—   247    —
Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Tersta 29. julia. Šel sim ti teden proti Ser-voli skoz krasne Teržašse kampanie, kjer zdaj naša bogata gospoda hlada išče, omikovaje se iz soparnega mestnega zidovja, tu skoz krasne verte, kjer rase naj žlahniši vino; gledal sim po plodonosnih brajdah, ki so tolikokrat popotnika sprehajavca razveselovale; pa letoa se z žalostjo oči mimogredočih na nje ozirajo. Obrodile so terte sicer obilo; huda ura, ki je letos po tolikih krajih, posebno na Krajnskem ubogega kmeta tako hudo zadela, jim je prizanesla; visi grojzd pri grojzdu; —ali ni ga skoraj ugledati zdravega, vse je rujavkasto in černkasto tako, da ni upanja, da se bi le kaplice zdravega vina pridelalo. Enako žalostne novice nam dohajajo iz cele Istrie in tudi iz Goriške okolice. Kmetje tožijo , da ne vedo, s čim da se bodo preživili in davke plačevali, ker vino je bilo od nekdaj njih edina podpora, letos pa ga ne bodo mogli ne za kapljico prodati.
V Terstu občnokoristna in imenitna dela, naprave za prijetnost in olepsanje mesta in njegove okolice nikdar ne počivajo. Razun kolodvora, podaljšanja mola S.Carlo in veiicega Llovdovega arsenala poleg Servole, mislijo tudi od lesnega terga (piazza di legno) skoz hrib proti omenjenemu arsenalu preduh, in skoz-nj cesto v Istrio napraviti.
Iz Lutomera na Staj. Sila veliko se je pričakovalo letos vina v naših goricah,  ker  so  terte zarea
—    248    —
malokdaj toliko grojzdičev nastavile, — al pridelk ne bo upanja dosegel. Terte, ki so ccvele v lepem vremenu, obetajo obilo, zlasti na močni zemlji, — z tistih pa, ki so cvele o deževju in so na suhih in bolj pešenih zemljiših, odpadajo grojzdi večidel. Sploh bi se smel letošnji pridelk, če ga še kakošna nesreča ne zadene, za tretjino ali četertino manjši biti od leta 1848.
W. d, st. L.
Iz Maribora zvemo, da perve dni tega meeca se bo gosp. profesor Terstenjak na Koroško in Sol-nograško podal po knjižnicah in muzejih nabirat gradiva za povestnico slavensko. Da bi se začetniku nove dobe v zgodovinskem slovstvu našem obilni zakladi odperli!
Iz Postojne. M. 29. dan t. m. smo spremili na pokopališče visoke časti vrednega moža, gosp. K ar In a Šmol-a, dosluženega c. k. kameralnega oskerbnika graj-šine Postojuske , ki je v 79 letu svoje starosti življenje polno lepih zaslug mirno sklenul. Preobširno bi bilo popisati vse blage dela rajncega; spomnem le, kar je našemu tergu v vedni spomin zapustil? da Zobič, gora nekdaj Krasu podobna, ima njemu zahvaliti se, da je na njegove stroške dobro obdelana in ozaljšana bila z lepim drevoredom, ki pelje na visočino, od kodar se popotniku pogled čez celo Pivsko dolino odpre; škoda le, da se pot, ktero je on tako prijetno naredil, tak slabo popravlja , čeravno je ti kraj edino zavetje pred valovi prahu j ki ga imamo poleti tu požirati. — Z veliko slo* vesnostjo se je šolsko leto pri nas končalo. Konec-letne preskušnje so hvalili vsi, ki so pričujoči bili; učenci in učenke so se verlo obnašali. Hvalevredni so vsi naši učeniki, krona naše šole pa je ljubljenec mladine gosp. katehet Potočnik. Tudi petja in klavirja so se vadili otroci letos, in o tem gre hvala pridnemu podučitelju g. Vencajsu,   ki se je   prostovoljno lotil   te lepe   naloge.
—   Kar pa scer našo Postojnsko muzično družbo zadene, ktera se je leta 1848 s prostovoljnimi doneski osnovala in s takimi se še dan današnji večidel na nogah derži, ne morem reči , da bi se kaj preveč trudila, občinskim željam vstreči, ker se da le redko kterikrat očitno slišati, razun nekterih godov kakega premožnega človeka, ktere ima v svoji pratiki debelo zaznamovane. Za o bile doneske bi se spodobila saj mervica hvaležnosti vsim! Jez ne rečem, da bi se nam za ples godlo, ampak poleti v kakem vertu za pošten, kratek čas, ker muzika serce človeka razveseluje in Postojna je velika.   Kaj je   treba zmirej le po navžarsko trobiti?
—  Iz med tistih treh kontrabautarjev, ki so 1. julia v gojzdu med Blokami in Ložem žandarma Prevca tako grozovito ubili, so enega že zasačili; je pa razbojnik vojak iz Sluinskega regimenta. — Poslednjič vam še naznanim , da med živino, ki jo je poslednji stekli pes na Reki popadel, je že dvoje krav, ena telica in en prešič za stekljino poginilo, tedaj od teh le še en prešič živi. Popadeni ljudje pa so vsi čisto zdravi, in upati je sedaj, da bojo zdravi ostali. — Kar pri nas vreme vtiče, hvalimo Boga, da nas je letošnje uime—toče — dosihmal obvaroval; suša je pa velika, ker se na nobeno vižo k tečnemu dežju pripraviti ne more. Za to pa tudi za zelje, fižol itd. slabo kaže. Sena se je nakosilo na cente.
Iz Ljubljane. Po naznanilu slavnega c. k. deželnega poglavarja krajnski kmetijski družbi od 20. t. m. so Njih ekscelencija gospod minister notranjih oprav dovolili , da po nasvetu letošnjega občnega zbora kmetijske družbe bo pervo leto kmetijskih učilnic vpriho-dnje v Ljubljani, kjer se bo kmetijska kemia, nato-roznanstvo domače živine, živinoreja, oskerbovanje zdrave in   bolne  živine,   sadjo- in sviloreja učila.    Začetek   te
zdravniške šole perve dni mesca oktobra (kozoperska), — Vodstva podkovijske in živinozdravniške šole je bilo na znanje dano , da je c. k. ministerstvo vojaštva soglasno s c. k. ministerstvom notranjih oprav sklenilo, da učenci živinozdravstva, če se k soldatam vzamejo, se smejo tako dolgo iz vojaštva odpustiti (na urlaub), da šolo izdelajo, ako zato prosijo in se lepo obnašajo in pridno učijo.
Iz Ljubljane. V sredo 10. dan tega mesca, bodo realne šole v Ljubljani svoje pervo leto sklenile. Ob osmih bo zahvalna velka maša v stolni cerkvi, ob devetih pa delitev šolskih daril v dvorani hiše mestnega magistrata.