namestnika.
Ona pa je odločno odklonila to ponudbo, češ, da si je njeno
srce izbralo za ženina že Jezusa Kristusa. Ponujali so ji
zlato, drage kamne, bisere, dragoceno obleko in vse namest¬
nikovo premoženje. Ona je vse zaničevala in odločno rekla,
da ostane Kristusu zvesta. „Ako njega ljubim, sem deviška,
ako se njega dotaknem, sem čista, ako njega vzamem, sem
devica“, je odgovorila. Da bi oskrunili njeno devištvo, so
jo peljali v nesramno hišo in jo hoteli izročiti poželjivosti
najpodlejših nesramnežev. Neža se je priporočila v varstvo
Jezusovo, in res, kakor od nevidne moči zadržani se je niso
drznili dotakniti. Obsodili so jo v smrt, Velika množica
ljudij se je zbrala, da bi videli umreti Nežo. Vsi so jokali,
le ona ne; mirno je opravila svojo zadnjo molitev in po¬
ložila svojo mlado glavico pod rabeljev meč. Tako umirajo
device. — Evangelijski svet je:

3. vedna pokorščina pod duhovnim pred¬
stojnikom.

Četrta božja zapoved zapoveduje otrokom mej drugim,
skazovati pokorščino starišem, podložnikom pa zapoveduje
skazovati pokorščino predstojnikom, kakor so redniki in
učitelji, mojstri in gospodarji, duhovska in deželska gosposka.
„Otroci“, piše sv. Pavel, „bodite pokorni svojim starišem v
Gospodu; zakaj to je prav.“ (Efež. 6, 1) Podložnikom naroča
sv. Peter: „Hlapci, bodite podložni gospodarjem, ne le dobrim
in krotkim, ampak tudi čmernim.“ (I. Petr. 2, 18.) Vsem na¬
roča sv. Pavel: „Vsak človek bodi višji oblasti podložen; ni
namreč oblasti od drugod kakor od Boga; katere pa so, so
od Boga postavljene. “ (Rimlj. 13, 1.) Svojim predstojnikom
smo dolžni skazovati pokorščino tako dolgo, dokler smo
njihovi podložniki, ko pa podložnost neha, n. pr. če otrok
ni več pod oblastjo starišev, če posel ni več pod oblastjo
gospodarjevo, neha tudi pokorščina. Pokorščina pod našimi
navadnimi predstojniki ni popolna, ker ne traja vedno
in se ne razteza na vse reči.  Popolno pokorščino
skazuje oni, ki je komu drugemu pokoren do smrti, in sicer
tudi v takih rečeh, v katerih bi lahko po svoji volji ravnal,
ne da bi s tem prelomil kako božjo ali cerkveno zapoved.
Vedna pokorščina pod duhovnim predstojnikom, to je takim,

262

ki zapoveduje v rečeh, ki se tičejo našega dušnega vzveli-
čanja, je evangelijski svet. Kakor tisti, ki izpolnjuje božje
zapovedi sploh, pokaže s tem svojo ljubezen do Boga (Janez
14, 15. 21. 15, 10.), tako jo še posebej pokaže tisti, ki je
pripravljen skazovati pokorščino svojemu duhovnemu pred¬
stojniku, ki je namestnik božji, tudi v rečeh, v katerih bi
smel drugače brez greha ravnati po svoji volji. S popolno
pokorščino pod duhovnim predstojnikom se človek odpove
svoji volji, svojim željam in nagnenjem, torej zataji
samega sebe,  se poniža  pod druge, on je p o-
trpežljiv;  to pa so čednosti, ki vodijo k popolnosti.
Zato pa je Jezus rekel: „Ako kdo hoče za menoj priti, naj
zataji samega sebe, in naj vzame svoj križ in naj hodi za
menoj.“ (Mat. 16, 24.) Vedne pokorščine Jezus ni le z be¬
sedami priporočal, ampak jo je tudi z lastnim vzgledom
skazoval. On je bil pokoren svojim starišem do svojega
tridesetega leta, kar pa se tiče pokorščine do nebeškega
Očeta, je rekel: „Mojajedje, da izpolnim voljo njega, kateri
me je poslal, in da dopolnim njegovo delo.“ (Jan. 4, 34.)
Sv. apostol Pavel piše o njem: „Bil je pokoren do smrti,
smrti pa na križu. “ (Filiplj. 2, 7.) Klic Gospodov: „Ako kdo
hoče za menoj priti, naj zataji samega sebe, in naj vzame
svoj križ in naj hodi za menoj", so poslušali že tisočeri in
tisočeri ter so se popolnoma odrekli svoji volji, da bi do¬
segli krščansko popolnost.

849. Zakaj se imenujejo radovoljno ubo¬
štvo, vedno devištvo in vedna pokorščina evan¬
gelijski sveti?

Radovoljno uboštvo, vedno devištvo i»
vedna pokorščina se imenujejo evangelijski
sveti, ker jih Jezus Kristus v evangeliju po¬
sameznim osebam ni ukazal, ampak le na¬
svetoval.

To, kar je Kristus ukazal, smo dolžni izpolnjevati pod
grehom. To, kar človek ni dolžan izpolnjevati, ampak se mu
le priporoča kot prav dobro in koristno ali nasvetuje, se
imenuje svet. Radovoljno uboštvo, vedno devištvo in vedno
pokorščino Jezus Kristus tudi ni ukazal, zato jih tudi nismo

263

1

dolžni izpolnjevati pod grehom, ampak jih je samo posebno
priporočil ali nasvetoval, zaradi česar se imenujejo sveti.
Ker je tri reči posameznim osebam Jezus nasvetoval v svetem
evangeliju,  imenujejo se evangelijski  sveti. Daje
Jezus Kristus radovoljno uboštvo, vedno devištvo in vedno
pokorščino v svetem evangeliju le nasvetoval, se da spo¬
znati iz njegovih besedij. Ko ga je neki mladenič vprašal,
kaj naj stori, da doseže večno življenje, mu je Kristus na¬
ravnost zapovedal: „Ako pa hočeš v življenje iti, izpolnjuj
zapovedi." Sele potem, ko ga je mladenič vprašal, kaj še
manjka, mu je priporočil radovoljno uboštvo, rekoč: „Ako
hočeš biti popoln, idi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in
imel boš zaklad v nebesih/ 4  (Mat. 19, 21.) Ko je govoril
o vednem devištuu in rekel, da nekateri zavoljo nebeškega
kraljestva ne stopijo v zakon, je pristavil: „Te besede ne
razumejo vsi, ampak katerim je dano . .. Kdor more umeti,
naj ume.“ (Mat. 19, 11. 12.) Tudi vedno pokorščino Jezus
ni ukazal, ampak le nasvetoval, ko je besedam, s katerimi
je nasvetoval mladeniču radovoljno uboštvo, pristavil še be¬
sede: „Ter pridi in hodi za menoj“ (Mat. 19, 21), to je ne le:
posnemaj moje življenje, ampak tudi: odpovej se svoji volji
in udaj se v vseh rečeh v mojo voljo.

Kdor izpolnjuje tri evangelijske svete, ne zatira v sebi
le ene strasti, ampak izruje korenine vseh strastij in položi
močno podlago vsem čednostim, uči sv. Tomaž Akvinski.
Vsi grehi namreč izvirajo iz poželenja očij, iz poželenja mesa
in iz napuha življenja (I. Jan. 2, 16.), ali iz nerednega hre¬
penenja po časnem premoženju, po meseni sladnosti in časti.
Zdravilo za to je molitev, post in miloščina, a krepkejše
zdravilo je izpolnjevanje treh evangelijskih svetov, ki so
trojnemu poželenju ravno nasprotni.

850. Kdo je dol&an, izpolnjevati evange¬
lijske svete?

Evangelijske svete so dolžni izpolnjevati
redovniki in sploh vsi, ki so se k temu za¬
vezali s kako obljubo.

Redovniki  so tiste osebe, ki žive po nekem do¬
ločenem redu  ali pravilu, potrjenem od sv. cerkve; zato

264

se tudi njih združba imenuje red.  V katoliški cerkvi se
nahajajo prav različni redovi, n. pr. benediktinski, fran¬
čiškanski, dominikanski, karmelitski, jezuvitski red itd.
Redovniški stan je stan popolnosti, ker imajo njegovi udje
še prav posebno dolžnost, hrepeneti po krščanski popolnosti
in zato si morajo tudi prizadevati, da čedalje bolj ljubijo
Boga in opravljajo vsa dela kar najbolje mogoče Ker pa
trije evangelijski sveti prav močno pospešujejo krščansko
popolnost, se morajo redovniki zavezati z obljubo, da jih
bodo izpolnjevali. Za redovnike so torej evangelijski sveti
obenem zapovedi, ki vežejo pod grehom. Ker imajo redovniki
težje dolžnosti kakor drugi verniki, naj nihče ne vstopi v
redovniški stan, kogar Bog vanj ne kliče.

Verniki, ki med svetom žive, niso dolžni izpolnjevati
treh evangelijskih svetov, razven ko bi se kateri zavezal z
obljubo, da bo izpolnjeval ta ali oni evangelijski svet za
nekaj časa ali pa za vselej. Kdor se je z obljubo zavezal
izpolnjevati kak evangelijski svet, je pod grehom dolžan iz¬
polnjevati ga za čas, za kateri se je zavezal Nihče naj se
ne zaveže s kako obljubo, da bo izpolnjeval ta ali oni evan¬
gelijski svet, če ni poprej dobro preudaril, ga bo li mogel izpol¬
njevati ali ne, če ni poprej vprašal za svet vestnega in mo¬
drega dušnega pastirja.

Duhovniki, ki žive med svetom, so dolžni pokorščino
svojemu škofu in morajo ostati neoženjeni. Postava, da se
duhovniki ne smejo ženiti, je bila dana 1. 306 po Kr. na
cerkvenem zboru v Elviri. Prva tri stoletja take postave ni
bilo treba, ker so bili za svoj poklic vneti duhovniki itak
neoženjeni. V tistih časih so sicer pripustili, da so postali
nekateri oženjeni možje duhovniki, pa le zaradi pomanjkanja
duhovnikov. Tridentinski cerkveni zbor je razglasil zakon
duhovnikov kot neveljaven. To zapoved je dala sveta cerkev
iz tega namena, da bi se mogli duhovniki popolnoma po¬
svetiti svoji službi. Duhovnik mora deliti umirajočim svete
zakramente tudi z nevarnostjo svojega življenja, pridno moliti,
podpirati reveže, opominjati ljudi k zdržnosti, opravljati da¬
ritev sv. maše s kolikor mogoče čistim srcem itd. Vse to
bi bilo oženjenemu duhovniku skoraj nemogoče, ker bi imel
t)bilo drugih skrbij. Vrhutega imajo ljudje do neoženjenega
duhovnika večje spoštovanje in zaupanje ter mu bolj od¬
kritosrčno razodenejo svoje grehe.

265

Z v r š e t e k.

Pred svojo smrtjo je poklical kralj David vse velikaše
in poglavarje izraelskega ljudstva ter jih opominjal, da hi
izpolnjevali in premišljevali vse zapovedi Gospodove. Salo¬
monu, svojemu nasledniku na kraljevem prestolu, pa je dejal:
„Ti pa, Salomon, moj sin, poznaj Boga svojega očeta in služi
mu s popolnim srcem in z radovoljnim duhom: zakaj vsa
srca preiskuje Gospod in umeva vse misli duhov. Ako ga
boš iskal, najdeš ga; če ga pa zapustiš, zavrže te na vekomaj.“
(I. Kron. 28, 8. 9.) O kako lep nauk, ki velja tudi vsakemu
izmed nas! Dragi kristijan! služi tudi ti Bogu s popolnim
srcem in z radovoljnim duhom, posveti službi božji vse dni
svojega življenja, delaj vse iz ljubezni do Boga. Pomni, da
brez stanovitnega boja, brez skrbi in truda si nikdar ne
pridobiš čednostij. Cuj nad samim seboj, in naj bodo drugi
kakršnikoli, le samega sebe nikar ne zanemarjaj. Toliko
boš napredoval v dobrem, kolikor boš samega sebe prisilil.
Izpolnjuj^, kolikor ti je mogoče med svetom, tudi evangelijske
svete. Če se ne moreš ali nočeš odpovedati premoženju,
glej vsaj, da ne boš nanje preveč navezal svojega srca; če
nočeš ostati v samskem stanu, ali pa si že v zakonskem,
ohrani si vs»j stanovsko čistost; se nočeš odpovedati popol¬
noma svoji volji, bodi vsaj pokoren svojim predstojnikom
v  rečeh, v katerih si dolžan, da, ako ne dosežeš višje stopnje
popolnosti, dosežeš vsaj ono, ki je vsakemu k vzveličanju
Potrebna. Amen.

203. Krščanski nauk.

V prvem oddelku petega poglavja nas uči katekizem,
biti krščansko pravičen, to se pravi, se s pomočjo božje
milosti ogibati hudega in delati dobro, kakor uči sveta vera.
Sveta vera nas uči, da je hudo ali edino pravo zlo greh,
zaradi česar se moramo greha nad vse ogibati, uči nas, da
J e  dobro to, kar je po volji božji, namreč: dobra dela in
hrepenenje po krščanski popolnosti, zaradi česar si moramo
Prizadevati, opravljati mnogo dobrih del, Boga vedno bolj
ljubiti in zato opravljati vsako delo kar najbolje mogoče.
^ drugem oddelku petega poglavja govori katekizem o štirih
Poslednjih rečeh.

266

2. oddelek.

0 štipih poslednjih pečeh.

851. Katere so štiri poslednje reči?

Štiri poslednje reči so: smrt, sodba, pekel
in nebesa.

Prve reči našega življenja, detinska in mladostna doba,
so že minile, kmalu bodo minile tudi sedanje reči, potekla
bodo leta, ki so nam odločena, in približale se bodo štiri
poslednje reči. Pokosila nas bode smrt; po smrti bomo po¬
stavljeni pred posebno sodbo, pri kateri se bo odločila naša
usoda v prihodnjem življenju; precej po posebni sodbi se
bo razsodba izvršila na duši, ki pride ali v vice, da tam
zadosti' za časne kazni, za katere v življenju ni zadostila,
ali pride v pekel, ako se je v smrtnem grehu ločila od telesa,
ali pa pride v nebesa, ako je popolnoma čista in je zadostila
za grehe, ki jih je morda storila. Smrt, sodba, pekel in ne¬
besa se imenujejo štiri poslednje  reči, ker so te štiri reči
poslednje ali zadnje,  ki zadenejo človeka. Jako pri¬
merno je, da govori katekizem še posebej o štirih poslednjih
rečeh.

852. Zakaj govori katekizem ob koncu o
štirih poslednjih rečeh?

Katekizem govori ob koncu o štirih po¬
slednjih rečeh:

1. ker se s smrtjo konča čas pripravljanja
za večnost.

Za vsakega človeka je čas njegovega življenja čas pri¬
pravljanja za večnost, čas delavnosti in zaslug; zakaj dokler
smo n v ? svetu , deli nam Bog svoje milosti, da bi ž njihovo
pomočjo delali dobro in „si zbirali zaklade v nebesih, kjer
jih ne konča ne rja, ne molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo
in ne ukradejo/ 4  (Mat. 6, 20.) Zato pravi sv. Pavel: »Glejte,
zdaj je prijetni čas, glejte, zdaj je dan vzveličanja/ 4  (II. Kor.
6, 2.) Kristus pa nas opominja rekoč: „Hodite, dokler imate

267

luč, da vas tema ne obide" (Jan. 12, 35), kakor bi hotel
reči: Dokler še živite, dokler vas še ne obdaja smrtna senca,
uporabljajte pridno čas milosti, ki vam ga Bog ponuja v
vaše vzveličanje. In sv. Pavel zopet pravi: „Dobro pa de¬
lajmo in se nikar ne utrudimo; ker ob svojem času bomo
želi, ako se ne utrudimo." (Gal. 6, 9.) S smrtjo pa se konča
čas pripravljanja za večnost. „Pride noč“, govori Kristus,
»ko nihče ne more delati." (Jan. 9, 4.) Po smrti ne more
človek ničesar dobrega več storiti, takrat bo le užival, kar
si je v življenju zaslužil, takrat bo žel, kar je v življenju
sejal. „Čas je kratek" (I. Kor. 7, 29), zato ga moramo prav
uporabljati. V kratkem času, ki nam je odmerjen, moramo
popraviti, kar smo zagrešili, dopolniti, kar smo zamudili.
„Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti,
bo tudi žel v obilnosti." (II. Kor. 9, 6.) — Katekizem govori
ob koncu o štirih poslednjih rečeh:

2. ker nas ravno misel na štiri poslednje
reci močno spodbuja, ogibati se hudega,
delati dobro in hrepeneti po krščanski
popolnosti.

Za vsakega je jako dobro, ako se greha zeld boji in
se ga zaradi tega skrbno ogiblje. Ravno misel na štiri po¬
slednje reči pa vzbuja v nas strah pred grehom in nas močno
spodbuja, se ogibati hudega. Sv. Duh sam pravi: „V vseh
svojih delih se spominjaj svojih poslednjih rečij in vekomaj
ne boš grešil." (Sir. 7, 40.) Kateri človek bi privolil v greh,
ako bi takrat, kadar ga skušnjava vanj vabi, mislil na smrt,
ki je kazen za greh, na ostro sodbo, ki ga čaka zaradi greha,
na pekel, katerega mu greh nakoplje, na nebesa, katerih ga
oropa greh? Kaj je ohranilo mučence in mučenke v naj¬
grozovitejših mukah stanovitne? Spomin na smrt, katero so
zmatrali za vstop v večno življenje, spomin na sodbo božjo,
katere so se bolj bali kakor svetne sodbe, spomin na pekel,
kateremu so hoteli ubežati, ker so se bolj bali peklenskih
muk kakor najsilnejših muk na svetu, spomin na nebesa,
katera so si hoteli pridobiti, ker so nebeško slavo in veselje
višje cenili kakor vse posvetne časti in razveseljevanja.
Koliko trdovratnih grešnikov, katerih ni že ničesar več ganilo,
ki niso hoteli o spreobrnenju in pokori ničesar slišati, se
je spreobrnilo pri misli na štiri poslednje reči! Marjeta Kor-

268


tonska je devet let razuzdano živela in ni mislila na svoje
spreobrnenje. Ko pa najde svojega nesramnega tovariša
mrtvega, jo obide sveta groza pred pravico božjo, in vsa
prestrašena zavpije: »Nesrečnež! kje pa je tvoja duša?“
Misel na smrt, na pravično sodbo božjo, na pekel, je pre¬
sekala vezi, s katerimi je bila Marjeta prikovana na greh;
sklenila je, se poboljšati, in res tudi izvršila svoj sklep ter
postala svetnica.

Misel na štiri poslednje reči nas močno spodbuja delati
dobro. Kdor večkrat misli na smrt, katera mu vse premo¬
ženje pobere, na sodbo, pri kateri mu ono nič ne pomaga,
na nesrečno ali srečno večnost, kamor ga ono ne bode
spremljalo, si ne bo zbiral zakladov sveta, ampak zbiral si
bo zaklade v nebesih, dobra dela,  ker vč, da si ž njimi
more storiti svojo smrt drago pred obličjem Gospodovim,
da ga bodo ona zagovarjala pred sodbo božjo, ga obvarovala
pekla in mu kupila nebesa. Svetniki so vedno mislili na
štiri poslednje reči in ta misel jih je vedno tudi spodbujala
k dobrim delom.

„Bodite popolni, kakor je vaš Oče v nebesih popoln 11 ,
naročil je Kristus. (Mat. 5, 48.) Vsakdo mora hrepeneti po
krščanski popolnosti ali prizadevati si, da vedno bolj ljubi
Boga in zato opravlja vsako delo kar najbolje mogoče. Kdo
pa bo rajši hrepenel po krščanski popolnosti kakor tisti, ki
večkrat misli na poslednje reči? Kdor premišljuje sodbo
božjo, pri kateri bo vsevedni sodnik natančno vse preiskal,
kdor preudarja, da nič omadeževanega ne pojde v nebeško
kraljestvo, se samemu sebi ne bo nikoli zdel dovolj dober
in pravičen, marveč si bo prizadeval postati še boljši, pra¬
vičnejši; kdor premišljuje, da toliko gotovejše uide večni
pogubi in doseže svoje vzveličanje in bode tem večje njegovo
veselje v nebesih, čim več dobrega stori, si bode tudi pri¬
zadeval opravljati mnogo dobrih del in kar najbolje mogoče.

Ker nas torej misel na štiri poslednje reči prav močno
spodbuja biti krščansko pravičen in hrepeneti po krščanski
popolnosti, je gotovo prav primerno, da sledi' nauku o
krščanski pravičnosti nauk o štirih poslednjih rečeh. Ob času
francozkega kralja Ludovika Filipa odpovedal se je neki
bogati plemenitaž vsemu posvetnemu razveseljevanju ter
vstopil v strogi red trapistov. Zaman so ga prosili otroci,
naj pri njih ostane, zaman so mu ugovarjali njegovi prija¬
telji. Se potem, ko je bival v samostanu, dobival je pisma,

269


v katerih so ga prosili, naj se vrne k svoji družini. Na
vse prigovarjanje je odgovoril to-le: „Ako bi tudi hotel
ostaviti red in njegovo strogo življenje, bi ne mogel, ker me
štirje orožniki držijo vjetega. Ti me ne izpuste, namreč
štiri poslednje reči:  smrt, sodba, pekel in nebesa. Te
me zadržujejo tukaj v hiši pokore in molitve ter mi branijo,
da se ne vrnem k posvetnim veselicam in zabavam. Svojo
dušo hočem rešiti in si zagotoviti vzveličanje, torej moram
tukaj ostati."

Prva izmed štirih poslednjih rečij je smrt.

1. Smrt.

853. Kaj je smrt?

Smrt je ločitev duše od telegi.

Beseda smrt  se rabi v sv. pismu v trojnem pomenu.
Izguba posvečujoče milosti božje vsled smrtnega greha se
imenuje dušna smrt  Ako človek od dušne smrti ne vstane
po pravi pokori k novemu duhovnemu življenju, bo večna
Poguba njegov delež, katero imenuje sv. Janez večno smrt,
cerkveni učeniki pa smrt brez smrti.  Potem je še te¬
lesna smrt,  o kateri katekizem tukaj govori.

Včasi se vidi smrt naslikana v podobi kostenjaka s
koso v roki, toda takšna smrt ni, to je le podoba, katera
nam kaže, kaj napravi smrt iz človeka. Smrt se sploh na¬
slikati ne da, zakaj ona ni drugega — kakor nam pove
katekizem — kot ločitev duše od telesa, kar pa se ne dd
videti, se manj pa naslikati. Bog je združil dušo s telesom.
»Izdelal je torej Gospod Bog človeka iz ila zemlje in je
vdihnil v njegovo obličje duha življenja,  in človek je
Wl živa stvar." (I. Mojz. 2, 7.) „Bog je človeka ustvaril ne¬
umrljivega" (Modr. 2, 23) tudi po telesu, je torej hotel, da
ki se duša ne ločila od telesa, ampak ostala ž njim zdru¬
žena, toda le proti temu, da mu je človek pokoren. Ker je
kil pa človek nepokoren, se zgodi ž njim to, kar mu je Bog
zapretil: „Kateri dan koli boš jedel od njega (od drevesa
s Poznanja dobrega in zlega), umreš smrti" (I. Mojz. 2, 17),
duša se loči od telesa. Sv. pismo samo imenuje smrt ločitev
duše od telesa ali razvezo.  Tako piše sv. Pavel:
»Želje imam, razvezan  in s Kristusom biti" (Filiplj. 1, 23)
ln:  »Čas moje razveze  nastaja." (II. Tim. 4, 6.) Ko se raz-

270

veže duša od telesa, „se povrne prah v svojo prst, iz katere
je bil, in se vrne duh k Bogu, ki ga je bil dal.“ (Prid. 12, 7.)
Telo sprhni v zemlji, duša pa se vrne k Bogu, svojemu
stvarniku in sodniku, ki določi njeno nadaljno usodo po
njenem zasluženju.

854. Kaj vemo o smrti?

0 smrti vemo, da moramo vsi umreti, ker
„ljudem je odločeno, enkrat umreti 44  (Iielir.
9, 27); ne vemo pa, kdaj, kje in kako bomo
umrli.

„Ljudem je odločeno, enkrat umreti”, piše sv. Pavel.
(Hebr. 9, 27.) To edino vemo o smrti, da moramo vsi
umreti, in sicer le enkrat.  Gotovo je torej, da smo vsi
obsojeni k smrti. „Vsi se rodimo z vrvjo okoli vratu“, piše
sv. Ciprijan, „in kolikor stopinj storimo, toliko bolj se bli¬
žamo smrti.“ Kakor so te enkrat zapisali v rojstno knjigo,
tako te bodo zapisali v mrtvaško, in kakor zdaj slišiš zvoniti
rajnim, tako bode tudi tebi enkrat zapel mrtvaški zvon.
„Vse drugo”, pravi sv. Avguštin, „dobro in zlo nam je ne¬
gotovo, edina smrt je gotova.” Negotovo je, ali bo otrok,
ki se rodi, reven ali bogat, ali bo trdnega ali slabega zdravja,
ali bo umrl mlad ali star: vse je negotovo, ali gotovo je,
da mora umreti. Smrt se ne ozira na visoki stan, ne na
lepoto, ne na premoženje, ne na mladost, ampak — kakor
pravi pregovor: „Smrt ne zbira, le pobira, stare pokosi,
mlade pa poseka.“ Vsakega imenitnika, vsakega vladarja,
vsakega berača bo ugrabila smrt. In kadar pride smrt, je
ni moči, ki bi se jej mogla ustaviti. „Ustavljamo se“, pravi
zopet sv. Avguštin, „ognju, valovom, železju, ustavljamo se
kraljem; pride pa smrt, kdo se jej more ustaviti ?“ (In ps. 12 )
„Kateri človek je, ki živi in ne bi videl smrti, ki bi se rešil
iz oblasti groba ?“ vprašuje kralj David. (Ps. 88, 49.) Ni jp
skoraj resnice sv. vere, katere bi ne bili brezverci že tajili*
Eni so tajili in še tajijo neumrjočnost duše, drugi Boga,
seveda tudi nebesa in pekel, a takega še ni bilo, ki bi tajil,
da morajo vsi ljudje umreti, ampak vsak je moral spoznati
s pesnikom, da

B Nas smrti ne obvar’je koža gladka,

Od nje nas ne odkup’jo kupi zlata,

Ne odpodi od nas življenja tata
Veselja hrup, ne pevcev pesem sladka.”


271

O Henohu in preroka Eliju nam sicer poroča sv. pismo, da
še nista umrla (Hebr. 11, 5. IV. Kralj. 2, 11), a zopet bosta
prišla pred koncem sveta in bosta najbrž tudi umrla.

Umrli bomo, toda ne vemo, kdaj.  Nekaterim svetnikom
je Bog razodel dan in uro^ njihove smrti, a večinoma ne
vemo, kdaj bomo umrli. „Glovek ne ve za svoj konec, tem¬
več kakor se ribe ujemo na trnek, in ptice zadrgnejo v zanjko,
tako se ljudje ujemo ob nesreči, ki jih hipoma zaloti."
(Prid. 9, 12.) Kristus je večkrat o tem govoril. Spomnite se
na bogatina, ki je svoje žitnice podrl in večje postavil, potem
pa rekel svoji duši: „Moja duša, mnogo blaga imaš sprav¬
ljenega za prav mnogo let; počivaj, jej, pij in bodi dobre
volje. Bog mu je pa rekel: Neumnež, to noč bodo tvojo dušo
terjali od tebe." (Luk. 12, 16—18.) Drugokrat je rekel Kristus:
»Cujte, ker ne veste ne dneva ne ure" (Mat. 25, 13) in:
„Cujte torej (ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar; zvečer,
ali o polnoči, ali o pelelinovem petju, ali zjutraj), da vas, ko bi
prišel nanagloma, ne najde spečih. Kar pa vam pravim, vsem
pravim: Čujte!" (Mark. 13, 35—37.) Sv. Pavel pa pravi: „Dan
Gospodov pride kakor tat ponoči." (I. Tes. 5, 2.) Pa kaj bi
vam pravil izreke sv. pisma, ko nam vsakdanja izkušnja
tako jasno spričuje, da ne vemo, kdaj bomo umrli. Koliko¬
krat slišimo, da so koga roparji napadli in umorili, drugi
se je ponesrečil pri delu, tretji je bil ubit pri tepežu, četrtega
je zadela strela itd. Včasi se potopijo barke na morju in ž
njimi dostikrat kar po več sto ljudij. Koliko se jih ponesreči
pri rudokopih, koliko pri železnicah, koliko jih zadene
mrtvoud! Prav je rekel David: „Za jedno stopinjo sva ločena
jaz in pa smrt." (I. Kralj. 20, 3.)

Mi tudi ne vemo, kje bomo umrli, zakaj smrt povsod
Preži na nas. Bomo umrli v postelji? ali na cesti? ali na
Polju? ali v gozdu? ali doma? ali v tujini? Nihče ne
ve tega.

Mi tudi ne vemo, kako  bomo umrli. Morebiti bomo
umrli vsled jetike, ali vodenice, ali pljučnice, ali legarja, ali
starosti. Morebiti bomo umrli nagloma, ker nas bo zadela
kaka krogla, ali nas bo kaj ubilo, ali nas bo zadela kaka
kap. Morebiti bomo umrli po dolgi, morebiti po kratki bolezni.

272

855. Zakaj morajo vsi ljudje umreti?

Vsi ljudje morajo umreti, ker so vsi gre¬
šili v Adamu, in ker je z grehom prešla na
vse ljudi tudi kazen za greh, namreč smrt.

Po svoji naravi je človeško telo umrljivo ali ono je
vsled svojih lastnostij podvrženo smrti, vender bi bil človek
neumrljiv po posebni milosti božji, ako bi bil Bogu pokoren. To
jasno spoznamo iz teh-le besed sv. pisma: „Bog je ustvaril
človeka neumrljivega . . .; po zavisti hudobnega duha pa je
prišla smrt na svet“ (Modr. 2, 23. 24.) in: „Bog ni naredil
smrti.“ (Modr. 1, 13.) Smrt je kazen za greh. To spoznamo
iz besed, s katerimi je Bog zapretil Adamu smrt kot kazen,
če mu ne bo pokoren in bo jedel od drevesa spoznanja
dobrega in zlega: „Kateri dan koli od njega ješ, umreš
smrti" (I. Mojz. 2, 17), in katere mu je govoril po storjenem
grehu: „Prah si in v prah se povrneš. “ (I. Mojz. 3, 19.)
»Zena je naredila začetek grehu, in zavoljo nje vsi umrjemo."
(Sir. 25, 33.) A zakaj morajo tudi drugi ljudje umreti, ne
samo Adam in Eva? Zato, ker smo vsi grešili v Adamu. To
nam pove sv. Pavel, rekoč: „Po enem človeku je prišel greh
na svet, in po grehu smrt, in je tako nad vse ljudi smrt
prišla, ker so vsi v njem grešili.“ (Rimlj. 5, 12.) Adam s
svojim grehom od Boga podeljenih nadnaravnih darov, med kate¬
rimi je bila tudi neumrljivost telesa, ni izgubil le zase, ampak
tudi za svoje potomce. Kakor je torej on moral umreti vsled
svojega greha, tako moramo umreti tudi mi, ker je z grehom
vred, katerega smo podedovali po Adamu, prešla na vse
ljudi tudi kazen za greh, namreč smrt. „Plačilo za greh je
smrt“, pravi sv. Pavel. (Rimlj. 6, 23.)

Kristus, naš Vzveličar, je tudi umrl, pa ne zato, kakor
bi bil tudi v Adamu grešil kakor drugi ljudje, ampak, ker
si je privzel umrljivo telo, da bi mogel s svojim trpljenjem
in s svojo smrtjo zadostiti za naše grehe božji pravičnosti.
Tudi Marija, prečista Devica, je umrla, pa tudi ne zato,
kakor bi bila v Adamu grešila, saj jo je Bog obvaroval
izvirnega greha in njegovih žalostnih nasledkov po posebni
milosti, z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, ampak umrla
je vsled naravnih lastnostij svojega telesa, ki je bilo umrljivo
kakor druga telesa, in ker je hotela v vseh rečeh posnemati
svojega Sina, torej tudi umreti, ker je On umrl.

856. Kaj naj storimo, ker ne vemo, kdaj,
kje in kako bomo umrli?

Ker ne vemo, kdaj, kje in kako bomo
umrli, moramo pogosto misliti na smrt in biti
nanjo vedno pripravljeni.

S tem, da nam Bog ni razodel dneva in ure naše smrti,
je pokazal svojo dobrotljivost in modrost. Ko bi namreč
ljudje vedeli, kdaj bodo umrli, kje in kako, bi to nekaterim
napravljalo premnogo muk, jim zagrenilo vsako veselje, da,
pripraviti bi jih moglo v obup, ker bi jih podoba smrti ne¬
prestano spremljala. Drugi zopet, ko bi vedeli, da bodo še
mnogo let živeli, bi morda govorili, kakor tisti hudobneži,
o katerih nam poroča sv. pismo: „Uživajmo pričujoče do¬
brote, in hitro rabimo stvari v mladosti. Napolnjujmo se z
dragim vinom in mazili, in naj nam ne mine časov cvet.
Venčajmo se s cvetlicami, dokler ne zvenejo." (Modr. 2,
6—8.) Se zdaj, ko nam je ura smrti neznana, mnogi tako
govorijo in zapravljajo svojo mladost, a če bi vedeli, da je
smrt še zel6 daleč, bi to še bolj storili in bi šele zadnje
trenotke svojega življenja porabili za Boga in za zveličanje
svoje duše. Ker je pa Bog ljudem skril čas, kraj in način
njihove smrti, ker nas vsak trenotek in povsod lahko pograbi,
nas to nagiblje, da moramo večkrat misliti nanjo, biti nanjo
vedno pripravljeni, kakor pravi Kristus: »Bodite pripravljeni;
ker ob uri, ki se vam ne zdi, bo Sin človekov prišel."
(Luk. 12, 40.) Da bomo pa na smrt vedno pripravljeni, ogi¬
bajmo se vedno greha, zlasti smrtnega in opravljajmo dobra
dela. Kdor pa je sedaj v smrtnem grehu, naj ga spomin na
smrt vzdrami in spodbode, da se nemudoma spreobrne, da
ne bo varal samega sebe, ko bi si obetal še dolgo življenje,
smrt pa je že pred durmi. „Ne odlašaj", opominja sv. Duh,
»izpreobrniti se h Gospodu, in ne odkladaj od dneva^ do
dneva; zakaj njegova jeza naglo pride in ob času mašče¬
vanja te bo razdejal." (Sir. 5, 8. 9.)

857. Kaj pravi sv. Duh o človekovi smrti?

Sveti Duh pravi o človekovi smrti: „Draga
je preti Gospodovim obličjem smrt njegovih

18

274

svetih“ (Ps. 115, 6.J;  smrt grešnikov (pa) je silno
Iiuda“. (Ps. 33, 22.)

Težko je umreti, zel6 težko za telo in za dušo, in kaj
bi tudi ne bilo, saj je smrt kazen za greh, kazen pa je nekaj
hudega. Svetniki so se tresli, ko se jim je bližala smrt. —
Kristus sam, ko je videl v duhu svoje trpljenje in svojo
smrt, je „začel prestrašen in otožen biti" (Mark. 14, 33.),
„njegov pot pa je bil kakor krvave kaplje, ki so tekle na
zemljo.“ (Luk. 22, 44.) Sveto pismo imenuje smrt »bridko".
(I. Kralj. 15, 32.) Za vsakega človeka je smrt bridka, a za
onega, ki je ob smrtni uri v stanu posvečujoče milosti božje,
torej svet in pravičen, je srečna, zakaj bridko smrt oslajša
mu čista vest. Sv. Duh sam pravi: „Draga je pred Gospo¬
dovim obličjem smrt njegovih svetih" (Ps. 115, 6.) ali: „Njemu,
ki se boji Boga, se bo dobro godilo zadnjo uro, in bo oblago-
darjen v dan svoje smrti.“ (Sir. 1, 13.) »Blagor mrtvim", piše
sv. Janez evangelist, „kateri v Gospodu umrjejo! Odslej, reče
Duh, naj počivajo od svojega truda; zakaj njih dela gredo
za njimi." (Skriv. raz. 14, 13.) Sv. Vincencij Fererij pravi:
„Pravični bo ob smrti obrezan kakor drevo, da bo na onem
svetu še lepši sad rodil." Pravičniku je pač težko, ko vidi
okoli smrtne postelje stati svoje drage, ki pretakajo grenke
solze, a on goji trdno upanje, da se bodo kmalu zopet vi¬
deli, pač se mora ločiti od svojega telesa, a on vč, da bo
njegovo telo zopet častitljivo vstalo, se mora ločiti od vsega
posvetnega, a saj ni bilo na svet navezano njegovo srce. Pra¬
vičnik se spominja svojih grehov, vender upa, da mu jih je
Bog odpustil, ker se jih je resnično kesal, odkritosrčno spo¬
vedal in zanje zadoščeval. On se pa spominja tudi dobrih del,
katera je opravljal; spominja se, da je redno opravljal svoje
molitve, da je zahajal k službi božji, da je pogosto prejemal
sv. zakramente, da je skazoval svojemu bližnjiku dela krščan¬
skega usmiljenja. Njemu se torej ni bati pekla, ampak trdno
pričakuje, da mu bode večni sodnik zaklical: „Prav, dobri
in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko
postavil; pojdi v veselje svojega Gospoda." (Mat. 25, 23.) —-
Ker je smrt pravičnika draga pred Gospodovim o v bličjem, so
se je mnogi svetniki veselili. Sv. Pavel je rekel: „Želje imam,
razvezan in s Kristusom biti." (Filiplj. 1, 23.) Kardinal Hugon
je rekel: „Kakor delavec želi izvršiti svoje delo, da bi prejel
plačilo, tako si želi pravičnik smrti, da bi prejel svoje pD'


275

čilo v nebesih.' 1  „Svetniki“, govori sv. Janez Krizostom, „so
po smrti ravno tako hrepeneli, kakor hrepeni mornar po
luki, popotnik po cilju svojega potovanja, kmet po žetvi",
in zopet pravi: »Pravičnik se ob smrti ravno tako veseli,
kakor človek, ki zapusti razpadajočo hišo, da bi se preselil
v novo.“ Sv. Avguštin pa je vskliknil: „0 kako sladko je
umreti, če se pobožno živi."

Popolno drugačna pa je smrt grešnikov. Sveto pismo
pravi: ,,Smrt grešnikov je silno huda." (Ps. 33, 22.) Sveti
Vincencij Fererij pravi: „Grešnik bo ob smrti kakor drevo
izkoreninjen in v ogenj vržen.“ Smrt grešnika je silno huda
že zaraditega, ker mora vse zapustiti, kar je na svetu ljubil,
a še bolj huda je zaradi njegove hude vesti. Ako »hudobni nimajo
miru" (Iz. 48, 22.), kadar so zdravi, kako bodo imeli mir
ob smrtni uri, ko jim pravi njihova vest, da jih čaka ostra
sodba in še ostrejša kazen. Ko je kralj Antijoh, ki je po¬
čenjal v Jeruzalemu velike grozovitosti, ležal na smrtni
postelji, sklical je svoje prijatelje in jim rekel: „Spanje je
zbežalo od mojih očij, in sem omagal, in srce mi je upadlo
od skrbi. In rekel sem v svojem srcu: V koliko stisko sem
prišel in v kolike valove žalosti, v kateri sem sedaj jaz, ki
sem bil vesel in ljubljen v svoji mogočnosti! Sedaj pa se
spominjam hudega, kar sem storil v Jeruzalemu, odkoder
sem pobral vse zlate in srebrne posode, katere so bile v
njem; in sem bil poslal iztrebit^ prebivavce v Judeji brez
vzroka." (I. Mak. 6, 10—12.) — Četudi kdo v zdravih dneh
zaduši svojo vest, ob smrtni uri se ona oglasi kakor pri
kralju Antijohu. Ona predočuje in očita grešniku vse pre¬
grešne misli, želje, besede in dejanja, predočuje mu zamude
dobrih del, predočuje mu milosti, katere je zametaval. Ona
pravi grešniku, da bo kmalu moral dajati odgovor vseved¬
nemu sodniku, ki preiskuje srca in obisti, katerega oči so
svetlejše kakor solnce, da bo moral dajati odgovor neskončno
pravičnemu sodniku, ki ne gleda na osebo in terja račun
od vsake nepotrebne besede, katerega obsodba je neizpros-
Ijiva in nespremenljiva, da bo moral dajati račun vsemogoč¬
nemu sodniku, kateremu ni mogoče ubežati. Ko bo grešnik
vse to premišljeval, polastil se ga bo grozen strah, začel se
ho tresti in obupavati. „Grešnik vidi in se jezi, s svojimi
zobmi škriplje in hujša; želja grešnikov se pogubi." (Ps. 111,10.)

18 *

276

Z v r š e t e k.

Preljubljeni v Gospodu! Gotova resnica je, da bomo
enkrat umrli. Gotovo bi tudi vsak izmed nas rad umrl smrti
pravičnega. Da se pa to zgodi, mislimo pogosto na smrt; ta
misel nas bo učila bolj kakor kaj drugega, ogibati se greha
in si ohranjevati posvečujočo milost božjo, da bo naša smrt
draga pred obličjem Gospodovim. Ako pa smo v grehih, nas
bo misel na smrt dramila iz grešnega spanja in nas spod¬
bujala k pokori. „V vseh svojih delih se spominjaj svojih
poslednjih rečij, in vekomaj ne boš grešil." (Sir. 7, 40.) Pro¬
simo večkrat Boga, da nas varuje nagle in neprevidene
smrti, priporočajmo se mogočni priprošnici umirajočih, Mariji
prečisti Devici, in njenemu deviškemu ženinu, sv. Jožefu, pri¬
poročajmo se svojemu angelu varihu, da bi nam izprosili
srečno smrt in sveta nebesa. Amen.

204. Krščanski nauk.

Smrt je ločitev duše od telesa. Ko se loči duša od te¬
lesa, oblečejo mrliču mrtvaško obleko, položijo ga na mrt¬
vaški oder, sklenejo mu roki na prsih in ovijejo okoli njih
rožni venec ali mu dado v roki sv. razpelo. Kmalu po smrti
se začne na mrliču kazati trohnoba, se začnč izpolnjevati
svetopisemske besede: „Prah si, in v prah se povrneš. 11
(I. Mojz. 3, 19.) Znanci in prijatelji prihajajo, nekoliko po¬
molijo, poškrope mrliča z blagoslovljeno vodo in zopet od¬
hajajo. Prinesejo rakev, iz osem deskic izbito hišico, položijo
mrliča vanjo, pridejo pogrebci, ponesč mrliča na pokopa¬
lišče in ga tam izroče materi zemlji, v kateri strohni in se
spremeni v prah in pepel. Tak je človek! Tak bode tudi
naš konec! Kaj pa se bo zgodilo z našo dušo? To nam povč
sv. Pavel, rekoč: „Ljudem je odločeno enkrat umreti, potem
pa sodba." (Hebr. 9, 27.) Najprej smrt in potem pride sodba,
druga med štirimi poslednjimi rečmi.

2. Sodba.

858. Kolikera je sodba ?

Sodba je dvojna:

1. posebna ali skrivna, takoj po človekovi
smrti.

Sv. Ambrozij pravi: „Vsem ljudem je odločeno enkrat
umreti, in takoj po smrti prejel bo vsak po svojih delih.“
Sv. Janez Krizostom pa piše: „Vsaka duša bo po svoji lo¬
čitvi postavljena pred ono strašno sodbo." Kakor hitro torej
človek izdihne svojo dušo, prikaže se ona pred svojim sod¬
nikom, da prejme plačilo ali pa kazen, kakor si je zaslužila.
Sodba, katera bo takoj po človekovi smrti, se imenuje po¬
sebna,  ker bo pri tej sodbi vsaka duša posebej  ali
zase sojena, ne pa z drugimi dušami vred; imenuje se tudi
skrivna,  ker se bo vršila na skrivnem, brez prič, med
Bogom in človekovo dušo samo. (Več o posebni sodbi glej
vpr. 175.) — Sodba je:

2 .  splošna ali očitna, sodnji dan.

„ V s i se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kri¬
stusovim, da prejme sleherni v svojem telesu, kakor je storil,
ali dobro ali hudo“, piše sv. Pavel. (II. Kor. 5 10.) Vsi se
moramo prikazati pred sodnjim stolom Kristusovim sodnji
dan.  Ker bodo takrat sojeni skupaj sploh vsi ljudje, ime¬
nuje se ta sodba splošna ali vesoljna,  tudi posled¬
nja,  ker za to sodbo ne bo nobene več. Tudi očitna  se
imenuje sodba sodnjega dne, ker se bo vršila očitno vpričo
vseh ljudi, dobrih in hudobnih, in vpričo vseh dobrih in
zavrženih angelov. (Več o splošni sodbi glej vprašanja
170—174. 176.)

859. O čem bo Bog sodil vsakega človeka?

Bog 1)0 sodil vsakega človeka o celem nje¬
govem življenju: o vseli njegovih mislili in
željah, o njegovih besedah in dejanjih, kakor
tudi o tem, kar je dobrega opustil.

Dokler se človek zaveda pameti, tako dolgo more tudi
delati dobro ali hudo. Bog bo zato sodil vsakega človeka o

278

celem njegovem življenju, dokler mu je bilo možno, delati
dobro ali hudo. „Vse, karkoli se zgodi, (če je še tako skrito),
bodisi dobro, bodisi slabo, bo Gospod pripravil v sodbo",
govori modri Salomon. (Prid. 12, 14.) Človek more grešiti,
če v mislih ali željah, besedah ali dejanju kaj hudega stori,
ali pa kaj dobrega opusti, kar je dolžan storiti. Zemeljski
sodniki ne morejo soditi človeka o njegovih mislih in željah,
ko bi bile še tako hudobne, ker so jim popolnoma neznane,
tudi ne o njegovih hudobnih besedah, katere je govoril na
skrivnem, ne o hudobnih dejanjih, katera je izvršil na
skrivnem, in se zanja ne zve, ne o tem, kar je skrivaj do¬
brega opustil. Drugače je pri večnem sodniku. „Vsa srca
preiskuje Gospod in umeva vse misli duhov", je rekel kralj
David. (I. Kron. 28, 9.) Drugokrat je rekel: „Gospod, ti me
preiskuješ in me poznaš; ti poznaš moje dejanje in nehanje;
umevaš od daleč moje misli; mojo hojo in moje počivanje
zasleduješ. In vse moje poti (moje življenje) si naprej videl;

ni besede na mojem jeziku, (katere bi ti ne poznal).

Tema ni temna pred teboj, in noč je svetla kakor dan."
(Ps. 138, 1—4. 12.) „Nobena stvar ni nevidna pred njim,
ampak vse je golo in odgrneno pred njegovimi očmi, kate¬
remu nam bo treba dati odgovor", piše sv. Pavel. (Hebr. 4, 13.)
Ko bo torej duša prišla pred svojega sodnika, preiskal bo
vse njene misli in želje.  »Misli hudobneževe bodo
preiskane", pravi modri. (Modr. 1, 9.) — Vsevedni sodnik
bo preiskal vse človekove besede in dejanja,  kakor
pravi dalje modri: „Glas njegovih (hudobneževih) besedij bo
prišel pred Boga, da prejme kazen za svoje hudobije.' 1
(Modr. 1, 9.) Kristus sam pa pravi: „Povem vam, da za
vsako prazno besedo, katero bodo ljudje govorili, bodo od¬
govor dajali sodnji dan." (Mat. 12, 36.) Ako bodo ljudje pri
poslednji sodbi  odgovor dajali za vsako prazno be¬
sedo, bodo gotovo dajali odgovor zanjo tudi že pri po¬
sebni sodbi,  ker se že pri tisti naša večna usoda
stalno odloči. „Ako pade drevo proti jugu ali proti severu",
pravi pridigar, ,,kamorkoli pade, tam obleži." (Prid. 11- 3)
Tako je tudi s človekom: Kakršen je ob smrti, ali pravičen
ali grešen, tak ostane vso večnost. Sv. Pavel pravi: „Mi vsi
se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da
prejme sleherni v svojem telesu kakor je storil, ali dobro
ali hudo." (II. Kor. 5, 10.) — Sveti Jakob piše: „Kdor ve
dobro storiti in ne stori, mu je greh." (Jak. 4, 17.) Jezus

279

pravi: „Tisti hlapec, kateri ve voljo svojega gospoda, in se
ni pripravil, in ni storil po njegovi volji, bo zelo tepen."
(Luk. 12, 47.) Ako pa je dobro, katero smo dolžni storiti,
opuščati greh, ako bo človek zaraditega tepen, je gotovo,
da bo poprej tudi o tem sojen, kar je dobrega opustil. —
Bog bo sodil vsakega tudi o tujih grehih, katerih je bil
sokriv s tem, da je druge zapeljal v greh, ali jim ni branil
grešiti, čeravno bi jim bil braniti mogel in moral.

Ko bo Gospod preiskal vse misli in želje, besede in
dejanja ter opuščanja dobrih del, bode duša, še predno bo
sodnik izrekel svojo sodbo, spoznala, ali si je zaslužila pla¬
čilo ali kazen. Sv. Pavel pravi: „Njih vest pričuje, in njih
misli se med seboj ali tožijo ali tudi izgovarjajo, tisti dan,
kadar bo Bog sodil, kar je skrito pri ljudeh." (Rimlj. 2,
15. 16.) Duša bo morala priznati svoje grehe in reči z Jobom:
„Vem zares, da je tako, in da človek ni pravičen, ako se
primerja z Bogom. Ko bi hotela prepirati se ž njim, ne bi
mogla odgovoriti ene namestu tisoč." (Job. 9, 2. 3.)

Pri posebni sodbi bo sojena samo duša, ne pa tudi telo,
katero strohni v zemlji.

860 . Kaj se ugodi precej po posebni sodbi?

Precej po posebni sodbi se razsodba iz¬
vrši na duši, ki pride ali v vice ali v pekel
ali v nebesa.

Ko bo večni sodnik vse preiskal, kar je duša dobrega
ali hudega storila ali dobrega opustila, izrekel bo svojo raz¬
sodbo po tem, kar si je zaslužila, in ji precej tudi podelil,
kar si je zaslužila; zato pravi katekizem, da se precej po
posebni sodbi izvrši razsodba na duši. Da je res tako, po¬
vedo nam te-le besede sv. pisma: „Bogu je lahko smrtni
dan vsakemu povrniti po njegovih delih." (Sir. 11, 28.) Ako
se bo vsakemu že smrtni dan povrnilo, kar si je zaslužil s
svojimi deli, moremo iz tega sklepati, da se razsodba precej
po posebni sodbi izvrši na duši. To moremo sklepati tudi iz
pripovesti o bogatinu in ubogem Lazarju, v kateri pravi
Kristus: „Prigodilo se je pa, da je umrl ubogi, in je bil nesen
od angelov v Abrahamovo naročje. Umrl je pa tudi bogati,
in je bil pokopan v pekel" (Luk. 16, 22.) Bogatin in ubogi

280

Lazar sta bila torej precej po smrti sojena, ker se je enemu
prisodila kazen, drugemu pa plačilo, pa sta tudi precej po
sodbi prejela, kar sta si zaslužila.

Duša pride po posebni sodbi ali v vice ali v pekel ali
v  nebesa, kakor si je zaslužila s svojimi deli.

861 . Kaj so vice?

Tiče so kraj, kjer duše trpe času e kazni
za grehe, za katere v življenju še niso za¬
dostile.

Da je na onem svetu resnično kraj, kjer duše trpe
časne kazni, nam spričuje sveto pismo stare in nove zaveze.

O kralju Davidu se bere, da je žaloval nad smrtjo
Savlovo in drugih padlih junakov in da se je postil s svo¬
jimi ljudmi do večera za mrtve. Ravnotako je storil, ko so
njegovega vojskovodjo Abnerja na skrivnem umorili. David
je gotovo imel namen, da daruje post Bogu za mrtve in jim
tako pomaga. Iz tega spoznamo, da so Judje sploh verovali
v vice in bili prepričani, da Bog, ki plačuje dobro, mora
tudi hudo kaznovati, in sicer velike grehe z večno male pa
s časno kaznijo. To nam potrjuje sv. Duh po preroku v  Ca-
hariju, ki je govoril v Gospodovem imenu tako-le: „Cistil
jih bom, kakor se čisti srebro; in jih bom poskušal, kakor
se skuša zlato.“ (Cah. 13, 9.) Kakor se zlato in srebro žge
v ognjeni peči, da se očisti madežev, tako se v ognju čistijo
duše svojih madežev. V II. knjigi Makabejcev beremo, da
je Juda Makabejec za tiste, ki so padli v boju, nabral
12 000 drahem srebra, je poslal v Jeruzalem in tam dal
opraviti daritev za mrtve. To njegovo ravnanje nam spri¬
čuje, da je moral verovati, da so padlih vojakov duše na
takšnem kraju, kjer se morajo za svoje grehe pokoriti, ne
pa v kraju, kjer ne potrebujejo nobene daritve, pa tudi ne
v peklu, kjer jim nobena daritev ne more pomagati. Sveti
Duh ga zaradi njegovega ravnanja nikakor ne graja, ampak
ga hvali, „da je dobro in pobožno mislil o vstajenju", te r
pristavlja: „Sveta in dobra je misel, moliti za mrtve, da bi
bili grehov rešeni." (II. Mak. 12, 46.)

Kar nas uči sv. pismo stare zaveze, potrjuje nam sveto
pismo nove zaveze. „Hitro se spravi s svojim zopernikom 1 '

281


opominja Kristus, „dokler si z njim na potu, da te kje zo-
pernik ne izroči sodniku, in da te sodnik ne izda služab
niku, in da ne boš vržen v ječo. Resnično ti povem, ne
pojdeš venkaj od ondot, dokler ne plačaš zadnjega vinarja."
(Mat. 5, 25. 26.) Kristus je hotel reči: Kakor modrejše
ravnaš, ako se poravnaš s svojim upnikom, predno te izroči
sodniku, tako se nemudoma spravi s svojim zopernikom v
tem življenju, da ne prideš v roke ostrega sodnika, ki bi te
izročil na kraj kazni. Ako bi ne bilo mogoče plačati zad¬
njega vinarja tudi še po tem življenju, bi bila Kristusova pri¬
lika o dolžniku, katerega izpuste iz ječe, kadar poplača
svoj dolg, brezpomembna. Ječa, iz katere bodo oni, ki pri¬
dejo v njo, izpuščeni, kadar bodo poplačali zadnji vinar, ali
z drugimi besedami, kadar se bodo za svoje krivde popol¬
noma spokorili, ne more biti pekel, ker iz njega ni rešitve,
torej mora biti še kak drug kraj na onem svetu, iz katerega
je rešitev mogoča, in ta kraj imenujemo vice.  Drugokrat
je rekel Jezus to-le: »Kdorkoli reče besedo zoper Sina člo¬
vekovega, mu bo odpuščeno; kdor pa govori zoper svetega
Duha, mu ne bo odpuščeno ne na tem svetu, ne v prihod¬
njem." (Mat. 12, 32.) Iz teh besed Kristusovih sledi, da se
nekateri grehi odpustč tudi na onem svetu. A kje se to
zgodi? V nebesih ne, „ker nič omadežanega ne pride tja“
(Skriv. raz. 21, 27.), v peklu pa tudi ne, ker so zavrženci
nepoboljšljivi in nesposobni za odpuščenje, torej mora biti
še kak drug kraj, kjer je odpuščenje mogoče. — Sv. Pavel
piše: „Druzega dna nihče ne more vložiti razven tega, ki je
vloženo, katero je Kristus Jezus. Ako pa na to dno zida
zlato, srebro, drage kamne (dobre, čiste nauke in dela), les,
seno, strnje (slaba, omadežana dela), bo vsakega delo očitno,
zakaj Gospodov dan (dan sodbe) bo oznanil, ker bo v ognju
razodeto, in kakšno je vsakaterega delo, bo ogenj poskusil.
Kogar delo . . . ostane (je preizkušeno, kakor zlato, srebro,
dragi kamni), bo prejel plačilo. Kogar delo pa zgori (ker se
v njem nahajajo še nepopolnosti in nedostatki, ki se dado
primerjati lesu, senu in strnju), bo škodo trpel; on pa bo
otet, vender tako kakor skozi ogenj." (I. Kor. 3, 11 — 15.)
Apostol govori tukaj o očiščevalnem ognju v onem življenju,
ki gori v očiščevanje onih duš, ki pridejo pred božjega sod¬
nika z omadežanimi deli. Očiščevalnega ognja v peklu ni,
torej mora biti v čistilišču ali v vicah.

282

Kakor sveto pismo, tako uči tudi ustno izročilo, da so-
vice. Sveti Dijonizij, ki je živel v 1. stol. po Kr., pisal je o
vicah, in učeni Origen je rekel okoli 1. 120 po Kr.: „Ako
človeška duša prinese v večnost mnogo dobrih del in le
malo grešnih, bo tisto malo kakor svinec v ognju od nje
odločeno in očiščeno, in to, kar ostane, je čisto zlato. Več
svinca ko kdo prinese, tembolj bo žgan." Sveti Avguštin je
rekel: „Naj ugovarjajo krivoverci, kakor hočejo: starodavna
navada v cerkvi je, moliti in darovati za rajne.“ (Lib. de
haeres.) »Navado moliti za rajne", pravi sv. Gregor Nisenski,.
„so nam izročili prvi učenci Jezusovi.“ (Sermo de def.) Ti
in še mnogi drugi izreki sv. očetov nam jasno pričajo, da
so katoliški kristijani vsikdar verovali, da je na onem svetu
kraj, iz katerega je mogoče pomagati dušam, in^ da v tem
kraju trpe časne kazni. Sv. katoliška cerkev spričuje, da so-
vice, tudi s tem, ker se je od prvih časov sem spominjala
rajnih pri daritvi sv. maše, kar nam dokazujejo najstarejše
mašne knjige, v katerih se nahajajo molitve za duše
v vicah.

Da so vice, sprevidi tudi zdrava pamet. Sv. pismo nam
pove, da „nič omadežanega ne pojde v nebesa/ 4  (Skriv. raz.
21, 27) Zdaj pa pomislite, koliko malih grehov storimo
vsako leto, vsak mesec, vsak dan, katerih morebiti celo nic
ne obžalujemo ali pa ne dovolj in se zanje ne pokorimo.
Takega človeka, ki je storil le male grehe, Bog^ ne more
kaznovati v peklu, ker je umrl v stanu posvečujoče milosti
božje, je torej otrok božji in dedič sv. nebes, v nebesa ga
pa tudi ne more vzeti, ker še ni popolnoma čist; po pravici
torej sklepamo, da se mora v vicah očiščevati še malih
grehov. Dalje pomislimo še to, da se nam v zakramentu
sv. pokore odpustijo sicer grehi in vse večne kazni, ne pa
vselej tudi vse časne kazni. Kdor pretrpi časne kazni za
grehe že na tem svetu ali kdor zadosti za svoje grehe ze v
življenju ali si pridobiva vsaj toliko odpustkov, da se mu
izbrišejo časne kazni za že odpuščene grehe, lahko gre v
nebesa. Toda koliko je pa takih ljudi, ki bi popolnoma za¬
dostili za svoje grehe že v tem življenju? Le prav malo. z
tega moramo zopet sklepati, da je na onem svetu kraj, kjer
duše trpe časne kazni za grehe, za katere v življenju se
niso zadostile, da so vice. ,•

Vidite, predragi, koliko dokazov imamo, da so vice a
čistilišče. Kazni v vicah so časne, ker ne trajajo večno,

283

ampak le nekoliko časa, in sicer tim dalje, čim več kaznij
za grehe je treba še izbrisati.

862. Katere duše pridejo v vice?

Y vice pridejo duše tistih, ki so sicer
umrli v milosti hožji, pa morajo za svoje grehe
trpeti še časne kazni.

„Kdo pojde na goro Gospodovo ? ali kdo bo stal na
njegovem svetem kraju ?“ vprašuje kralj David ter odgo¬
varja: „Kdor je nedolžnih rok in čistega srca.“ (Ps. 23, 3. 4.)
Kdor je umrl v milosti božji in je zadostil za grehe, ki jih
je morda storil, pride v nebesa; kdor umrje v smrtnem
grehu, je torej oropan milosti božje, ki stori človeka svetega
in Bogu dopadljivega, ne more priti v nebesa, ampak pride
v pekel; kdor sicer umrje v milosti božji, pa ima takrat na
vesti še male grehe, ali se še ni spokoril na zemlji za že
odpuščene grehe, še ne more gledati obličja neskončno sve¬
tega Boga, zato pa pride v vice, da trpi tam za svoje grehe
še časne kazni in postane sposoben gledati neskončno sve¬
tega Boga.

863. Kaj trpe duše v vicah?

Duše v vicah trpe:

1. neizmerno žalost, ker še ne morejo
gledati Boga, po katerem tako željno
hrepene.

Absalom, sin kralja Davida, je zavoljo neke hudobije
umoril svojega brata Amnona, in je moral bežati pred svojim
očetom. Ko so minila tri leta, mu je kralj dovolil, da sme
priti v Jeruzalem, toda k sebi ga še ni pustil. To je neizrek¬
ljivo hudo delo Absalomu. Dve leti je že koprnel, da bi
smel k očetu, a njegovo koprnenje se mu ni izpolnilo. Zato
je poklical Davidovega vojskovodjo Joaba in mu je rekel:
»Prosim te, da bi videl obličje kraljevo. Ako se pa še spo¬
minja moje hudobije, naj me umori.“ (II. Kralj. 14, 32.) Duše
v vicah prav dobro ved6, da je Boga gledati naj večja sreča,

284

največja blaženost, zato pa silno hrepene po njem, a to željno
hrepenenje se jim ne more izpolniti, dokler niso popolnoma
čiste. To jim dela neizmerno žalost, tako da si mi še misliti
ne moremo. Mislite si sina, ki je dolgo živel v tujini, in se
tam prav lepo vedel. Zdaj se napoti v ljubo domovino. Srce
mu močneje bije, ko se bolj in bolj bliža očetovi hiši; ve¬
seli se že naprej, kako bo po dolgi ločitvi podal staremu
očetu, ljubljeni materi svojo roko, kako bo prijazno pozdravil
brate in sestre. Ko pa pride že celo blizo očetove hiše, ga
zgrabijo in vržejo v ječo ter mu povedo, da še toliko in
toliko časa ne more videti svojih dragih. Kako bi ga pač to
bolelo! A še mnogo hujše je za duše v vicah. Ko so bile
združene še s telesi, so se na zemlji lepo vedle, in razven
malih grehov niso morda nič hudega storile, a če so storile,
so se odkritosrčno in skesano spovedale, ter so mislile, da
bodo smele takoj, ko se ločijo iz tega sveta, priti v hišo
nebeškega Očeta, da ga tam gledajo iz obličja v obličje, da
tam gledajo svojo duhovno mater Marijo, svoje brate in
sestre v Kristusu. Ako pridejo v večnost, ločijo jih od Boga
še mali grehi, še časne kazni, katere morajo poprej še pre¬
stati v vicah. Ali jim ne dela to silne muke ? „Tisoč in
tisočkrat pomnožene čutne bolečine niso nič v primeri z
bolečino, katero občuti duša, ko vidi, da ni vredna gledati
Boga in da je pregnana iz pričujočnosti božje“, pravi sveti
Janez Krizostom Taka duša pač vzdihuje: „Kakor hrepeni
jelen po studencih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o
Bog. Mojo dušo žeja po Bogu — močnem, živem; kdaj
pridem in se prikažem pred obličje božje?“ (Ps. 41, 2. 3.)
— Duše v vicah trpč razven neizmerne žalosti:

2. še razne druge muke, katere jim je pri¬
sodila božja pravičnost.

Kdor greši, si navadno hoče napraviti s tem neko
čutno veselje.  To Je vzrok, da mora v vicah trpeti tudi
čutne bolečine.  Čutne bolečine v vicah pa napravlja
ogenj.  Sv. Pavel pravi o tistem, ki pride v vice: „On bo
otet, vender tako kakor skozi ogenj “ (I. Kor. 3, 15.) Znano
je, da ogenj napravlja najhujše čutne bolečine. Kako hudo
nas zaskeli, če nam pade na kožo goreča iskrica, ali kane
kapljica vrele vode! Ogenj v vicah je pravi ogenj; tako je
vedno učila sv. cerkev. Na vprašanje, kako more ogenj oa-

285

pravljati bolečine dušam, odgovarja sveti Gregor Veliki:
„Kakor muči Luciferja in odpadle angele, čeravno so zgolj
duhovi, v peklu ogenj, tako more mučiti in resnično tudi
muči duše, ki so se ločile od teles, v vicah in v peklu pred
vesoljnim vstajenjem." Bog, ki je vsemogočen, pač more
ustvariti ogenj, kateri muči tudi duše. Ako že pozemeljski
ogenj napravlja silne bolečine, koliko večje bolečine mora
napravljati šele ogenj v vicah, katerega je ustvaril neskončno
pravični Bog, da v njem zadoščujejo duše za svoje grehe!
„Povej, kar hočeš", pravi sv. Krizostom, »ogenj, meč, zve¬
rine, ali še kaj hujšega, in vender še to ni niti senca v pri¬
meri z bolečinami tistih duš.“ „Oni čistilni ogenj“, pravi
sveti Avguštin, »je ostrejši kakor vse, karkoli so ljudje na
tem svetu kazni videli, izmislili ali občutili." Sv. Hijeronim
pravi: „Vsaka kazen na tem svetu se da izreči; kazen v
vicah pa je neizrekljiva, zakaj v enem ognju so obsežene
vse kazni.“ Sv. Tomaž Akvinski pa mčni, „da je najmanjša
kazen v vicah tisočkrat hujša kakor najhujša kazen na
svetu.“

»Bridkost in stiska (pride) nad vsako dušo človeka,
kateri hudo dela", pravi sv. Pavel. (Rimlj. 2, 9.) Tudi dušam
v vicah napravljajo grehi bridkost in stisko, ker jim očita
njihova vest, da bi se jih bile lahko ogibale ali zanje vsaj
zadostile, ako bi bile hotele; ker jim vest očita, da so ž
njimi žalile neskončno ljubeznivega Boga. Razven tega jim
očita vest tudi opuščanja dobrih del, katera bi bile mogle
opravljati in si zaslužiti večje veselje v nebesih.

Duše v vicah, akoravno se čistijo v ognju, se nahajajo
v temi, kar jim napravlja nove muke, razven tega pa jih
navdaja — kakor menijo nekateri učeniki — tudi velika
sramota, ker se morajo pokoriti za svoje grehe blizo za-
vržencev v peklu.

Ker je za duše v vicah nastopila „noč, ko nihče ne
more delati" (Jan. 9, 4.), si same nikakor ne morejo poma¬
gati, zato pa pričakujejo pomoči od nas. Kakor nekdaj Job
svoje prijatelje, nas prosijo: „Usmilite se nas, usmilite se
nas vsaj vi, naši prijatelji, ker roka Gospodova nas je za¬
dela." (Job. 19, 21.)

286

864. Ali moremo kaj pomagati dušam v
mcah ?

Dušam v vicah moremo pomagati, ker smo
ž njimi združeni v občestvu svetnikov.

Vsak človek postane v zakramentu sv. krsta ud onega
duhovnega telesa, katerega glava je Kristus, stopi torej v
neko duhovno zvezo z drugimi kristijani ter ostane v njej
tako dolgo, dokler po smrtnem grehu ne izgubi posvečujoče
milosti božje. Po smrtnem grehu se tudi ta zveza raztrga.
Mali grehi nas ne oropajo posvečujoče milosti božje in tudi
ne raztrgajo duhovne zveze z drugimi kristijani. Tudi smrt
ne razdere te zveze; zato pa so tisti, ki so umrli v milosti
božji, še vedno združeni z onimi, ki so živi udje duhovnega
telesa Kristusovega. Zveza med pravovernimi kristijani, ka¬
tere niti smrt ne more razdreti, se imenuje občestvo
svetnikov.  Ker so se duše v vicah v milosti božji ločile
iz tega sveta, smo tudi ž njimi združeni v občestvu svet¬
nikov. Kakor pa si udje enega telesa morejo med seboj po¬
magati, tako moremo tudi mi pomagati dušam v vicah. Tega
nas sveto pismo razločno uči, ko pravi: „Sveta in dobra je
misel moliti za mrtve, da bi bili grehov rešeni." (II. Mark.
12, 46.) Sv. cerkev je vedno učila, da moremo dušam v vicah
pomagati, ker je uvedla poseben praznik vernih duš, ker ima
posebne obrazce za mrtvaške svete maše, se sploh pri vsaki
sv. maši spominja rajnih, ker je zaukazala, da se vsak večer
posebej zvoni za verne duše, da bi se verniki v pobožni
molitvi spominjali rajnih. Kako starodavna je v katoliški
cerkvi navada moliti za rajne, nam spričuje cerkveni pisatelj
Tertulijan, ki poroča, da so že v 2. stoletju in najbrže že
poprej obhajali vsako leto spomin rajnih s sveto daritvijo.
Umirajoča Monika je rekla svojima sinovoma, sv. Avguštinu
in njegovemu bratu: „Pokopljita moje telo, kjerkoli hočeta;
prosim vaju samo, da se me spominjata pri Gospodovem
altarju." (Conf. lib. 9. cap. 11.)

Dušam v vicah moremo pomagati z molitvijo in do¬
brimi deli, z odpustki in posebno z daritvijo svete maše
(Glej vpr 236), kakor tudi z miloščino, s postom in s spo¬
kornimi deli.

287

865. Ali smo dolžni pomagati dušam v
vicah ?

Dolžili smo iz krščanske ljubezni do bliž¬
njega, pomagati vsem dušam v vicali, pred¬
vsem pa svojim starišem, sorodnikom in do¬
brotnikom.

Sv. Ciprijan pravi: „Rajne moramo zmatrati kot take,
ki so odpotovali v tujo, oddaljeno deželo, kamor bomo mi
prej ali slej sledili." Kakor tisti, ki je odpotoval v tujo de¬
želo, ni nehal biti naš bližnjik, naš brat v Kristusu, tako
tudi rajni, ki so se ločili iz tega sveta, niso nehali biti naši
bližnjiki. Kristus pa nam veleva: »Ljubi svojega bližnjega
kakor samega sebe." (Mat. 22, 39.) Vsi, ki počivajo v zemlji,
so naši bližnjiki, tudi oni, ki so nam bili v življenju so¬
vražni, zato pa moramo tudi vse ljubiti in jim iz krščanske
ljubezni pomagati. Ko bi ti, krščanski poslušavec, bil že
mrtev, pa bi te neskončno pravični Bog bil obsodil v vice,
oni pa, ki so umrli, bi še živeli, kaj bi si želel? Ti bi si
želel, da bi ti pomagali priti iz vic bodisi z molitvami, z
daritvijo svete maše ali kakorkoli. Kristus pa te uči: »Kar¬
koli hočete, da bi vam drugi storili, tudi vi njim storite."
(Mat. 7, 12.)

Vsem dušam v vicah smo dolžni pomagati, predvsem
pa starišem, sorodnikom in dobrotnikom, ker so nam ti med
vsemi ljudmi najbolj bližnji in ker tudi hvaležnost za ska-
zane nam dobrote zahteva, da jim pomagamo. Povrni,
krščanski poslušavec, vsem rajnim, ki so ti kaj dobrega
storili, da ne bodo tožili kakor nekdaj Job: „Zapustili so me
bližnji moji, in tisti, ki so me poznali, pozabili so mene"
(Job. 19, 14.), da ne bodo tožili, kakor osemtridesetletni
bolnik: „Nimam človeka, da bi mi pomagal." (Jan. 5, 7.)

866. Kdaj vice popolnoma nehajo?

Vice popolnoma nehajo sodnji dan, in
potem ostanejo samo nebesa in pekel.

Pred sodnjim stolom Kristusovim se bodo morali po¬
kazati vsi ljudje, ki so živeli, živijo, in še bodo živeli. Kri-

288

stus bo postavil pravične, torej one, ki so umrli v milosti
božji, na svojo desnico, grešnike pa, kateri so umrli v smrt¬
nem grehu, na svojo levico. Onim na svoji desnici bo
zaklical: „Pridite blagodarjeni mojega Očeta, posedite kra¬
ljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka sveta.“
(Mat. 25, 34.) „Potlej poreče tudi tistim, kateri bodo na le¬
vici: Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj, kateri
je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom ... In
ti pojdejo v večno trpljenje; pravični pa v večno življenje.' 4
(Mat. 25, 41. 46.) Iz teh besed Kristusovih moremo sklepati,
da bodo duše v vicah do sodnjega dne zadostile za svoje
grehe, in da po sodnjem dnevu vice popolnoma nehajo, osta¬
nejo pa samo nebesa in pekel.

Zvršetek.

»Strašno je pasti v roke živega Boga", rekel je sveti
Pavel. (Hebr. 10, 31.) Strašno zares je, kakor smo se pre¬
pričali danes v nauku o sodbi in o vicah. Da se nam ne
bode treba bati sodbe, presojajmo večkrat svoje življenje ter
prizadevajmo si. živeti tako, kakor si bomo ob smrtni uri
želeli, da bi bili živeli. — Iz nauka o vicah pa spoznavajmo,
da so tudi mali grehi v očeh božjih velika zla, ker jih tako
hudo kaznuje; učimo se ogibati se jih ter zadoščevati za
svoje grehe v tem življenju, da nam ne bode treba z najhuj¬
šimi mukami zadoščevati v onem. Iz nauka o vicah pa se
učimo tudi usmiljenja do vernih duš v vicah, katere toliko
trpe. Skazujmo jim duhovno delo usmiljenja s tem, da za
nje pobožno molimo in jim še kako drugače pomagamo
„Radodarnost“, pravi modri Sirah, „je vsem živim prijetna,
pa tudi mrtvemu ne odreci milosti." (Sir. 37.) Ako bomo mi
za rajne molili, bodo tudi oni za nas, kadar umrjemo. „S
kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerjalo -1 ,
pravi Kristus. (Mat. 7, 2.) Sv. Hijeronim pa veli: „Tisto to¬
lažbo, katero skazujemo ubogim dušam s svojimi molitvami,
skazovale nam bodo zopet uboge duše.“ Amen.

289

205. Krščanski nauk.

Pri posebni sodbi se določi usoda duše v večnosti.
Precej po posebni sodbi se razsodba izvrši na duši, ki pride
ali v vice ali v pekel ali v nebesa. V vice pridejo duše
tistih, ki so sicer umrli v milosti božji, pa morajo za svoje
grehe trpeti še časne kazni. Duše ostanejo v vicah, dokler
se popolnoma ne očistijo; ker nič omadežanega ne pojde v
nebeško kraljestvo. Kadar so popolnoma čiste, sprejme jih
Bog v nebesa. Nekatere duše pa obsodi Bog pri posebni
sodbi v pekel,  ki je tretja med poslednjimi rečmi in naj¬
strašnejša.

3. Pekel.

867. Kaj je pekel?

Pekel je kraj, kjer pogubljeni trpe večne
kazni.

K pogubljenim, ki v peklu trpč, prištevamo predvsem
hudobne angele,  ki so z grehom napuha izgubili po¬
svečujočo milost božjo in postali nevredni ter nesposobni
gledati in uživati Boga v nebesih, zaradi česar jih je Bog
pahnil v pekel. „Bog tudi angelom, ki so grešili, ni zanesel,
temveč jih je s peklenskimi vrvmi v brezdno poegnil, da
se sodbi prihranijo", piše sv. Peter (II. Petr. 2, 4.). Apostol
Juda pa pravi: „Angele, kateri niso ohranili svoje imenit¬
nosti, ampak so zapustili svoje stanovanje, je k sodbi veli¬
kega dneva z večnimi vezmi pod temo prihranil" (Jud. 6.).
K pogubljenim prištevamo tudi tiste ljudi,  katere Bog pri
posebni sodbi obsodi v pekel, kakor bogatina, o katerem
pravi sv. pismo: „Umrl je pa tudi bogati, in je bil pokopan
v pekel 0  (Luk. 16, 22.) in jih bo obsodil pri poslednji sodbi,
rekoč: „Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj,
kateri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom"
(Mat. 25, 41.). Pogubljenci se imenujejo tudi zavrženci,
ker jih Bog zavrže na vekomaj izpred svojega obličja. —
Bogubljeni trpe v peklu večne kazni,  to je take, ki ne
kodo nikdar nehale ali se kaj polajšale.

19

290

Pa je li res kak pekel? Kar si ljudje želijo, to tudi
radi verujejo, česar pa se boje, ne verujejo radi. Radi veru¬
jejo ljudje, da so nebesa, v katerih bi radi uživali večno
veselje, da pa je tudi pekel, jim noče iti v glavo, češ: saj
imamo že na tem svetu pekel, in Bog, ki je tako dobrotljiv,
usmiljen in prizanesljiv, nas gotovo ne bo hotel tako strašno
kaznovati. Res je Bog usmiljen in prizanesljiv, ali on je
tudi neskončno pravičen, ki plača natančno vsakemu, kakor
si zasluži. Ne mislim, da bi kdo izmed vas, krščanski po-
slušavci, dvomil o resničnosti pekla, vender pa vam hočem
navesti nekatere dokaze, ki nam spričujejo, da je pekel, da
boste mogli zavrniti one brezbožneže, ki dvomijo nad peklom
ali ga celč popolnoma taje. Da je pekel, spričuje nam sveto
pismo stare in nove zaveze, spričuje nam vedni nauk svete
katoliške cerkve, spričuje nam vera tudi paganskih narodov
in naša lastna pamet, ako ni preveč od grehov zaslepljena.
Poglejmo si ta spričevanja!

Poglejmo si najprej sv. pismo!  Prerok Izaija govori
tako-le hudobnim prebivavcem v Jeruzalemu: „Kdo izmed
vas bo mogel prebivati s požrešnim ognjem ? kdo izmed vas
bo prebival z večno žrjavico?“ (Iz. 33, 14.) Drugokrat pravi
isti prerok: „Njih črv ne bo umrl, in njih ogenj ne ugasnil,
in bodo dotlej, da se jih bo do sitega nagledalo vse meso
[vsi ljudje, katerim bodo za svarilo]. (Iz. 66, 24.) Prerok
Danijel pa govori tako-le: „Mnogo izmed teh, ki spijo v
prahu zemlje, se bo vzbudilo; eni k večnemu življenju, in
eni k osramočenju, katero bodo večno gledali“ (Dan 12, 2.).
Preroka Izaija in Danijel torej jasno govorita o kraju trpljenja,
o peklu. Se bolj jasno kakor sv. pismo stare zaveze govori
o peklu sv. pismo nove zaveze.  Kristus sam razločno
govori o peklu. »Umrl je bogati, in je bil pokopan v pekel' 1
(Luk. 16, 22.) Drugje pravi: „Ne bojte se teh, ki umore telo,
duše pa ne morejo umoriti, bojte se marveč tega, ki more
dušo in telo pogubiti v pek-e 1 “ (Mat. 10, 28). Pri svetem
Marku (9, 42-47.) beremo te-le besede Jezusove: „Ako te
pohujša tvoja roka, odsekaj jo; bolje ti je hromemu iti v
življenje, kakor imeti dve roki, pa iti v pekel,  v ne¬
ugasljivi ogenj; kjer njih črv ne umrje, in njih ogenj ne
ugasne. In ako te tvoja noga pohujša, odsekaj jo; bolje ti
je kruljevemu iti v večno življenje, kakor imeti dve nogb
in vrženemu biti v pekel neugasljivega ognja;
kjer njih črv ne umrje, in ogenj ne ugasne. In ako te tvoje

291


oko pohujša, izderi je; bolje ti je z enim očesom iti v božje
kraljestvo, kakor imeti dve očesi, pa vrženemu biti v pe¬
klenski ogenj;  kjer njih črv ne umrje in ogenj ne
ugasne.“ Kaj hoče reči Kristus s temi besedami? On hoče
reči: Ako bi ti, o človek, imel na svetu kako osebo ali reč
ali veselje, ki bi ti bilo ljubo in drago tako kakor tvoja
roka, noga, tvoje oko, pa bi te zapeljala tista oseba, tista
reč, tisto veselje v greh, odtrgaj se od nje na vsak način.
Boljše je namreč se tem rečem odpovedati in v nebesa iti,
kakor pa se jim ne odpovedati in se zavoljo njih pogubiti.
Zdaj mi pa povejte, ali je mogel Jezus z bolj razločnimi
besedami povedati, da je pekel, kakor so navedene ? Kdor
torej taji pekel ali nad njim dvomi, je ravnotako, kakor bi
rekel: Kristus je lažnivec, oni ni resnice govoril. — Sveti
Pavel pa piše o peklu tako le: „Kateri ne spoznajo Boga in
niso pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa Kristusa,
(bodo) trpeli večne kazni v pogubljenju"  (III. Tes. 1,
8, 9.). Prerok nove zaveze sveti Janez evangelist piše o
trpljenju v peklu: „In dim njihovega trpljenja se bo ve¬
komaj do vekomaj kvišku kadil; in nimajo pokoja noč in
dan“ (Skriv. raz. 14, 11.) in: „Boječi pa, in neverni, in pre¬
kleti, in ubijavci, in nečistniki, in vražarji, in malikovavci,
in vsi lažniki bodo imeli svoj del v gorečem, ognjenem in
žveplenem jezeru; kar je druga smrt" (Skriv. raz. 21, 8.).

Kaj pa učijo o peklu cerkveni učeniki?  Sveti
Ciprijan pravi: „Žgal bo pogubljence vedno goreči pekel in
živi pregrešni plamen." „Kdo ne ve, da je pekel nestrpljiv
in bolečine njegove grozne ?“ vprašuje sv. Janez Krizostom
in enako skoraj vsi cerkveni učeniki. Ako bi cerkveni
učeniki ne bili popolnoma prepričani, da je pekel, bi ga ne
opisovali in ne svarili ljudij pred njim. Sv. cerkev uči v
veroizpovedi sv. Atanazija: „Kateri so delali dobro, pojdejo
v večno življenje; kateri pa hudo, v večni ogenj. To je kato¬
liška vera, in kdor se je zvesto in trdno ne drži, vzveličan
biti ne more.“ Četrti Lateranski cerkveni zbor pravi: „Vsi
bodo vstali v svojih telesih, da prejmejo plačilo po svojem
zasluženju, naj so bili hudobni ali dobri; oni večno kazen s
hudobnim duhom, ti večno veličastvo s Kristusom.“

Da pa ne bodete mislili, kakor bi samo katoliška vera
učila, da je pekel, drugoverci pa bi tega ne verovali, vam
povem, da imajo skoraj vsi narodi vero, da pri¬
dejo hudobneži v pekel.  Grški modrijan Platon

19 *

292

pravi: „Bog pahne hudodelnika v tartar (v pekel), od koder
se nikdar ne vrne.“ Rimski pesnik Virgilij popisuje muke
pogubljencev v peklu in pravi:

„Ako nebrojne imel bi jezike in ustne nebrojne,

Zraven še glas, kakor grom, povedati vendar ne morem,

Kakošne muke trpijo hudobneži tamkaj na veke.“ (Aen, VI.)

Da imajo vsi narodi to vero, pa se nam ni čuditi, zakaj
spričuje nam jo tudi

naša pamet.  Vprašam vas: Ali je Bog neskončno
pravičen in svet? Vsak pameten človek mora to potrditi. In
zdaj vas vprašam: Ali so taki ljudje, ki do konca svojega
življenja v grehih živijo in v grehih umrjejo? Tudi to mo¬
rate potrditi. Iz tega pa lahko po pravici sklepamo tako-le:
Ako je Bog neskončno svet in pravičen, mora take ljudi
kaznovati in zavreči od sebe, ki so se ločili iz tega sveta,
ne da bi se bili ž njim spravili, ker na onem svetu ni mo¬
goča nobena sprava. Oderuh, ki je umrl v svojih grehih, ne
more priti tja, kamor pride pobožna vdova, ki je umrla v
milosti božji; nespokorjena nečistnica ne more priti tja, kakor
čista, nedolžna devica; duša krvoločnega morivca, ki se pred
svojo smrtjo ni spreobrnil, ne more biti vzeta v rajsko ve¬
selje, kakor duša miroljubnega, pravičnega kristijana. To
zahteva neskončna pravičnost in svetost božja. Kdor potem¬
takem taji pekel, taji Boga samega.

In zdaj vas še to-le vprašam: Ako ni pekla, čemu je
potem zapustil sam Sin Božji sveta nebesa in prišel na zemljo,
nas učit, kako naj živimo, da ne pridemo v pekel? Ako ni
pekla, čemu je Sin božji trpel tolike in tako grozne muke
ter umrl tako sramotne smrti na križu, da bi nas rešil
pekla? Ako ni pekla, potem je prazno vse, kar vas učimo,
potem je prazna naša vera. Naj brezbožneži še toliko tajijo,
da ni pekla, dokazati tega ne morejo. Ko so francozkega
brezverca Rousseau-a vprašali, ali je pekel, je rekel, da ne
ve. Drugi francozki bogatajec Voltaire, v 18. stoletju eden
najzagrizenejših sovražnikov katoliške cerkve, je pisal ne¬
kemu svojemu prijatelju, da se je mnogo trudil, da bi do¬
kazal, da ni pekla, pa ne more. Vse, kar morejo ti brez¬
božneži reči, je, da morebiti  ni pekla. Ali pa bomo takim
ljudem, ki sami nad tem dvomijo, kar govore, bolj verovali,
kakor neskončno resničnemu Bogu? Mnogo grešnikov želi
seveda, da bi pekla ne bilo, toda kaj jim bodo take želje
pomagale ? Ako bi tudi tisočkrat želel, da bi ne bilo hu-

293

dobnih ljudij, so vender le, in ko bi grešnik tudi tisočkrat
želel, da bi pekla ne bilo, in ga ravno tolikokrat tajil, pekel
je vender. Neki brezverec je rekel vernemu kristijanu: Kako
se vender varaš, če so nebesa gola izmišljava! Kristijan pa
mu je prav primerno odgovoril: Kako se vender varaš, če
pekel ni gola izmišljava!

Pomislite še, dragi kristijani, to-le! Dasiravno ljudje
ved6, da je pekel, vender še mnogi zelo hudobno živijo.
Kaj pa bi šele storili, ako bi se jim pekla ne bilo treba
bati? Potem bi tako hudobno živeli, da bi drugi ljudje sploh
ne mogli med njimi živeti.

Kje je pekel, se ne ve. Nekateri cerkveni učeniki me¬
nijo, da je v sredi zemlje, in to je pač tudi primerno. Na
zemlji so hudobneži grešili, njo so omadeževali s svojimi
grehi, nanjo so navezovali svoje srce in ga niso hoteli po¬
vzdigovati k nebesom, v zemlji naj trpč tudi večno kazen.
Vender za gotovo se reči ne more. Bog nam ni razodel, kje
je pekel, ker to ni v tesni zvezi z našim vzveličanjem.

868. Kdo pride n pekel?

V pekel pride, kdor umrje v smrtnem
grehu.

Mnogi smrtno grešijo, vender pa vsi tisti ne pridejo v
pekel. Kdor je smrtno grešil, pa se z resnično pokoro vrne
k Bogu, od katerega se je z grehom odvrnil, se ž njim spravi,
predno umrje, ne pride v pekel. Kdorkoli pa je smrtno grešil
in v smrtnem grehu umrje, pride v pekel. Bog ne dela ni-
kake izjeme, ne gleda na osebo, se ne d& podmititi z de¬
narjem, ne omečiti s prošnjami, ne pridobiti z zvijačo ali s
prejšnjimi zaslugami. Mnogi, ki so bili dolgo časa prijatelji
božji, pa niso stanovitni ostali, so zdaj v peklu, ker so umrli
v smrtnem grehu. Kdor namreč smrtno greši, silno žali in
zaničuje neskončno veličastvo božje; on kaže nesramno ne¬
hvaležnost do Boga, svojega najboljšega očeta; on se odpovč
s strašno nezvestobo Jezusu, svojemu ljubeznivemu Odreše¬
niku; on drzno zametuje milosti svetega Duha; on izgubi
posvečujočo milost božjo in ž njo božjo ljubezen in pravico,
biti otrok božji; on izgubi vse zasluge, za katere bi prejel
kot plačilo sveta nebesa. Ker je hudobija smrtnega greha
neizmerno velika, kaznuje jo neskončno pravični in sveti

294

Bog tudi z neizmerno veliko kaznijo v peklu. Človek, ki
umrje v smrtnem grehu, se kot sovražnik božji loči iz sveta
in sovražnik božji ostane vekomaj, zato pa ima tudi svoj
delež pri hudobnem duhu, puntarju zoper božje veličastvo.
Na svetu tak človek pokore ni hotel delati, da bi se spravil
z Bogom, na onem svetu pa je čas pokore minil, torej se
tudi z Bogom ne more več spraviti. Sv. Janez piše: „Kdor
dela greh, je iz hudiča" (I. Jan. 3, 8.), to se pravi, je zani-
čevavec božji, puntar zoper Boga, sovražnik božji kakor
hudobni duh, da, po besedah Kristusovih je njegov otrok.
Judom je namreč rekel Jezus: „Vi ste iz očeia hudiča; in
hočete želje svojega očeta izpolnjevati.' 4  (Jan. 8, 44.) Kdor
pa je otrok hudobnega duha, je tudi dedič njegovega kra¬
ljestva, je dedič pekla. Kristus tudi pravi: „Ako kdo v meni
(v moji milosti) ne ostane, bo venkaj vržen kakor mladika;
in bo usahnila, in jo bodo pobrali in v ogenj vrgli, in zgori“
(Jan. 15, 6.). Sv. apostol Pavel imenuje grehe „dela terne 1 '
(Rimlj. 13, 12). Kdor torej v smrtnem grehu umrje pride
tudi v večno temo  h knezu teme. Drugokrat pa pravi:
„Ali ne veste, da krivičniki ne bodo posedli božjega kra¬
ljestva?" (I. Kor. 6, 9.) Nezmotljiva učenica narodov pa
pravi: „Duše tistih, ki umrjejo v smrtnem grehu . . . pojdejo
precej v pekel" (Cone. Lugd. II). Ne smete pa misliti, da
pojdejo v pekel samo tisti zastarani grešniki, na katerih ni
ničesar več dobrega, ampak v pekel pride, četudi kdo le v
enem smrtnem grehu umrje.

Sveto pismo imenuje nekatere grešnike še posebej, ki
pridejo v pekel. V pekel pridejo neverniki, kakor nam pri¬
čajo besede Jezusove: „Kdor ne veruje, je že sojen" (Janez
3, 18.), razni nečistniki, lakomniki, pijanci, preklinjevavci,
roparji (I. Kor. 6, 10.), dalje tisti, ki od Boga prejetih darov
niso prav rabili (Mat. 25, 30.), mnogi taki, ki so bili na
zemlji prvi" (Mat. 19, 30.).

Za one, ki žive v smrtnem grehu, se začne pekel tako-
rekoč že na tem svetu, zakaj pekoča vest jim ne da pokoja-
„Hudobni pa so kakor šumeče morje, ki ne more pokojno
biti . . . Hudobni nimajo miru, pravi Gospod Bog" (Iz. 57,
20, 21.), „Vsaka krivica je kakor dvorezni meč" (Sir. 21,4.).
Sv. Bazilij piše: „Kakor senca za telesom, tako hodijo grehi
za dušo in ji očitajo njeno hudobijo." „Grešnik“, piše sveti
Janez Krizostom, „nosi svojega rabelja v sebi, ki ga nepre¬
nehoma muči" (Serm. I. de Lazaro). Rimski cesar Kaligula,

ki je storil mnogo hudega, spal je le kake tri ure ponoči,
pa še to spanje je bilo nemirno, ker so ga plašile strašne
sanje. Ako je slišal grometi, se je tresel po vsem životu, si
zakril glavo; skočil s postelje in zlezel pod njo. Nad ljudmi,
ki. imajo nemirno vest, se izpolnjujejo besede Gospodove:
„Sumenje letečega listja jih bo plašilo, ter bodo pred njim,
kakor pred mečem bežali in bodo padali, da si jih ne bo
nihče podil“ (lil. Mojz. 26, 36.).

Zvršetek.

Krščanski poslušavci! Sveta vera nas razločno uči, da
je pekel, da je kraj, kjer pogubljeni trpč večne kazni, ona
nas uči, da pride v pekel, kdor umrje v smrtnem grehu.
Bojmo se pekla, ogibajmo se smrtnega greha, ki nam na¬
koplje večno pogubljenje. Da se bomo pa pekla bali, mislimo
večkrat nanj. »Kdor se v življenju večkrat greje pri peklen¬
skem ognju, ne bo po smrti vanj padel“, pravi sv. Ignacij.
„Pojdi v življenju večkrat v pekel (s svojimi mislimi), da
ne bodeš moral po smrti iti vanj“, pravi sv. Bernard. Naj¬
večji svetniki so mnogokrat premišljevali pekel. Sv. Avgu¬
štin je večkrat pridigoval o peklu, se pri tem tresel po vsem
životu, pretresel pa tudi svoje poslušavce „Vi se tresete,
moji bratje“, jim je rekel, „tudi jaz se tresem za vas in
zase; bral sem naše svete knjige, toda v nobenem oddelku
sv. pisma nisem našel mesta, ki bi reklo, da se nam ni
treba bati za večno vzveličanje.“ Sv. Hijeronim se je silno
ostro pokoril v puščavi iz strahu pred peklom. Sv. Janez
Krizostom je imel v svojem stanovanju sliko, ki mu je
predočevala pekel, in nanjo se je večkrat oziral. Enako so
delali tudi drugi svetniki. Mislimo tudi mi večkrat na pekel.
Ni prijetno misliti na pekel, a še bolj neprijetno je priti v
pekel. Toda če ni prijetno misliti na pekel, je vender silno
koristno za naše vzveličanje Amen.

206. Krščanski nauk.

Pekel je kraj, kjer pogubljeni trpe večne kazni. O ne¬
beškem veselju piše sv. Pavel: „Oko ni videlo, uho ni sli¬
šalo in v srce človeško ni prišlo, kar je Bog pripravil
tistim, kateri ga ljubijo“ (I Kor. 2 ,  9.). Kakor je nebeško

296

veselje nepopisljivo, tako je tudi trpljenje v peklu nepo-
pisljivo, in tudi o trpljenju v peklu bi mogli reci: »Oko ni
videlo, uho ni slišalo in v srce človekovo ni prišlo, kar je
Bog pripravil tistim, ki ga sovražijo."  Pekel je kraj,
»kjer biva smrtna senca, in ni reda, marveč večna groza"
(Job. 10, 22.), »kraj trpljenja" (Luk. 16, 28.). Na pogubljence
v peklu moremo obračati besede sv. pisma: „Zbral bom
nad nje vse šibe, in vrgel nad nje vse svoje pušice (V. Mojzes
32, 23.).

869. Kakšne kasni trpe pogubljeni?

Pogubljeni trpe te-le kazni:

1. izključeni so na vekomaj iz nebes in
nikdar ne bodo gledali obličja božjega.

Kakor metuljček od cvetlice do cvetlice, tako letajo
posvetnjaki od veselja do veselja, od zabave do zabave, in
nesrečne se čutijo, če ni razveseljevanj. »Napolnjujmo se
z dragim vinom in mazili, in naj nam ne odide časov cvet.
Venčajmo se s cvetlicami, dokler ne zvenejo; naj ga ne bo
nobenega travnika, da bi ga naša sladnost ne prehodila.
Nihče izmed nas ne bodi ločen od naše potrate, povsod
puščajmo za -seboj znamenja veselja; ker to je naš delež, to
naš namen" (Modr. 2, 7—9.). Tako so nekdaj govorili po¬
svetnjaki in enako govore še sedaj. To nam kaže, kako
hrepeni človeško srce po veselju, po sreči. „Kdorkoli pod
milim nebom živi, vsakdo pač srečen biti želi" (Slomšek).
Hrepenenje po sreči, katero občuti vsaka duša, ne bo ni
koli minilo, tudi v peklu ne. Nebesa so kraj popolne sreče,
kjer uživajo izvoljenci vse veselje in vso blaženost. Duša,
ki umrje v smrtnem grehu, spozna neizmerno veselje, ka¬
tero bi lahko uživala tudi ona v nebesih, a vidi, da je za
vselej izgubljeno, ker je izključena na vekomaj  iz
nebes.

Za nebeščane je največje veselje, največja blaženost,
da gledajo Boga iz obličja v obličje ter ga ljubijo in uživajo
vso večnost. Ko se duša loči od telesa, da jej Bog spoznati,
kolikor je sposobna spoznati, svoje neskončne popolnosti,
da bi ji pokazal s tem neskončno srečo, katero je pripravil
tistim, ki so mu na zemlji zvesto služili. Spoznanje veličastva


297

božjega, ljubeznivosti in dobrotljivosti ostane duši vtisneno
vekomaj. Z nepopisnim hrepenenjem hiti duša, ko se od telesa
loči, da bi bila za vedno združena z Bogom, ki je vir vse
blaženosti. Toda kdo bi mogel popisati grozno bolest duše,
ki se v smrtnem grehu loči iz tega sveta, ko ji zakliče večni
sodnik: „Poberi se izpred mene, prekleta, v večni ogenj.“
{Mat. 25, 41.) Izguba Boga je najhujša kazen za pogubljence
v peklu. Kako hudo nam je, ako se moramo ločiti od kake
drage nam osebe, katero morda ne bomo več videli v tem
življenju, čeravno še imamo upanje, dajo bomo videli zopet
v prihodnjem! Toda koliko hujša šele mora biti bolečina
duše, ko spozna, da ne bode nikdar gledala obličja božjega,
da je na vekomaj ločena od Boga, neskončne lepote in do¬
brote! Dokler človek na zemlji živi, ne spozna seveda, kolika
izguba je, če s smrtnim grehom prežene Boga iz svojega
srca. Na zemlji je pač mnogo rečij, ki ga ra z ved rč; tovariši,
igre, veselice store, da pozabi, kako nesrečna je njegova
duša, ki je po smrtnem grehu izgubila Boga, toda v večnosti
je drugače. Tam ni veselih tovarišev, ne plesa, ne prijetnih
zabav, ne godbe, ne pijače. Tam šele prav čuti duša, kaj se
pravi biti ločena od Boga, njenega stvarnika, h kateremu jo
vleče nepremagljiva sila. Ti si izgubila Boga, si mora reči
taka nesrečna duša, in ž njim si izgubila vse. Vekomaj boš
ostala revna, vekomaj nesrečna, vekomaj brez veselja, vekomaj
izključena od vsega dobrega, vekomaj zapuščena in prekleta.
Nikoli se ne boš radovala v družbi dobrih angelov in svet¬
nikov, nikoli ti ne bode svetila luč slave, v kateri izvoljeni
gledajo Boga, nikoli ne boš občutila radosti, s katero napaja
Bog one, kateri so mu zvesto služili. „Vedi in glej, da je
hudo in bridko, ker si zapustila Gospoda, Boga svojega. 44
(Jer. 2, 19.) Sv. Alfonz Liguori nam kaže v nekem vzgledu,
kolika je izguba Boga. „Ako bi kdo na primer 44 , pravi, „iz-
gubil drag kamen, vreden sto zlatov, mu je zelo žal zanj, a
če je dragulj stal dve sto zlatov, mu je še enkrat tako žal,
če je veljal štiri sto zlatov, mu je še bolj žal. Skratka: čim
vrednejša je izgubljena stvar, tem večja je izguba. A kakšno
dobroto je izgubil zavrženec? Boga, ki je neskončna dobrota.
Zato pravi sv. Tomaž, da čuti takorekoč neskončno muko:
,Zavrženčeva kazen je neskončna, ker je izguba neskončne
dobrote 4 ." Sv. Avguštin pravi: „Biti vekomaj ločen od Boga,
je tolika kazen, koliker je Bog. 44  (De civ. Dei 1. 19. c. 28.)
Sv. Janez Zlatousti pravi: „Mnogi se boje peklenskega ognja;

298

jaz pa zagotavljam, da je izguba večnega vzveličanja še brid-
kejša 44  (Hom. 47. ad pop. Ant.), in drugokrat pravi: „Ako
tudi našteješ tisoč peklov, venaer nisi povedal ničesar v pri¬
meri s to bolečino. 14  (Hom. 49. ad pop.) Ko bi torej slišali
zavržence jokati in bi jih vprašali, čemu tako bridko jokajo,
odgovorili bi nam: Mi jokamo, ker smo izgubili Boga, ka¬
terega ne bomo nikdar gledali. — Kaj še trpe pogubljeni?

2. muči jih nasilneje peklenski ogenj,
vedno pekoča vest in groza, neutolaž¬
ljiva žalost in obupnost.

„Dvojno zlo“, govori Gospod po preroku Jeremiju, „je
storilo moje ljudstvo: Zapustili so mene, studenec žive vode,
in si skopali kapnice, kapnice razdrte, ki ne morejo držati
vode.“ (Jer. 2, 13.) Dvojno zlo stori človek, kadar greši:
Boga, ki je živ studenec vseh dobrot in milostij, zapusti in
se obrne k stvarem. Ker je največja krivda grešnikova, da
zapusti Boga, zato bode tudi njegova naj večja kazen v peklu
kazen izgube,  kazen, da je izgubil Boga. A ker se grešnik
obrne ob enem k stvarem, ko žali Boga, ga bodo po pravici
v peklu mučile stvari: ogenj in hudobni duhovi; in to je
čutna kazen.  Da bode pogubljene v peklu mučil najsilneje
peklenski ogenj, spoznamo iz Kristusovih besedij, katere bo
govoril pogubljenim rekoč: „Poberite se izpred mene, prekleti
v večni ogenj,  kateri je pripravljen hudobnemu duhu in
njegovim angelom. 44  (Mat. 25, 41.) Bogatin, ki je bil pokopan
v pekel, je vpil in rekel: „Oče Abraham! usmili se me in
pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in
ohladi moj jezik, ker grozovito  trpim v tem plamenu. 44
(Luk. 16, 24.) Kristus je še drugokrat govoril o ognju, na
primer, ko je rekel: „Bolje ti je, iti hromemu v življenje,
kakor dve roki imeti, pa iti v pekel, v neugasljiv*
ogenj,  kjer njih črv ne umrje, in njih ogenj ne ugasne. 44
(Mark. 9, 42. 43.) Ker sv. pismo samo tolikokrat govori o
peklenskem ognju, ne smemo in ne moremo o njem dvomiti.
Ali kakšen je ta ogenj ? Različen od pozemeljskega ognja.
Pozemeljski ogenj žge in sežge, nareja torej bolečine le za
nekoliko časa, peklenski ogenj tudi žgč, pa ne sežgč, torej
vedno nareja bolečine; pozemeljski ogenj je svetel, peklenski
je teman; pozemeljski ogenj žge le telo, duše pa ne more,
peklenski ogenj žge do sodnjega dneva samo dušo, po

299

sodnjem dnevu pa tudi telo; pozemeljski ogenj se da po¬
gasiti, se da zmanjšati, peklenski ne; pozemeljski ogenj je
ustvarjen nam v korist, peklenski v trpljenje. „V primeri s
tem ognjem 11 , pravi sv. Avguštin, „je naš ogenj samo kakor
bi bil naslikan.“ Sv. Vincencij Fererij pravi: „V primeri s
peklenskim ognjem je naš mrzel.“ In glejte, ta strašni ogenj
bo žgal zavrženca od vseh strani, tako da bo v ognju kakor
riba v vodi. Da, ta ogenj ne bo le zunaj telesa, ampak tudi
znotraj, tako da bodo zavrženci popolnoma ognjeni kakor
razbeljeno železo. „Kakor razbeljeno peč jih zažgi ob času
svoje jeze 11 , pravi psalmist. (Ps. 20, 10.) Kristus pa pravi:
„Vsak bo z ognjem osoljen. 11  (Mark. 9, 48) Kakor sol pre¬
šine popolnoma jed, na katero se natrosi, tako da je vsa
osoljena, tako tudi peklenski ogenj popolnoma prešine za¬
vrženca. Da ta ogenj najsilneje muči pogubljene, ne more
nihče dvomiti. Kdo bi si upal držati svojo roko, le eno uro
v ognjeni peči, ko že vsakdo strese roko, ako mu le iskrica
nanjo pade? Prav ima prerok Izaija, ko vpraša: „Kdo izmed
vas bo mogel prebivati s požrešnim ognjem? Kdo izmed
vas bo prebival z večno žrjavico." (Iz. 33, 14.) Čuditi se ne
moremo, če pogubljeni tulijo in z zobmi škripljejo, saj trpe
neznosne bolečine.

Pogubljene muči vedno pekoča vest.  Ze na tem
svetu nas peče huda vest, ako smo grešili, in nam ne da
pokoja noč in dan, dokler se ne očistimo greha. Kralj David
je rekel: „Moj greh je vedno pred menoj 11  (Ps. 50, 5), in
zato ga je vedno obžaloval. „V joku svojem sem se utrudil,
vsako noč perem svojo posteljo; s svojimi solzami močim
svoje ležišče. 11  (Ps. 6, 7.) Kakor je bil Davidu njegov greh
vedno pred očmi, tako bodo imeli pogubljeni neprenehoma
pred seboj svoje grehe, noč in dan bodo morali misliti nanje.
Sv. Katarini Sijenski je Kristus nekdaj pokazal, kakšna je
duša, ki je omadežana le z enim majhnim grehom, in svetnica
je dobila tak stud do greha in se je tako prestrašila, da je
rekla, da bi rajši trpela vse mogoče muke, tudi peklenske,
kakor pa še enkrat videla tako dušo. Kaj pa bodo pogub¬
ljeni, ki bodo imeli vedno pred seboj smrtne grehe
in morebiti neštevilne! Zavrženec se bo spominjal, kako
malo  bi mu bilo treba storiti, da bi se bil vzveličal. Ko bi
se bil ogibal tega in onega greha, ko bi bil premagal strah
pred ljudmi, ko bi bil bežal pred to grešno priložnostjo, ko
bi se bil ogibal slabih tovarišev, bi ne bil zdaj pogubljen.

Ko bi bil rajši poslušal svoje stariše in dušne pastirje, kakor
hudobne tovariše, ko bi bil rajši posnemal pobožne kristi-
jane, kakor hudobne zapeljivce, ko bi bil rajši hodil v cerkve,
kakor pa v krčme, ko bi bil rajši doma molil ali vsaj spat
šel, kakor pa da sem ponočeval in zapeljaval dekleta, bil bi
tudi jaz vzveličan. Tolikokrat sem sklenil, se poboljšati, ko
sem slišal pridige in krščanske nauke o peklu, pa sem vedno
odlašal; tuintam sem se nekoliko časa poboljšal, toda nisem
ostal stanoviten, zato sem zdaj pogubljen. — Pogubljeni se
bo spominjal, kaj je Bog storil zanj, da bi se v z ve¬
li čal.  Bil je rojen od katoliških starišev, pri sv. krstu je
b l posvečen v otroka božjega. Ko je nekoliko odrasel, so
mu dajali stariši lepe nauke in vzglede, lepe nauke in opo¬
mine dobival je v šoli. Spominjal se bo, kako srečen je bil,
ko je z drugimi nedolžnimi otroci sam nedolžen klečal prvo-
krai pri obhajilni mizi in obljubil Jezusu, kako ga bo zmirom
ljubil in mu zvesto služil; spominjal se bo svete birme in
drugih svetih zakramentov, v katerih je prejemal ali bi bil vsaj
lahko prejemal mnogotere milosti, da bi se lažje vzveličal;
spominjal se bo, da mu je Bog dal zdravje, premoženje, dolgo
življenje, bistro glavo, ne zato, da bi užival posvetno raz¬
veseljevanje in se povzdigoval nad druge ljudi, ampak da bi
vse to rabil v svoje posvečenje; spominjal se bo svojih
vzveličanih tovarišev, ki so imeli taiste in morda še hujše
skušnjave kakor on, pa so vender med spačenim in hudobnim
svetom čisto in sveto živeli, in reči si bo moral: O kako
malo bi bilo treba, da bi se bil vzveličal, zdaj pa je pre¬
pozno. „Žetev je minila, poletja je konec, in mi nismo rešeni/'
(Jer. 8, 20.) — Pogubljene bode tudi mučila misel, za kako
malenkost  so zapravili nebesa. Kralj Savel je v vojski pre¬
povedal pod smrtno kaznijo, da ne sme nihče zaužiti naj¬
manjše reči. Njegov sin Jonatan, ki je bil še mladenič, je
vkljub očetovi prepovedi, ko ga je lakota hudo stiskala,
zaužil nekoliko medu. Savel ga je obsodil k smrti. Ko je
ubogi mladenič zaslišal smrtno obsodbo, je žalostno dejal:
„Zeljno sem pokusil nekoliko medu na koncu svoje palice,
ki je bila v moji roki, in glej, umrjem.“ (I. Kralj. 14, 43.)
Ljudstvo pa je imelo ž njim usmiljenje in ga ni pustilo
umoriti. Kakor Jonatan, tako bo marsikateri pogubljenec
moral reči: Željno sem pokusil nekoliko grešnega veselja,
katero pa je trajalo le trenotek, zdaj pa je večna smrt moj
delež Nekolikokrat sem imel dopadenje nad nečistimi mislimi

301

in željami, nekolikokrat sem se močno upijanil, nekolikokrat
nisem šel v cerkev, nekolikokrat sem prevaril svojega
bližnjega za par kron itd., zdaj pa moram večno trpeti. Zopet
in zopet morajo pogubljenci misliti na dneve svoje preteklosti,
na svoje grebe, na nečimurno posvetno razveseljevanje, na
milosti božje, katere so zametavali, katere bi bili mogli pre¬
jemati v svoje dušno vzveličanje, in ti spomini jih neprestano
mučijo in grizejo. „Njih črv ne umrje." (Mark. 9, 47.) Sveto
pismo samo popisuje govorjenje pogubljenih tako-le: „Mi smo
torej zgrešili pot resnice, in luč pravice nam ni svetila, in
solnce spoznanja nam ni vzhajalo. Utrudili smo se na potu
hudobije in pogubljenja, in smo hodili po težavnih potih, za
pot Gospodovo pa nismo vedeli. Kaj nam je prevzetnost po¬
magala? ali bahanje z blagom, kaj nam je prineslo? Vse to
je prešlo kakor senca in kakor mimo tekoč poslanec . . .
Tako smo tudi mi bili rojeni, in smo kmalu jenjali biti, in
ne moremo pokazati nobenega znamenja čednosti, temveč v
svoji hudobiji smo poginili. Tako grešniki govore v peldu.“
(Modr. 5, 6-9. 13 14.)

Pogubljene muči groza.  Odkod pa prihaja ona?
Pred vsem od družbe, ki se nahaja v peklu. V peklu so
zbrani raznovrstni hudobneži, katerih je drug hujši od dru¬
gega, tam je zbrana vsa sodrga, kakor bogataji, krivoverci,
bogokletniki, krivoprisežniki, sovražniki, zapeljivci, morivci,
prešestniki, tatje, roparji, goljufi, lažnivci, obrekovavci, pod-
pihovavci, oderuhi, skopuhi, nevošljivci itd. Tam bodo skupaj
vsi hudobni duhovi, zakaj po sodnjem dnevu ne bodo imeli
nikogar več, da bi ga v greh napeljevali, zdaj si bodo le
izmišljevali, kako bi napravljali pogubljencem večje muke.
Sveto pismo imenuje hudobnega duha „staro kačo", „očeta
laži", „ubijavca od začetka", primerja ga z „rujovečim
levom" itd. Koga ne bi obhajala groza, če mora vedno biti
v taki družbi? V peklu vlada razven tega skrajna tema,
kamor nikdar ne prisije kak žarek luči. „Zvežite mu roke
in noge in vrzite ga v skrajno temo; ondi bo jok in škri¬
panje z zobmi." (Mat. 22, 13.) Takšen je bil delež lenega
hlapca.

Pogubljene muči neutolažljiva žalost.  „Kakor
molj oblačilu in črv lesu: tako škodi žalost človeškemu srcu",
pravi sveto pismo. (Preg. 25, 20.) Žalost na tem svetu se da
potolažiti, če ne popolnoma, vsaj nekoliko s sočutnimi bese¬
dami ali dejanji, žalost v peklu pa je neutolažljiva, in sicer

302

zaradi tega, ker tam ni nikogar, ki bi imel sočutje s po¬
gubljenimi, ampak ravno narobe, ker jih drugi pogubljenci
še zasmehujejo in zaničujejo, in ker nimajo nobenega upanja,
da bo njihova žalost kdaj le količkaj ponehala.

Ker pogubljeni vedo, da ni za njih več nobene tolažbe,
muči jih tudi obupnost.  Če kdo na svetu ima še toliko
trpeti, ga vendar tolaži misel, da pride čas, ko bo njegovo
trpljenje nehalo, a v peklu tega upanja ni, zakaj kar trpijo
pogubljenci,

8. vse to morajo trpeti vekomaj, brez upa
rešitve ali polajšave; zakaj „strašno je
pasti v roke živega Boga.“ (Hebr. 10, 31.)

Mislite si, da je zemeljska krogla sestavljena iz naj¬
drobnejšega peska in da vsakih sto let prileti ptičica in od¬
nese en pešček v kljunu. Koliko let bi trajalo, da bi vso
zemljo odnosila? Mešati bi se nam lahko začelo, ko bi to
dalje časa premišljeval! Ali bodo pogubljeni v peklu tako
dolgo morali trpeti? Še dalje, še mnogo dalje! Stoletja in
tisočletja bodo minila, minilo bo na milijone in milijone let,
a trpljenje v peklu ne bo nehalo, zakaj ono je večno.  Ako
se bo torej pogubljenec vprašal: Kako dolgo bom zaprt v
tej strašni ječi? Kako dolgo bom v družbi hudobnih in za¬
vrženih duhov?  Kako dolgo me bo mučil ogenj peklenski,
me grizel črv hude vesti, me obhajala groza, žalost in ob¬
upnost? moral si bo odgovarjati: Na vekomaj! Torej nimam
nobenega upa rešitve.  „Če drevo pade proti jugu
ali severu, kamorkoli pade, tam obleži." (Prid. 11, 3.) Kakršen
je človek ob smrti, pravičen ali grešen, tak ostane vso
večnost. Ako bi si mogel pogubljenec misliti: Čez toliko in
toliko tisoč let, čez toliko in toliko milijonov let, se bo
moje trpljenje končalo, vlila bi ta misel tolažbo v njegovo
dušo, a misel: Moje trpljenje se ne bo nikdar nehalo, je za
njega tako strašna in grozna, da se nikakor dopovedati ne
da. »Grešnik vidi in se jezi, s svojimi zobmi škriplje in hujša;
želja grešnikov se pogubi.“ (Ps. 111, 10.)

Muke na tem svetu, ako so še tako hude, se vender
od časa do časa zmanjšajo, polajšajo, toda v peklu so vedno
enako grozne, in se niti najmanj ne polajšajo; pogubljenec

je brez upa polajšave.  O kako rad bi umrl pogubljenec,

da bi bilo konec njegovega trpljenja, toda ne bo mogel-

303

Tiste dni bodo ljudje iskali smrti, in je ne bodo našli; in
bodo želeli umreti, in smrt bo bežala od njih.“ (Skriv. raz.
9 .  6.) Ako preudarjamo grozne kazni v peklu, ki ne bodo
nikdar nehale, moramo pač priznati s sv. Pavlom, da „je
strašno, pasti v roke živega Boga “ (Hebr. 10, 31.)

870. Odkod vemo, da je pekel večen?

Da je pekel večen, vemo:

1. iz jasnili besed Jezusa Kristusa in apo¬
stolov.

Jezus Kristus je pravi Bog, torej neskončno resničen.
On je sam jasno povedal, da je pekel večen. Pogubljenim
bo zaklical sodnji dan: „Poberite se izpred mene, prekleti,
v večni  ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu duhu in
njegovim angelom.“ (Mat. 25, 41.) Ogenj v peklu je imenoval
večkrat „neugasljiv“.  (Mark. 9, 42.) Ako pa Jezus Kristus
sam, ki ne more lagati, pravi, da je ogenj v peklu večen,
neugasljiv,  ne more in ne sme nihče dvomiti o več¬
nosti pekla.

Kakor Kristus, tako učijo tudi apostoli. Sveti apostol
Pavel piše: „Kateri ne spoznajo Boga in niso pokorni evan¬
geliju Gospoda našega Jezusa Kristusa, (bodo) trpeli večne
kazni v pogubljenju.  (II. Tes. 1, 8. 9.) Sv.Janez pa piše:
„Dim njihovega trpljenja se bo vekomaj do vekomaj
kvišku kadil; in nimajo pokoja noč in dan.“ (Skrivnostno
raz. 14, 11.) Apostoli so slišali nauke, katere so oznanjevali,
iz ust Jezusa Kristusa samega, ali pa so jim bili razodeti po
navdihnenju sv. Duha, sv. Duh jim je tudi podelil dar, da
so nezmotljivo oznanjali sveti evangelij, zato pa moramo trdno
verovati, kar so učili. — Da je pekel večen, vemo:

2 .  iz stalnega izročila svete cerkve.

Jezus Kristus je izročil razodete resnice sveti cerkvi,
da jih ohrani nepokvarjene, da vse ljudi uči in jim zapo¬
veduje, kaj morajo verovati in storiti, da se vzveličajo. Kakor
je torej Kristus jasno učil, da je pekel večen, tako je vedno
učila sveta cerkev, kakor nam spričuje njeno stalno izročilo.
Ko je učeni Origen trdil, da „bodo muke brezbožnežev in

304

celo hudobnih duhov nekdaj nehale 1 ', je zavrgla to trditev
na V. vesoljnem cerkvem zboru 1. 553. V veroizpovedi svetega
Atanazija uči sv. cerkev: „Ti, kateri so delali hudo, pojdejo
v večni ogen  j.“ Na IV. Lateranskem cerkvem zboru je
izrekla sv. cerkev: „Vsi bodo vstali s svojimi telesi, — da
prejmejo po svojih delih, bodisi dobrih, bodisi hudobnih: ti
s hudobnim duhom večno kazen,  oni s Kristusom
večno slav  o.“

Da mora biti pekel večen, spoznamo tudi s svojim
razumom. Hudobija smrtnega greha je neizmerno velika,
zato mora tudi kazen za greh biti neizmerno velika, ker
plača Bog vsakemu po njegovih delih. — Kazni v peklu
trajajo večno, ker tudi greh traja večno. Kdor umrje v smrt¬
nem grehu, je ostal sovražnik božji do svojega zadnjega
zdihljaja, in kot sovražnik božji pride tudi pred sodbo božjo.
Po smrti ni več nobenega odpuščenja, zakaj Kristus sam
pravi: „Pride noč, ko nihče ne more delati.“ (Jan. 9, 4.)
Bog ne podeli po smrti nobene milosti več, da bi se mogel
grešnik ž njim spraviti, zato pa mu greh v  ostane vekomaj.
— Kaj bi bilo, ako bi pekel ne bil večen? Se zdaj, ko ljudje
vedo, da čakajo velike grešnike večne kazni v peklu, ne
nehajo počenjati najostudnejših hudobij; ako bi se jim pa ne
bilo treba bati pekla, bili bi še mnogo hudobnejši.

871. Ali bodo pogubljeni vsi enako trpeli?

Pogubljeni ne bodo vsi enako trpeli; trp¬
ljenje bo toliko večje, kolikor hujše in več¬
krat je kdo grešil, in kolikor več milostlj je
zapravil.

Tisti, ki se pogube, ne grešijo vsi enako. Nekateri
smrtni grehi so zlobnejši od drugih že sami na sebi, drugi
so zlobnejši, ker se store z večjim spoznanjem, z večjo
predrznostjo, bolj prostovoljno; nekateri store taisti greh več¬
krat kakor drugi; nekaterim podeljuje Bog več milostij, da
bi se mogli lažje ogibati greha, kakor drugim. Hujše in več¬
krat ko kdo greši in več milostij ko zapravi, toliko večji
grešnik je tudi. Sv. pismo nas razločno uči: „Sin človekov
bo prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli, in
takrat bo povrnil vsakateremu po njegovih

305

deli  h.“ (Mat. 16, 27.) „Po svoji trdovratnosti in nespo-
kornem srcu si nakopavaš jezo na dan jeze in razodetja
pravične sodbe božje, kateri bo povrnil vsakemu
po njegovih delih  “ (Rimlj. 2, 5. 6) Ker bo ne¬
skončno pravični sodnik povrnil vsakemu po njegovih delih,
je razvidno, da ne bodo pogubljeni vsi enako trpeli, ampak
da bodo imeli toliko večje trpljenje, kolikor hujše in več¬
krat so grešili, in kolikor več milostij so zapravili. „Mo-
gočni (ki so hujše grešili) bodo močno kaznovani" in:
»Močnejše čaka močnejše trpljenje." (Modr. 6, 7. 9.) Bog bo
izvršiteljem peklenskih kaznij takorekoč rekel: »Kolikor se
je povzdigovala (kaka duša) in v sladnosti bila, toliko ji
dajte stiske in žalosti." (Skriv. raz. 18, 7)' Med kaznimi v
v peklu je torej velikansk razloček, in lahko bi rekli, da
je toliko različnih peklov, kolikor je različnih pogubljencev.
Kdor je dva smrtna greha storil, bo imel dvakrat hujši pe¬
kel v primeri s tistim, ki je storil le eden smrtni greh; kdor
pa je storil sto ali tisoč smrtnih grehov, pa je v njih umrl,
bo tudi sto- ali tisočkrat hujše kaznovan. Tisti torej, ki
se noče spreobrniti, naj zaraditega gleda, da bo storil vsaj
manj grehov, kakor je vajen.

Kazni v peklu ne bodo le neenake glede na velikost,
marveč tudi glede na kakovost.  „S čimur kdo greši,
s tem je tudi pokorjen." (Modr. 11, 17 ) To pomenja: Grehi,
katere je kdo v življenju počenjal in seboj v večnost nesel,
ga bodo mučili z grozovito poželjivostjo. Pobožni Tomaž
Kempčan pa pravi: „Tam bodo zbadali lenuhe z gorečimi
bodali, in požeruhi bodo trpeli hudo lakoto in žejo. Tam se
bodo nečistniki in sladneži topili v goreči smoli in v smrad-
Ijivem žveplu, in nevoščljivci bodo kakor stekli psi tulili
od bolečin. Vsaka pregreha bo imela svojo muko Tam
bodo ošabneži popolnoma osramočeni, in skopuhe bo
stiskala največja revščina." (Hodi za Kristusom I. knj.
24. pogl. 3. 4.) Vsak počutek bo imel tam svojo po¬
sebno kazen. Oči, ki so v življenju rade gledale kaj pre¬
grešnega, bodo gledale tam le revščino in gnusobo, ušesa
bodo morala poslušati tuljenje, preklinjevanje, zasramovanje,
jok in škripanje z zobmi, nos bo vohal le dim in neznosen
smrad, jezik bo občutil le grenkobo in neznošno žejo, vse
truplo bo mučil neugasljivi ogenj.

20

306

872. K čemu naj nas spodbuja premišlje¬
vanje peklenskega trpljenja?

Premišljevanje peklenskega trpljenja naj
nas spodbuja:

1. da se varujemo vsakega, posebno smrt¬
nega greha.

Premišljevanje peklenskega trpljenja nam prav jasno
kaže, da je greh največje zlo,  ker ga Bog tako
strašno kaznuje. Premišljujmo večkrat peklenske kazni, ker
nas bo to spodbujalo, da se bomo varovali vsakega greha.
Varujmo se že malih grehov, da nas sčasoma ne pripeljejo
v smrtne grehe, in ker tudi nje kaznuje Bog z večno kaznijo
v peklu, če pride kdo v pekel omadeževan razven z velikimi
tudi še z malimi grehi, posebno pa nas premišljevanje pe¬
klenskega trpljenja naj spodbuja, da se varujemo vsakega
smrtnega greha, kateri nam uprav nakoplje večno pogub-
jenje. Da, bolj se moramo varovati smrtnega greha, kakor
pekla samega, ker smrtni greh napravlja pekel tako strašen.

Sv. Martinijan, puščavnik, je živel že nad pet in dvajset
let v samoti. Vsi so hvalili njegovo svetost. Neka nesramnica,
z imenom Zoe, ki je tudi o njem slišala, se je bahala, da si
ga upa zapeljati. Oblekla si je prekrasno obleko, po vrhu
nje pa je obesila nekaj raztrgane in šla v puščavo, kjer je
prebival sv. Martinijan. Prišla je ponoči k njemu in lagala,
da je zgrešila pot ter ga prosila, naj bi jo prenočil. Svetemu
Martinijanu se je smislila, in prepustil ji je svojo celico,
sam pa je prenočil pod milim nebom. Drugo jutro je Zoe
odložila raztrgano obleko in se mu pokazala v svojem
lepotičju ter ga začela napeljevati v nesramno dejanje, češ,
da ne bo nihče zvedel o tem. Puščavnik je bil nekoliko v
zadregi, kaj bi odgovoril, kar nakrat jej reče, naj malo po¬
čaka. Potem pa gre v svojo celico, nanosi nekoliko drv in
jih zažge, potegne šolne z nog ter porine noge v ogenj. Komaj
so bile v ognju, od bolečin glasno zakriči. Zapeljivka pre¬
strašena prihiti v celico. Martinijan pa porabi to priliko in
večkrat vsklikne: „Oh, če ne morem prenašati tega ognja
niti par minut, kako bi mogel prenašati ogenj peklenski vso
večnost?" Zoe je bila od te opazke tako presunjena, da je
spremenila svoje življenje in postala svetnica Predragi kri-

307

stijani! Kakor je premišljevanje peklenskega trpljenja od¬
vrnilo sv. Martinijana od greha, nesramno Zoe pa je nape¬
ljalo k pokori, tako naj tudi nas varuje greha, ako pa smo
grešili, naj nas spodbuja:

2. da se spokorimo svojih grehov sedaj,
dokler nam še prizanaša neskončno po¬
trpežljivi in usmiljeni Bog, da nas kdaj
ne kaznuje po svoji pravičnosti.

„Kako resnično jaz živim", pravi Gospod, „nočem smrti
hudobnega, temveč, da se hudobni vrne s svojega pota in
živi.“ (Ezeh. 33, 11.) »Gospod", pravi sv, Peter,... »po¬
trpežljivo ravna zavoljo vas, ker noče, da bi nekateri bili
pogubljeni, temveč da bi se vsi obrnili k pokori." (II. Peter
3, 9.) Gospod tudi obeta: „Ako pa hudobni dela pokoro za
vse svoje grehe, katere je storil, naj živi in naj ne umrje!"
(Ezeh. 18, 21.) Predragi kristijani! Ker nam neskončno po¬
trpežljivi in usmiljeni Bog tako prizanaša, da bi se spokorili
svojih grehov in ubežali peklu, spokorimo se jih sedaj, do¬
kler še živimo, da nas kdaj ne kaznuje po svoji pravičnosti
v peklu. Ako smo grešili, se moramo  pokoriti za svoje
grehe na vsak način ako ne tukaj, pa na onem svetu. Po¬
kora na tem svetu, in ko bi se nam zdela še tako težka, je
lahka  v primeri s pokoro na onem svetu, ki je silno
ostra;  pokora na tem svetu je kratka,  na onem svetu
silno dolga,  ker večna; pokora na tem svetu je za¬
služna,  na onem brez zasluženja.  „Ako na
tem svetu ne objokujemo svojih grehov", pravi sv. Janez
Krizostom, „bomo jokali na onem svetu, toda brez vspeha."

2 v r š e t e k.

Preljubljeni v Gospodu! Razložil sem vam danes kazni,
katere trpč pogubljeni v peklu Nisem si jih izmislil jaz,
niti kdo drugi, ampak ustvarila jih je pravičnost božja, kakor
sem vam dokazal iz svetega pisma in iz nauka sv. katoliške
cerkve. O naj vas današnje premišljevanje nagiblje, da ne
bodete hodili po širokem potu, ki pelje v pogubljenje, am¬
pak po ozki stezi, ki pelje v življenje, da ne bodete le v
velikem številu poklicanih, ampak tudi v malem številu
izvoljenih. Amen.

20 *

308

207. Krščanski nauk.

„Jaz sem prišel", govori Kristus, „da imajo življenje,
in obilnejše imajo." (Jan. 10, 10.) Jezus Kristus je prišel z
nebes na zemljo, da bi vstali po njem od smrti greha k
novemu duhovnemu življenju in tako dosegli večno življenje.
Da bi nam pridobil večno življenje, se je včlovečil, se na
zemlji tri in trideset let potil in trudil, učil, svaril, zapovedi
dajal, čudeže delal ter nazadnje trpel in umrl. Vse, kar je
storil, storil je iz tega namena, da bi v nebesa prišli. Pri
krščanskemu nauku o sodbi smo slišali, da bo duša obsojena
ali v vice ali v pekel ali pa bo sprejeta v nebesa. Ko smo
še otroci bili, smo slišali že praviti o nebesih, kamor naj
bi prišli, kadar nas Gospod pokliče iz solzne doline, v kateri
smo le popotniki in ptujci. Poglejmo si danes nekoliko našo
pravo domovino, nebesa.

4 Nebesa.

873. Kaj so nebesa?

Nebesa so kraj, kjer angeli in svetniki
uživajo večno veselje.

Nebesa se v sv. pismu imenujejo mnogokrat večno
življenje.  „Kaj naj storim dobrega, da dosežem večno
življenje?"  vprašal je neki mladenič Jezusa. Ta pa mu
je odgovoril: „Ako pa hočeš v življenje  iti, izpolnjuj
zapovedi." (Mat. 19, 16.17.) »Pravični", pravi Kristus, „pojdejo
v večno življenj  e." (Mat. 25, 46.) Življenje v peklu
se imenuje večna smrt ali druga smrt.  Vzrok
za to nam pove sv. Avguštin tako-le: „Kakor je duša živ¬
ljenje trupla, tako je Bog življenje duše; in kakor truplo
umrje, ako izgubi dušo, tako umrje duša, ako izgubi Boga.
Izguba Boga je smrt duše, kakor je izguba duše smrt trupla."
(Serm. 62. n. 2.) Duša, ki pride v nebesa, pa bo vekomaj
združena z Bogom, zato se nebesa po pravici imenujejo
večno življenje.  Da bo tako življenje, nas Kristus
še drugekrati razločno uči, ko n. pr. pravi: „Resnično, res¬
nično vam povem: Ako kdo dopolni mojo besedo, ne bo

309

videl smrti vekomaj" (Jan. 8, 51.) in: „Kdor v me veruje,
bo živel, akoravno umrje. In kdorkoli živi in v me veruje,
ne bo umrl vekomaj." (Jan. 11, 25. 26.) Sv. Janez pravi:
»Smrti ne bo več." (Skriv. raz. 21, 4.)

Katekizem imenuje nebesa kraj,  ker tudi sv. pismo
samo govori o nebesih kakor o kraju ali prebivališču. Tako
pravi Jezus: „V hiši  mojega Očeta je mnogo prebivališč.
Ako bi tako ne bilo, bi vam bil povedal; ker grem vam
pripravit mesto. In ko odidem in vam pripravim mesto,
bom zopet prišel in vas bom k sebi vzel, da boste tudi vi,
kjer sem jaz.“ (Jan. 14, 2. 3) „Nebesa se imenujejo v svetem
pismu tudi: „Mesto živega Boga", »nebeški Jeruzalem"
(Hebr. 12, 22.); „raj“ (II. Kor. 12, 4.). Vsa ta imena nam
spričujejo, da so nebesa kraj. Sv. Janez piše: „In jaz, Janez,
sem videl sveto mesto, novi Jeruzalem,  priti z
neba od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ki je napravljena
svojemu ženinu. In sem slišal velik glas govoriti s sedeža:
Glej! prebivališče Boga z ljudmi,  in prebi¬
val bo ž njimi. In oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam,
njih Bog, bo ž njimi." (Skriv. raz. 21, 2. 3.)

V nebesih uživajo angeli in svetniki  večno
veselje. Mihael in neštevilni drugi angeli se niso dali za¬
peljati od hudobnega Luciferja in njegovih angelov, ampak
so ohranili Bogu zvestobo. Bog jih je zato poplačal z
večnim vzveličanjem v nebesih, kjer vedno gledajo obličje
nebeškega Očeta. (Mat. 18, 10.) Prerok Danijel govoreč o
angelih okoli prestola božjega, pravi: »Tisočkrat tisoč mu
jih je streglo, in desettisočkrat stotisoč jih je stalo okoli
njega." (Dan. 7, 20.) Razven dobrih angelov so v nebesih
svetniki,  to so ne le tisti, katerih svetost je Bog iz¬
pričal s čudeži in jih je sveta cerkev prištela svetnikom,
ampak sploh vsi tisti, kateri so se v milosti božji ločili iz
sveta. O teh pravi sv. Janez: „Potem sem videl veliko trumo,
katere nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in
ljudstev in jezikov stati pred sedežem in pred Jagnjetom;
bili so oblečeni v bela oblačila in palmove veje so bile v
njihovih rokah ... To so tisti, ki so prišli iz velike nad¬
loge in so oprali svoja oblačila in jih obelili v krvi Jag-
njetovi. Zato so pred sedežem božjim, in mu služijo noč in
dan v njegovem templu; in kateri sedi na sedežu, bo nad
njimi prebival. Ne bodo več ne lačni ne žejni; tudi solnce
jih ne bo več peklo, ne kaka vročina; zakaj Jagnje, ki je

310

v sredi sedeža, jih bo paslo in jih vodilo k virom žive vode;
in Bog bo obrisal sleherno solzo od njih očij.“ (Skrivno
raz. 7, 9, 14—17 )

Angeli in svetniki uživajo v nebesih večno veselje,
veselje, ki ne bo nikdar nehalo. To veselje je neizrečeno
veliko, toliko, da se izreči, da se popisati ne da. Jezus Kri¬
stus sam je rekel apostolom: „Veselite se in od veselja po¬
skakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih." (Mat. 5,12.)
Ako tisti, ki more trdno in zanesljivo pričakovati, d#bo
prišel v nebesa, more zaraditega veselja poskakovati že na
zemlji, ki je vender solzna dolina, mora gotovo veselje v
nebesih biti neizmerno veliko. Gotovo je užival prvi človek
veliko veselje v raju, v „vrtu veselja" (I. Mojz. 2, 8.), vender
pa se to veselje z nebeškim še primerjati ne da; zakaj vrt
veselja je bil kraj  p o s k u š n j e, nebesa pa so kraj
plačila za prestano poskušnjo;  v vrtu ve¬
selja svetilo je solnce in mesec, nebesa pa „ne potrebujejo
ne solnca ne meseca, da bi svetila v njih; zakaj veličastvo
božje jih razsvetljuje, in njihovo svetilo je Jagnje." (Skrivno
raz. 21, 23) Iti v nebesa imenuje Jezus Kristus naravnost
„iti v veselje svojega Gospoda". (Mat. 25, 21.)

Resnico, da so nebesa, mora vsakdo trdno verovati,
četudi je ona verska skrivnost, katere ne more spoznati
ustvarjen razum, ampak jo spoznamo šele po razodetju božjem.
Že prerok Danijel napoveduje, da bodo eni izmed teh, ki
spijo v prahu zemlje, „ vstali k večnemu življenju". (Danijel
12, 2.) Da so tisti pravični, ki bodo večno živeli, pove nam
knjiga modrosti, kjer beremo: „Pravični pa bodo vekomaj
živeli,  in pri Gospodu je njih plačilo, in skrb zanje pri
Najvišjem. Žato bodo prejeli častitljivo kraljestvo in lepo
krono iz Gospodove roke." (Modr. 6, 16. 17.) Kristus pa
pravi: „Pravični pojdejo v večno življenje."  (Matevž
25, 46.) V poslednjem členu apostolske veroizpovedi zato
tudi molimo: „Verujem . . . večno življenje."

Kje so nebesa? O tem se sveta cerkev ni izrekla. Po
mnenju največjih bogoslovskihučenikov so nad zvezdami.

Dragi kristijani! Mi vsi smo ustvarjeni za nebesa. Sveti
Pavel pravi: „Naše prebivanje je pa v n e b e s i h, od ko-
dar tudi Vzveličarja čakamo Gospoda našega Jezusa Kristusa,
kateri bo premenil naše revno telo, ker je bo upodobil svojemu
častitljivemu telesu." (Filiplj. 3, 20. 21.) Tako zelo so ne¬
besa naš namen, da bi morali že zdaj, ko še bivamo na

311

zemlji, svoje misli in želje imeti le v nebesih. Taisti apo¬
stol piše drugokrat: „Konec pa (imate) večno življenje.*
(Rimlj. 6, 22.) Bog tudi hoče, da bi vsi v nebesa prišli,
kakor zopet piše sv. Pavel: „Bog hoče, da bi se vsi ljudje
vzveličali." (I. Tim. 2, 4.) Ker so mnogi ljudje pozabili, da
so ustvarjeni za nebesa, zapustil je Sin božji nebesa ter se
včlovečil, da bi nas spomnil, da smo ustvarjeni za nebesa,
da bi nas učil, kako moramo živeti, da pridemo v nebesa,
in nam to, kar je učil, pokazal z lastnim vzgledom. „Tako
je Bog ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da,
kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno živ¬
ljenje." (Jan. 3, 16.) To pa še ni bilo božjemu Sinu dovolj,
da nas je učil z besedo in z vzgledom, ampak je dal celo
svoje življenje, da bi bile naše duše v njegovi krvi kakor
v kopeli očiščene slehernega greha. „On je sprava za naše
grehe, pa ne le za naše, ampak tudi za grehe vsega sveta."
(I. Jan. 2, 2.) Pa tudi to še ni bilo božjemu Sinu dovolj, da
je za nas dal svojo kri in svoje življenje, ampak da bi ljudje
zopet ne zgrešili svojega namena, nebes, ustanovil je sveto
cerkev, katera nas zdaj namestu njega uči in nam kaže pot
v nebesa. Zato je naročil apostolom: „Pojdite in učite vse
narode,  in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega
Duha. Učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapove¬
dal." (Mat. 28, 18. 19.) Pojdite k vsem ljudem brez razločka,
oznanjujte jim veselo resnico, da so ustvarjeni za nebesa;
krščujte jih v imenu Očeta, ki jih je za nebesa ustvaril, v
imenu Sina, ki jih je za nebesa odrešil, v imenu svetega
Duha, kateri jih za nebesa posvečuje. Da bi nihče ne dvomil,
da je res ustvarjen za nebesa, zapovedal je Gospod svojim
služabnikom: „Pojdite po cestah in ulicah mesta, pojdite na
pote in prelaze, in pripeljite sem uboge, in hrome, in slepe,
in kruljeve, da se napolni moja hiša." (Luk. 14, 21 ) Morebiti
si marsikateri grešnik misli: Za mene nebesa niso, ker sem
tako hudo in tolikokrat žalil Boga. Takega malosrčnega
naj potolažijo besede Jezusove, ki je rekel: „Sin človekov
je prišel iskat in vzveličat, kar je bilo izgubljenega* (Lukež
19, 10.), in: »Povem vam, da bo v nebesih večje veselje nad
enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devet in devet-
deseterimi pravičniki, kateri ne potrebujejo pokore." (Lukež
15, 7.) Sv. Peter pa pravi: „Gospod . . . potrpežljivo ravna
zavoljo vas, ker noče, da bi bili nekateri pogubljeni, temveč,
da bi se vsi obrnili k pokori." (II. Petr. 3, 9.) Ko je šel

312

Jezus v nebesa, je še poprej rekel apostolom: »Grem, da vam
pripravim mesto. In ko odidem in vam pripravim mesto,
bom zopet prišel in vas bom k sebi vzel, da boste tudi vi,
kjer sem jaz.“ (Jan. 14, 2. 3.) Preljubljeni v Gospodu! Ne
pozabite nikoli, da niste ustvarjeni za ta svet, da bi tukaj
uživali svojo pravo srečo, bodisi v bogastvu, bodisi v uži¬
vanju, bodisi v časti, ampak da ste vsi ustvarjeni edino za
nebesa, in da morate le po nebesih hrepeneti. »Vemo, da,
dokler smo v telesu, popotujemo (ločeni) od Gospoda."
(II. Kor. 5, 6.) »Iščite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč na
desnici božji; hrepenite po tistem, kar je zgoraj, ne pa po
tem, kar je na zemlji." (Kol. 3, 1. 2.)

874. Kdo pride v nebesa?

Y nebesa pride, kdor je umrl v milosti
božji in je zadostil za grehe, ki jih je morda
storil.

Kdor umrje v smrtnem grehu, ne more priti v nebesa,
ker nima duhovnega življenja; njegov delež je večna poguba.
V nebesa pride le tisti, ki umrje v milosti božji. Sv. pismo
pravi: »Pravični  bodo vekomaj živeli" (Modr. 6, 16.),
in: »Pravični  pojdejo v večno življenje." (Mat. 25, 46.)
Ker le milost božja stori človeka svetega in pravičnega,
otroka božjega in dediča večnega vzveličanja, zato pravi
katekizem, da le tisti pride v nebesa, kdor je umrl v milosti
božji. V nebesa torej ne pridejo otroci, ki so umrli pred
sv. krstom, ker nimajo posvečujoče milosti božje, pač pa
pridejo v nebesa otroci, ki so umrli po sv. krstu, čeravno
se še niso zavedali pameti. Ako nemila Smrt vzame starišem
majhnega otroka, obžalujemo stariše, a otroka blagrujemo,
otroka imenujemo srečnega, ker vemo, da pride otrok takoj
po smrti v nebesa. Iz tega spoznate, dragi kristijani, da oni
stariši, ki žalujejo nad smrtjo svojega otroka, ki je umrl,
še predno se je začel zavedati pameti, ne ravnajo prav, ker
mu zavidajo takorekoč njegovo večno srečo, ter ne po¬
mislijo, koliko skušnjav bi še čakalo otroka, ko bi bil živel,
koliko težje bi se vzveličal. — V nebesa pridejo tisti od¬
rasli, ki ohranijo svojo krstno nedolžnost neomadežano do
smrti. Po potu nedolžnosti bi morali iti v nebesa vsi kri¬
stijani, radi česar tudi pravi krstitelj krščencu, ko mu iz-

roči bel križevnik: „Sprejmi belo oblačilo, katero prinesi
neomadežano pred sodnji stol Kristusov. 44  Vender pa pride
v nebesa po potu nedolžnosti bolj malo odrastlih kristijanov.
V skrivnem razodetju pravi Gospod škofu mesta Sarda:
„Imaš pa vender nekoliko ljudij v Sardah, kateri niso oma¬
deževali svojih oblačil, in bodo hodili z menoj v belih ob¬
lačilih, ker so vredni. Kdor premaga, bo tako oblečen v
bela oblačila in ne bom izbrisal njegovega imena iz knjige
življenja. 44  (Skriv. raz. 3, 4. 5.) Torej le nekoliko jih ohrani
krstno nedolžnost. — Kdor je po smrtnem grehu izgubil
krstno nedolžnost, si mora, ako hoče v nebesa priti, znova
pridobiti posvečujočo milost božjo po pravi pokori. Kristus
namr-eč pravi: „Blagor tistim, ki so čistega srca;
ker Boga bodo gledali. 44  (Mat. 5, 8.) Predno more tisti, ki
je grešil, pa si je znova pridobil posvečujočo milost v za¬
kramentu sv. pokore, iti v nebesa, pa mora za svoje grehe
tudi zadoščevati. Kdor zadosti zanje že v tem življenju, pride
precej po smrti v nebesa, kdor pa ne zadosti tukaj, mora
zadoščevati po smrti v vicah, ker „nič omadežanega ne pojde
v nebeško kraljestvo. 44  (Skriv raz. 21, 27.) Ne le tisti, ki
so po sv. krstu smrtno grešili, morajo zadoščevati za grehe,
ampak tudi tisti, ki so storili samo male grehe.

„Veliko plačilo prejme, kdor se je mnogo trudil", pravi
sv. Gregor Veliki. Nebesa so neizmerno veliko plačilo, in
kdor si je hoče zaslužiti, se mora mnogo truditi. »Kako
ozka so vrata in tesna je pot, katera pelje v življenje! in
malo jih je, kateri jo najdejo", pravi Jezus. (Mat. 7, 14.)
Ozka vrata in tesna pot, ki peljejo v življenje, t. j. v nebesa,
so zapovedi božje, kakor pove psalmist rekoč: „Tečem po
poti svojih zapovedij. 44  (Ps. 118, 32.) Tesne in ozke se imenu¬
jejo, ker hudemu poželenju nič prostora ne dajo in se morajo
natančno izpolnjevati, ker mora človek zatajevati samega
sebe, ako jih hoče izpolnjevati. Nobena še tako vabljiva
skušnjava, nobena strast nas ne sme zmotiti, preslepiti, da
bi zapustili to pot. Nam vsem kliče Kristus: „Ako kdo hoče
za menoj priti, naj zataji samega sebe, naj zadene svoj križ
in hodi za menoj- 44  (Mat. 16, 24.) „Nebeško kraljestvo 44
trpi silo, in silni je potegnejo nase", pravi zopet božji Vzve-
ličar. (Mat. 11, 12.) S silo moramo odvračevati ovire vzve-
ličanja, s silo se moramo vojskovati zoper mnogotere skuš¬
njave. „Po mnogih nadlogah moramo iti v božje kraljestvo. 44
(Dej. ap. 14, 21.) Kakor je Kristus moral mnogo trpeti in

314

celo umreti, da je šel v svojo čast, tako mora tisti, ki hoče
za Kristusom priti v nebesa, mnogo trpeti. Spomnite se,
koliko so trpeli mučeniki, da so prišli v nebesa, koliko so
trpeli mnogi spoznovavci! Tudi nam se ne sme nobeno trp¬
ljenje na svetu zdeti preveliko, da pridemo v nebesa, saj
nas čaka tam neizmerno veliko plačilo. Prizadevajmo si
vkljub vsem težavam in vsemu trpljenju ostati v dobrem
stanovitni, saj „bodo prišli, kateri so dobro delali, v vsta¬
jenje življenja/ 4  (Jan. 5, 29.)

Tisti, ki si prizadevajo pravično živeti, imajo nekak
predokus nebeškega veselja že tukaj na zemlji; zakaj oni
uživajo mir, ki ga svet ne more dati. (Jan. 14, 27.) „Velik
mir imajo, kateri ljubijo tvojo postavo“, pravi Bogu kralj
David. (Ps. 118, 165.) Knjiga pregovorov pravi: „Mirna vest
je kakor vedna gostarija. 44  (Preg. 15, 15.) Sv. Pavel je silno
veliko trpel na svojih apostolskih potovanjih, a vender je
pisal: „Poln sem tolažbe, preobilno veselje imam pri vsi naši
nadlogi. 44  (II. Kor. 7, 4.) Nekateri mučeniki so šli v smrt
prepevaje Bogu hvalne pesmi. Odkod imajo pravičniki tak
mir, tako tolažbo, tako veselje? Odtod, ker jih tolaži zavest,
da so otroci božji, da so dediči sv. nebes.

Z v r š e t e k.

Predragi! Upanje lepega plačila pripravi človeka, da
prenaša voljno največje trude in trpljenje, da se postavlja
v največje nevarnosti. Upanje lepega plačila žene mornarja
na nevarnosti polno morje, upanje lepega plačila ohrabruje
vojaka v vojski, upanje lepega plačila v nebesih naj na¬
giblje tudi nas k čednostnerou življenju. Kakšno je plačilo
v nebesih? Kristus pravi: „Kdor premaga, mu bom dal sedeti
z menoj na mojem sedežu; kakor sem tudi jaz premagal in
se vsedel s svojim Očetom na njegov sedež. 44  (Skrivno
raz. 3, 21.) Upanje večnega plačila v nebesih je tolažilo in
krepčalo mučenike v njihovem trpljenju), upanje) večnega
plačila je krepčalo svetnike, da so premagovali stanovitno
vse skušnjave svojega vzveličanja. Ko se je pobožna mati
sv. Klementa bala, da bo nastalo preganjanje kristijanov, je
Klementu še kot otroku večkrat ponavljala besede: „Nebesa
so plačilo, za katero se vojskujemo. 44  Te besede so se
otroku tako globoko vtisnile v spomin, da jih tudi kot mla¬
denič in mož ni pozabil. Mnogokrat je samemu sebi rekel:

»Nebesa so plačilo, za katero se vojskujemo. 44  Ko je pozneje
postal škof in bil obsojen k mučeniški smrti, je še umiraje
rekel: ,,Nebesa so plačilo, za katero se vojskujemo." Krščan¬
ski poslušavci! Recite tudi vi večkrat samim sebi: „Nebesa
so plačilo, za katero se vojskujemo 44 , in gotovo ne boste
omagali na potu v nebesa. Amen.

208. Krščanski nauk.

Nebeško veselje je toliko, da se ne da popisati. Sv.Janez
Krizostom ali Zlatousti, ki je znal tako lepo govoriti, da so
mu zaraditega dali priimek Zlatousti, pravi: „Nimam besedij,
da bi popisal nebeško veličastvo. 44  Sv. Bernard, ki ima pri¬
imek sladkobesedni,  piše: ^Plačilo izvoljenih v ne¬
besih je toliko, da se zmeriti ne da, tako obilno, da se iz¬
govoriti ne da, tako dragoceno, da se ceniti ne da." „Kakšna
bo naša prihodnja čast v nebesih 44 , pravi sv. Avguštin,
„koliko bogastvo se nam tam obeta, in v kako bliščečem
svitu se lesketa, moremo pač s svojim jezikom hvaliti in
poveličevati, ne pa popisati." Kristus sicer govori o nebe¬
škem veselju, ko pravi: „Veselite se in od veselja poskakujte,
ker je vaše plačilo obilno v nebesih 44  (Mat. 5, 12.) in: „Pravični
se bodo svetili kakor solnce v kraljestvu svojega Očeta"
(Mat. 13, 43.), a natačno nam tudi on ni popisal nebeškega
veselja, ker je govoril človeški jezik, nebeško veselje pa se
s človeškimi besedami popisati ne da. Četudi je nebeško
veselje nepopisljivo, nam vender katekizem pove vsaj nekoliko:

875. Kakšno veselje uživajo izvoljeni v
nebesih ?

Izvoljeni v nebesih uživajo to-le neizmerno
veselje:

1. gledajo Boga iz obličja v obličje ter ga
ljubijo in uživajo celo večnost.

Kakor je za pogubljene v peklu največja muka, da ne
morejo gledati Boga, tako je za izvoljene v nebesih največje

316

veselje, največja blaženost, da gledajo Boga iz obličja v obličje.
Na tem svetu ne moremo Boga prav spoznati; mi smo kakor
slepi otroci. Slepega otroka njegovi stariši živijo, oblačijo,
vodijo, varujejo, vender otrok jih ne vidi. On pač večkrat
ž njimi govori in jih kliče: oče, mati, toda, kakšni so, ne ve.
Nekoliko jih pač spoznava po tem, kar mu store dobrega,
a prav jih ne more spoznati. Tudi mi imamo ljubeznivega,
dobrotljivega Očeta v nebesih. On nas živi, nas oblači, nas
vodi in varuje na našem zemeljskem popotovanju, ž njim se
pogovarjamo v molitvi, ko pravimo: „Oče naš, kateri si v
nebesih 11 , toda njega samega ne vidimo, ne poznamo njego¬
vega veličastva, ne slutimo njegove lepote in velikosti. Res¬
nično smo torej kakor slepi otroci, ki ne vidijo svojega
očeta. Le nekoliko spoznamo Boga iz njegovega razodetja,
nekoliko iz glasu vesti, nekoliko iz vidnega sveta. Ako
namreč premišljujemo stvari božje, nebo in zemljo in vse,
kar je na nju, ako premišljujemo njihovo velikost, lepoto, si
moramo pač reči: Ako je že to, kar je Bog ustvaril, tako
lepo, tako veličastno, kako lep, veličasten, mogočen, dobrotljiv,
moder mora biti šele Bog sam. Torej le nekoliko spozna¬
vamo Boga v zrcalu njegovih stvarij Zato pravi sv. Pavel:
„Nekoliko le spoznamo . . . Sedaj vidimo skozi zrcalo kakor
v uganjki [megli]. 11  (I. Kor. 13, 9. 12) Zrcala starih so bila
nepopolna, torej se tudi podobe v njih niso videle prav po¬
polno in razločno. Kakor v tistih zrcalih človek ni videl
podob popolno in razločno, tako tudi Boga ne spoznavamo
popolno in razločno; naše spoznanje je temno, skrivno,
megleno, zaradi česar tudi pravi sv. Pavel, da „vidimo sedaj
kakor v uganjki  ali m e g 1 i“. Drugače pa spoznavajo
Boga izvoljeni v nebesih, ne le nekoliko, ne več skozi
zrcalo kakor v uganjki;  ampak, kakor pravi dalje
sv. Pavel: „Takrat bomo videli iz obličja v obličje. Sedaj
spoznam le nekoliko, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil
spoznan." (I. Kor. 13, 12.) Ako pravi sv. Pavel, da bomo
videli Boga iz obličja v obličje, ne misli s tem reči, da ga
bomo gledali s telesnimi očmi, kakor gledamo ljudi, saj je
Bog zgolj duh, katerega ni mogoče gledati s telesnimi očmi,
ampak naša duša ga bode gledala, ga spoznavala s svojim
razumom tako natančno, kakor najbolj natančno spoznamo
človeka, če ga vidimo iz obličja v obličje. Da bomo mogli
tako gledati Boga, „kateri prebiva v nedosegljivi svetlobi,
katerega noben človek ni videl, in ga tudi videti (spoznati)

317

ne more" (I. Tim. 6, 16.) le s svojim naravnim razumom,
razsvitljevala nas bo posebna luč — luč slave  — in
nam kazala veličastno bistvo božje. „Nasičujejo se (izvoljeni)
od obilnosti tvoje hiše, in potok sladkosti tvoje jih napaja.
Zakaj pri tebi je življenja vir, inv tvojem svitu vidimo
svetlobo"  pravi psalmist. (Ps. 35, 9. 10.) To pomeni po
razlaganju sv. očetov: V božji svetlobi, v svetlobi slave božje
bomo gledali svetlobo božjega bistva, božje narave, Boga
samega. (Dr. Fr. Lampe, Zgodbe str. 505.) Ta pogled na veli¬
častvo božje in lepoto božjo bo izvoljene tako prevzel, da
bodo kakor zamakneni zrli v Boga in ne bodo več obrnili
od njega svojih pogledov ter si ne bodo ničesar več želeli.
— V nebesih bodo izvoljeni tudi Bogu podobni. Naj revček
na svetu gleda še tako veličastnega kralja, on vender ostane
revček; naj gleda grd človek še tako lepo lice, on ostane
vender kakršen je bil. Vse drugače je v nebesih. Sv. Janez
piše: „Preljubi! zdaj smo otroci božji; in ni še očitno, kaj
da bomo. Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu  po¬
dobni,  ker ga bomo videli, kakor je.“ (I. Jan. 3, 2.) Tudi
sv. Pavel piše: „Mi pa vsi z odgrnenim obličjem gledamo
veličastvo Gospodovo, in smo od svetlobe do svetlobe, kakor
od Duha Gospodovega, v ravno tisto podobo spre¬
menjeni."  (II. Kor. 3, 18.) Ako se dene kos železa v
ogenj, postane železo samo ognjeno, dobi podobo ognja:
tako bo duša v nebesih, ko jo bo obsvetila in prešinila
svetloba božja, postala Bogu podobna.

Gledati Boga iz obličja v obličje je za izvoljene v
nebesih največja blaženost, je bistvo vzveličanja. Zaraditega
blagruje Kristus tiste, „ki so čistegn srca", ki so v milosti
božji, ter jim obeta za plačilo zlasti te, da „bodo gledali
Boga“. (Mat. 5, 8.) In zakaj dela ravno to izvoljene tako
srečne? Človek se čuti srečnega, če ima vse dobro, kar
si želi. Bog pa je neskončna dobrota, dobrota sama. Ker
si morejo izvoljeni reči: Neskončni Bog je naš, neskončno
dobroto imamo, se bodo tudi čutili popolnoma srečne in si
ne bodo ničesar več želeli.

Že na tem svetu bi morali po Kristusovem naročilu
ljubiti Boga zavoljo njega samega nad vse, „iz vsega svojega
srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli" (Mat. 22, 37.),
toda na svetu ga ne ljubimo tako popolno, ker ne spoznamo
dovolj njegove neskončne lepote in dobrote. V nebesih pa,
kjer bomo gledali Boga iz obličja v obličje, ko ga bomo

318

gledali, kakor je, bomo tudi spoznali, da je vreden vse, tudi
največje ljubezni, in iz tega gledanja in spoznavanja bo iz
virala popolna ljubezen do Boga, ki se ne bo nikoli ohladila;
zato pravi katekizem, da izvoljeni Boga ljubijo. Ker ne
morejo drugače, kakor da ga ljubijo, tudi niso več sposobni
grešiti in z grehom zapraviti svojega vzveličanja.

Izvoljeni v nebesih uživajo Boga vso večnost. Kaj pa
se to pravi ? Ako vidimo kaj lepega, ali kaj lepega slišimo,
občutimo nad tem neko zadovoljnost, neko radost. Naše
oko, naše uho uživa to lepoto, se nad njo veseli in raduje,
in čim lepše je to, kar vidimo ali slišimo, tem večkrat, tem
dalje bi tudi radi uživali to lepoto. Božja lepota in dobrota
pa ste neskončni, neskončno je božje veličastvo, zato imajo
tudi izvoljeni nad Bogom največje veselje, največjo zadovolj¬
nost; neprenehoma bodo želeli ga uživati in ga bodo uživali.
Kaka sreča, uživati Boga vso večnost! „Jaz pa bom gledal
tvoj obraz v pravičnosti; nasičen bom, ko se bo prikazalo
tvoje veličastvo 11 , rekel je kralj David. (Ps. 16, 15.) Svoje
hrepenenje po uživanju božjem je izrazil, rekoč: „Kakor
hrepeni jelen po studencih vodi, tako hrepeni moja duša po
tebi, o Bog! Mojo dušo žeja po Bogu — močnem, živem;
kdaj pridem in se prikažem pred obličje božje ?“ (Ps. 41,
2. 3.) Kaj ne, predragi! da bi tudi mi radi gledali Boga iz
obličja v obličje, ga ljubili in uživali vso večnost? Bodimo
čistega srca, zakaj: „Blagor tistim, ki so čistega srca; ker
Boga bodo gledali. 11  (Mat. 5, 8.) — Izvoljeni v nebesih uži¬
vajo to-le neizmerno veselje:

2.  obvarovani so za zmiraj vsakega, tudi
najmanjšega hudega.

Koliko je hudega na svetu, se da pač težko povedati.
Zemlja je resnično „solzna dolina" (Ps. 83, 7.), kakor se
večkrat imenuje, polna bolečin in težav, polna solzil. Zdaj
nas preganjajo in obrekujejo hudobni ljudje, zdaj nas tlačijo
različne skrbi, zdaj zopet nas vznemirjajo raznotere skuš¬
njave in strasti, zdaj zopet nam pobere neizprosna smrt kako
drago osebo in napolni z žalostjo našo dušo. Koliko težav
in bolečin napravlja ljudem revščina, razne nesreče, koliko
preskrbljevanje življenjskih potrebščin! Marsikaterega muči
bolezen vse življenje; vzdihovaje se vleže v postelj, vzdiho-
vaje zopet vstane. Pa četudi človeka ne napade nobena

319

druga bolezen, že bližajoča starost sama se mora imenovati
bolezen. Mnogo trpljenja prizadeva našemu telesu mraz in
vročina, lakota in žeja, trud in delo. Marsikaterega življenje
bi se smelo primerjati oblačnemu, viharnemu dnevu, ko le
malokateri žarek veselja predere skozi temne oblake zoper-
nostij. Vprašajte starčka, ki upognen od teže let počasi leze
ob svoji palici, koliko izmed tisoč in tisoč dnij njegovega
življenja je bilo brez križev in težav, in povedal vam bo,
da le malo. In nikar ne mislite, da so bogatini in mogoč¬
neži brez bolečin in težav; oni imajo včasi hujše trpljenje,
kakor največji reveži. „Mnogo težav je vsem ljudem pri¬
sojenih in težek jarem leži nad Adamovimi otroci od dneva
njih rojstva do dneva njih pokopa v mater vseh ljudij. Njih
misli in skrbi srca so obrnene v premišljevanje prihodnosti
in v dan smrti, od njega, ki sedi na častitljivem sedežu, do
tega, ki je ponižan v prah in pepel; od njega, ki je oblečen
v višnjevo oblačilo in nosi krono, do tega, ki je pokrit s
hodnikom. Srd, ljubosumnost, nepokoj, nestanovitnost in
strah pred smrtjo, vedna jeza in prepir, in še celo ob času
počitka v spavnici moti ponočno spanje njegove misli“,
pravi modri Sirah (40, 1 — 5.) Vsega, tudi najmanjšega hu¬
dega na duši in telesu pa bodo obvarovani izvoljeni v ne¬
besih. Zato pravi Gospod o izvoljenih: „Ti so prišli iz velike
nadloge ... Ne bodo več ne lačni, ne žejni; tudi solnce jih
ne bo več peklo, ne kaka vročina; zakaj Jagnje, ki je v
sredi sedeža, jih bo paslo in jih vodilo k virom žive vode;
in Bog bo obrisal sleherno solzo od njih očij.“ (Skrivno
raz. 7, 14—16.) Tako piše sv. Janez, in zopet: „Bog bo
obrisal vse solze od njih očij, in smrti ne bo več; tudi ne
bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine; ker poprejšnje
je minulo." (Skriv. raz. 21, 4.) O kako srečen kraj morajo
biti nebesa, kjer ni morečih skrbij, ne nobene žalosti in
bridkosti, sploh ničesar, kar napravlja bolečine! O kako
srečni bodete vi, bogaboječi reveži, ki zdaj nimate včasi miti
košček črnega kruha, ako pridete v nebesa! Kako se bodete
veselili vi, pobožni kmetje in rokodelci, ki morate dan na
dan tako trdo delati; v nebesih boste našli zaželjeni počitek!
Kako se bodete veselili drugi bogaboječi kristijani, ki morate
večkrat piti iz keliha trpljenja, ki zdaj s strahom in trepetom
delate za svoje vzveličanje, ko vam ne bode nihče več na¬
stavljal zanjk in vas napeljeval v greh, ko se vam ne bode
treba več s strahom povpraševati, ali ste vredni srda ali

320

ljubezni, ali bodete do konca stanovitni ostali ali ne! — Iz¬
voljeni v nebesih niso samo obvarovani vsakega, tudi naj¬
manjšega hudega, ampak:

3. imajo vekomaj vse. dobro na duši in na
telesu; zakaj „oko ni videlo, ulio ni
slišalo in v srce človekovo ni prišlo,
kar je Bog pripravil tistim, kateri ga
ljubijo.“ (I. Kor. 2, 9.)

Koliko različnih želja imajo ljudje na tem svetu za
dušo in za telo! Eden si želi bogastva, drugi prijetnega,
zložnega življenja, tretji razveseljevanja, četrti časti in slave,
peti učenosti, sploh pa si žele ljudje, da bi se jim godilo
dobro. A kdo ne ve iz lastne izkušnje, da največ želja
ostane ljudem neizpolnjenih ? V nebesih imajo izvoljeni vse
dobro za dušo in telo. Duša se bo veselila s svojim umom
in s svojo voljo, ker se bo izpolnilo vse njeno hrepenenje,
zakaj en sam pogled v obličje božje napolnil jo bode z vso
modrostjo. „Vsak pravičnik", pravi sv. Anzelm, „bo imel v
nebesih tako učenost, da mu ne bo ničesar od vsega ne¬
znanega, karkoli vedeti hoče, bodisi iz preteklosti ali pri¬
hodnosti." Tam bomo spoznali kolikor mogoče božjo naravo
in božje bistvo, spoznali bomo svojo dušo in njene zmož¬
nosti, spoznali bomo angele in druge ljudi, spoznali bomo
bistvo drugih božjih stvarij. Na zemlji nas sv. cerkev opo¬
minja, da bi popolnoma podvrgli svojo voljo volji božji, da
bi ga ljubili nad vse. Toda vkljub njenim opominom, vkljub
obilnim milostim, katere dan na dan prejemamo, vkljub temu,
da molimo, prejemamo sv. zakramente, se nam to le nekoliko
posreči, ker nas ovira naša k hudemu nagnena volja. V ne¬
besih šele bomo z veseljem pripravljeni in voljni, storiti vse,
kar, kakor in ker Bog hoče; naša volja se bo popolnoma
strinjala z voljo božjo, kakor bi več ne imeli svoje volje.
Božja neskončna lepota, modrost, dobrotljivost in druge
neštevilne popolnosti bodo takorekoč očarale našo voljo in
vnele v nas nesebično, ognjevito ljubezen do Boga. Gledaje
Boga bomo spoznali tudi njegovo večno, iskreno ljubezen
do nas in to spoznanje bo rodilo v nas blaženost, ki se do¬
povedati ne dd. Ako bi kak mogočen kralj prijazno govoril
z revnim kmetom, se mu ljubeznivo smehljal in mu pokazal

321

svojo kraljevo naklonjenost, bi se mu srce nepopisljive sreče
topilo, oko veselja iskrilo. To je slaba podoba onega ne-
popisljivega veselja, katero čuti duša, ko spozna, kako jo
neskončno sveti, modri, vsemogočni Bog od vekomaj ljubi,
kako jo ljubi z odkritosrčno in nesebično ljubeznijo, ki
presega vsako drugo ljubezen. „Nasičujejo se od obilnosti
tvoje hiše, in potok sladkosti tvoje jih napaja“, o Bog!
(Ps. 35, 9.)

Jezus je rekel svojim učencem: »Resnično vam povem,
da se bo (Gospod) opasal in jih bo k mizi posadil in bo
pristopil ter jim stregel" (Luk. 12, 37.) in: „Jaz vam odločim
kraljestvo, kakor je je meni odločil moj Oče, da jeste in
pijete pri moji mizi v mojem kraljestvu." (Luk. 22, 30.)
Čeravno za poveličana telesa izvoljenih ne bo treba zemelj¬
skih jedij in bodo nesposobna za mesene čutne reči, se bodo
vender vsi telesni počulki naužili čistih, nebeških želja. Bolj
ko ta ali oni počutek zatajujemo na zemlji in se ga poslužu¬
jemo za dobro, večjo radost užival bo v nebesih.

Največjo čast uživajo na zemlji kralji in cesarji. In
glejte! v nebesih bode vsak izvoljenec kralj.  Knjiga
modrosti pravi: „Pravični . . . bodo prejeli častitljivo
kraljestvo in lepo krono  iz roke Gospodove."
(Modr. 5, 16. 17.) Kristus govori: »Kdor premaga, mu bom
dal sedeti z menoj na mojem sedežu;
kakor sem tudi jaz premagal in se usedel s svojim Očetom
na njegov sedež" (Skriv. raz. 3, 21.) in: „Kdor premaga in
ohrani moja dela do konca, m u bo m dal oblast
čez narode in bo kraljeval čeznje"  (Skrivno
raz. 2, 26. 27.) in zopet: »Bodi zvest do smrti, in ti bom
dal krono življenj  a." (Skriv. raz. 2, 10.) Sv. Pavel
piše: „Ako ž njim (s Kristusom) trpimo, bomo tudi ž njim
kraljevali."  (II. Tim. 2, 12) Zato bode Kristus zaklical
izvoljenim sodnji dan: „Pridite, blagodarjeni mojega Očeta!
posedite kraljestvo,  katero vam je pripravljeno od za¬
četka sveta." (Mat. 25, 34.)

Hrepenenje po ljubeznivi družbi je tako vkoreninjeno
v naša srca, da se osamljen človek ne čuti prav srečnega.
Obilno obložena miza je dolgočasna, ako sam pri njej sediš,
kraljevski dvor je puščava, ako sam v njem prebivaš. Kako
ljubezniva, prijetna pa je družba nebeška! Tam najdejo iz¬
voljenci svoje dobre prijatelje, svoje skrbne stariše, svoje
drage sorodnike. Tam so zbrani okoli Jezusa in Marije naj-

21

322

plemenitejši ljudje iz vseh narodov, časov, dežel, vsake sta¬
rosti in vsakega stanu, ki so vsi združeni v medsebojni
ljubezni v eno veliko družino, ki prepevajo skupno hvalne
pesmi, se veselč in radujejo ter pomnožujejo drug drugemu
večno srečo.

Pozemeljska sreča, pozemeljsko veselje izgine lahko
kakor dim in ne zapusti drugega za seboj kakor bridek
spomin nekdanjih srečnih in veselih dnij. Kdor je danes
zdrav in vesel, kakor riba v vodi, lahko jutri leži na smrtni
postelji, kdor je danes bogat, je lahko jutri največji siromak.
Pa četudi ničesar ne razdere že poprej pozemeljske sreče,
razdere jo smrt, ki vsakega ugrabi. Večja ko je sreča, katero
uživamo, bolj se bojmo jo izgubiti; ta strah nam greni vsako
veselje; misel: moja sreča bo kmalu minula, je bodeč trn,
ki je vpleten celo v kraljevo krono. Le v nebeški domo¬
vini je vse stanovitno, obstoječe, neminljivo, ker je večno.
„Pravični bodo vekomaj živeli,  in pri Gospodu je
njih plačilo in skrb zanje pri Najvišjem.“ (Modr. 5, 16.)
„Pravični pojdejo v večno  življenje." (Mat. 25, 46.) „Vaše
srce se bo veselilo", pravi Jezus, „in v a šega veselja
vam ne bo nihče vzel."  (Jan. 16, 22.) Naše hiše, po¬
sestva, vasi, mesta bodo razpadla, dežel, kraljestev, narodov
ne bo več, Je naše vzveličanje, neizmerno nebeško veselje
bo večno. Če premišljujemo nebeško veselje, moramo pač
reči z apostolom: „Oko ni videlo, uho ni slišalo in v srce
človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, kateri ga
ljubijo." (I. Kor. 2, 9.) Po pravici blagruje sv. pismo iz¬
voljene, rekoč: „Blagor mrtvim, kateri umrjo v Gospodu!
Odslej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda; zakaj njih
dela gredo za njimi" (Skriv. raz. 14, 13.) in: „Blagor jim,
kateri so na ženitno večerjo Jagnjetovo poklicani." (Skrivno
raz. 19, 9.)

876. Ali bodo ušivali izvoljeni vsi enako
veselje?

Izvoljeni ne bodo uživali vsi enakega ve¬
selja; kdor je storil več dobrega, užival bo
tudi večje plačilo.

Večno veselje v nebesih je plačilo, katero izplača „Go-
spod, pravični sodnik" (II. Tim. 4, 8.) za dobra dela. Ker je

323

Gospod neskončno pravičen sodnik in plačnik, bode tudi
plačilo, katero bo izplačal izvoljenim v nebesih, primerno
njihovemu zasluženju. Zasluženje izvoljenih pa ni vseh
enako, ker je storil eden več, drugi manj dobrih del. Iz
tega sledi, da izvoljeni tudi ne bodo prejeli vsi enakega
plačila, da ne bodo uživali vsi enakega veselja, ampak da
bo tisti, ki je storil več dobrega, užival tudi večje plačilo.
Majhen otrok, ki umrje precej po sv. krstu, si torej sam ni
ničesar zaslužil, ne bode užival tolikega veselja, kakor po¬
stavim sv. Pavel, sv. Lavrencij; on, ki se je šele na smrtni
postelji spreobrnil, poprej pa hudo grešil, ne bo užival ti¬
stega plačila, kakor postavim angelski mladenič, sv. Alojzij.
To sprevidi že naša pamet. Tudi sv. pismo nam to spričuje.
Hlapec, ki je pridobil pet talentov, je bil bolje poplačan,
kakor tisti, ki je pridobil samo dva. Sv. Pavel pa pravi
kar naravnost: „Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor
seje v obilnosti, bo tudi žel v obilnosti." (II. Kor. 9, 6.)
Drugje piše: „Druga je svetloba solnca, druga svetloba lune,
in druga svetloba zvezd; zvezda se namreč od zvezde loči
po svetlobi. Tako bo tudi vstajenje mrtvih.*“ (I. Kor. 15,
41. 42.) Da bo veselje izvoljenih v nebesih različno, posna¬
memo tudi iz besed Jezusovih: „V hiši mojega Očeta je
mnogo prebivališ  č.“ (Jan. 14, 2.) K tem besedam
prav pripominja še cerkveni pisatelj Tertulijan: „Zakaj je
pri Očetu mnogo prebivališč razven zaradi različnosti za-
služenja? In zakaj se loči zvezda od zvezde po svetlobi,
razven zaradi različnosti žarkov ?“ (Scorp. c. 6.) Florentin¬
ski cerkveni zbor pravi, da »pravični jasno gledajo Boga,
vender pa po različnosti zasluženja drug popolneje od dru¬
gega. Najbrž da bode svetloba, luč slave  ne¬
katere bolj razsvetljevala kakor druge, ki niso toliko dobrega
storili, zato pa bodo tudi oni jasneje gledali Boga in uživali
večje veselje kakor ti. Zato pravi sv. Pavel: „Takrat bom
spoznal, kakor sem bil spoznan" (I. Kor. 13, 12.), to se pravi:
V tisti meri bom spoznal Boga, kakor bom jaz od njega spo¬
znan pravičen, svet. Ker bo torej plačilo v nebesih toliko
večje, kolikor večje je zasluženje, nabirajmo si za nebesa
toliko dobrih del, kolikor nam je največ mogoče.

21 »

324

877. K čemu naj nas spodbuja premišlje¬
vanje nebeškega veselja?

Premišljevanje nebeškega veselja naj nas
spodbuja:

1. da malo čislamo časne dobrote in hre¬
penimo le po večnih.

Ako premišljujemo nebeško veselje in je primerjamo s
časnimi dobrotami in z veseljem in srečo, katera nam na-
rejajo časne dobrote, pač spoznamo, da so one le prazne
pene, ki se prej ali slej razpršijo v nič. Ker so časne dobrote
le prazen nič, zato jih malo  čislajmo, toliko, kolikor nam
pomagajo, da dosežemo večno veselje, nikar pa ne navezujmo
nanje svojega srca, ker se potem jako lahko zgodi, da po¬
zabimo na Boga in na večno veselje v nebesih. „Ne ljubite
sveta in ne tega, kar je v njem. Ako kdo ljubi svet, ni lju¬
bezni Očetove v njem ... In svet prejde in njegovo po-
želenje.“ (I. Jan. 2, 15. 17.) Kristus pa pravi: „Ne spravljajte
si zakladov na zemlji, kjer jih rja in molj konča, in kjer
jih tatje izkopljejo in ukradejo.“ (Mat. 6, 19.) Hrepenimo le
po večnih dobrotah, prizadevajmo si, da si z dobrimi deli,
katera opravljamo v stanu posvečujoče in s pomočjo dejanske
milosti božje, zaslužimo večno veselje in je povečamo. Zato
pravi dalje Kristus: „Zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih
ne konča ne rja ne molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo
in ne ukradejo.^ (Mat. 6, 20.) „Iščite torej", opominjam vas
s sv. Pavlom, „kar je gori, kjer je Kristus sedeč na desnici
božji; hrepenite po tem, kar je zgoraj, ne pa po tem, kar je
na zemlji." (Kol. 3, 1. 2.) — Premišljevanje nebeškega ve¬
selja naj nas spodbuja:

2 .  da se zvesto in stanovitno bojujemo
zoper greh.

„Delaj“, opominja sv. Pavel, „kakor dober vojščak Kri¬
stusa Jezusa.“ (II. Tim. 2, 3.) Vsak kristijan je vojščak Jezusa
Kristusa. Zoper katerega sovražnika pa se mora vojskovati?
On se mora bojevati, kakor njegov poveljnik, Jezus Kristus,
zoper greh, zakaj z grehom se žali neskončni Bog, greh nas
oropa posvečujoče milosti in ž njo božje ljubezni in pravice

325

biti otroci božji; greh nam vzame vse zasluge za nebesa in
nas stori nesposobne, pridobivati si zanje novih zaslug, greh
nas oropa svetih nebes. Kdor hoče biti dober vojščak, se
mora zvesto  vojskovati, ne le proti enemu ali drugemu
grehu, ampak zoper vse, ne malomarno, ampak odločno,
on se mora bojevati ne le tupatam,  ampak vsak  čas,
do konca svojega življenja, torej stanovitno.  Da se
bomo zvesto in stanovitno bojevali zoper greh, spominjajmo
se večkrat nebeškega veselja, ki nas čaka. Kakor posvetne
vojake nagiblje upanje lepega plačila, da voljno prenašajo
vse težave vojske ter se zvesto in stanovitno bojujejo, tako
naj spodbuja nas premišljevanje nebeškega veselja, da se
zvesto in stanovitno bojujemo zoper greh. „Blagor človeku,
kateri pretrpi skušnjavo; zakaj skušen bo prejel krono živ¬
ljenja, ki jo je Bog obljubil tistim, kateri ga ljubijo.“ (Jakob
1, 12.) — Premišljevanje nebeškega veselja naj nas spodbuja:

3. da potrpežljivo prenašamo vse trpljenje;
ker „trpljenje sedanjega časa se ne da
primerjati prihodnji časti, katera bo
razodeta nad nami.“ (Rimlj. 8, 18.)

Dvema učencema v Emavs gredočima je rekel Jezus,
ko sta se čudila, da je toliko trpel: „ Ali ni bilo potrebno, da
je Kristus to trpel in tako šel v svojo čast?“ (Luk. 24, 26.)
Kakor je Kristus, naša glava, le po velikem trpljenju šel v
svojo čast, tako moramo tudi mi, ki smo njegovi udje, hoditi
za njim po križevem potu, po potu trpljenja, zakaj: „Ako
ž njim trpimo, bomo tudi ž njim kraljevali", piše sv. Pavel.
(II. Tim. 2, 12.) Da pa se ne bomo strašili trpljenja, ki nas
čaka na potu v nebesa, da ne postanemo malosrčni in ne¬
potrpežljivi v trpljenju, premišljujmo večkrat nebeško veselje.
Ko je bil najmlajši izmed makabejskih bratov na vrsti, da
bi ga mučili, rekla mu je njegova junaška mati: „Prosim,
dete, ozri sev nebo." (II. Mak. 7, 28.) S tem ga je ohrabrila,
da se ni bal trpljenja ni smrti. Ko je sv. Simforijan bil na
poti v smrt in je slišal klicati svojo mater: „Dete, dete, spo¬
minjaj se večnega življenja, ozri se v nebo in poglej njega,
ki tam kraljuje: tebi se namreč življenje ne vzame, ampak
v boljše spremeni' 4 , je zaradi Jezusa Kristusa pogumno po-
molel svoj vrat krvniku. (Brev. Rom. 23. Aug.) Dragi kri-

326

stijan! Ako te straši, kar moraš trpeti za nebesa, oziraj se
tudi ti v nebo, spominjaj se večnega življenja, premišljuj
nebeško veselje, in prepričan sem, da, ko bi bilo tvoje trp¬
ljenje še toliko, je boš prenašal potrpežljivo, ker boš spo¬
znal, kakor pravi sv. Pavel, da se »trpljenje sedanjega časa ne
da primerjati prihodnji časti, katera bo razodeta nad nami.“
(Rimlj. 8, 18.)

Z v r š e t e k.

Preljubljeni v Gospodu! Danes zvršim razlaganje kate¬
kizma. Razlagal sem vam nauk, katerega nam je prinesel
na zemljo božji Sin, Jezus Kristus. „Kdorkoli bo mene spo¬
znal pred ljudmi“, je on rekel, „tistega bom tudi jaz spo¬
znal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. “ (Mat. 10, 32.)
Pričajte torej pred svetom srčno in stanovitno nauke svetega
evangelija z besedo in dejanjem. Ohranite si trdno vero,
upajte od Boga večno življenje in pripomočke, da je dosežete,
ljubite Boga iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in
iz vse svoje misli. Prejemajte pogosto in vredno sv. zakra¬
mente, v katerih boste zajemali potrebne milosti, da se boste
ogibali hudega in delali dobro. Spominjajte se večkrat po¬
slednjih rečij, smrti, sodbe, pekla in nebes. Ta spomin vas
bo ohranil stanovitne na potu krščanske pravičnosti, na
potu v nebesa; ako pa ste padli v grehe, vas bo najkrepkeje
nagibal k pokori in poboljšanju življenja. Mislite si večkrat:
Ako bi moral še toliko trpeti, v pekel nočem iti, v nebesa
hočem priti. Trudite se za nebesa z vsemi svojimi močmi.
Potem boste lahko rekli ob koncu svojega življenja s svetim
Pavlom: „ Dobro sem se vojskoval, tek dokončal, vero
ohranil. Zdaj mi je prihranjena krona pravice, katero mi
bo dal Gospod, pravični sodnik, tisti dan.“ (II. Tim. 4,
7. 8.) Amen.

O. A. M. D. G


KATOLIŠKA TISKAJttNA, LJUBLJANA.

■


te.--.Cr

■ma

-  >>

: v 4 ;‘._


*V ' ^ V S & 0 .

" ■ f  4  T  '■> ■ ■ ’ . ■ ■

^ ‘ *’ ‘ '

'A  "' <

>, ; v - - .;x

•-- ■, *

5- - i ■.’


n m

1  v

f / “■■'■' ■ ' ■' ‘ > : f m



mm


■ ,. ->■ 'AHA

'“K 1 ;-- 5 ' ; -3

•„•••. j .„• /■ -..V*'.*

- '

" ■ x  ' -- -V L' - ' • - '■ >

mmM  1




;•> . JS&



H',.

J, L ( *‘

.v ; 'f ;: cV

. .-

.

/ •.. .-v. ••>•

• - /~" w



\y -" A

^. 5 «

t- ^ ,v" <'• -I

, i *% '

■V " ' ^ f

I«s,. \ - >  > 4 / ■ '■ "n , * ■ A.  4 , „ . ....

r

V^t-. \ V-n ' y 4 ‘; • . 4  - •

'■■■v'.:  C/ " '. A: %i’ *'■ -  . _ (' / ‘fc

--■■  . S v. ''' ■' ■■ ' -- 1  . r J  ' i  T

, - f‘  •. • ' - 1 . "  V> - '-i: ■

' ' " %fc% :

■ v ;' 1  ■ ..

'Ar '■ A'~A

v  ' ^

■-■■mA'


>:vvf //-v'- v  m ~  ■' ;  - * ■ A >  - ■ •' 'A-A ■ ■ ■ A A

. ■  - ' ^ " i, '. "i “V

( jr  <> r . - r
. ^ , S,  ‘ v

, h

'■'‘  . i ■> _ r  : "H V

-‘“v /vCf,-


% A'-m- ■

m

: - ■ ' ■

JVl ■ ■ '• •■ ' . ' ■•! “■• • '■■;%  •. -V . :-■■:

.

■ - ‘

i  ■ .

■/

K



■' :*• >

.• f-:  • ' ?

'^1;-,> > 4 A 'r ■ " •4  ' ;  ■■% ■ \ :■  . k >V

r' ; '

t.V ' "



■■ 'T V>',

■!%

■- i >■

, ' ~ Y r  •,

5  "k-vk -

•^>4


-•> 4 ’--M

j. ■' ".-M

TtAf&AiA

'AS  ' ■ V "' ' N  - -• k' \ 'k: '» ■■

■ ■ - -  ■ ■■

4 ’\ -.ht MM,. M

J  - ;  ' ‘ ' J ' ' ' '

/. *r 4 “ ^ *

j

..-s - 4'4’  : 4.' A

■-< ;> . v ;'r\ ;  K'.  4  -' k.

/i:y-A ;

T' ' 1  ^ -


' :< s>