114
Dopisi.
Iz Porčica na Stajarskem. # Žalostnim srcem primem za pero, da potožim o grozovitih rečeh, ktere se v doljnem Stajarju nekaj časa sem godijo. Že pomnim precej let, al žalibog, da ne pomnimo tacih. V minulih štirih letih je v našem okraji sv. Lenarta silovito pomorjenih kakih 9 oseb brez mnogo druzih krvavih glav po krčmah in drugih napak. Pa kaj se je dogodilo letos na letniško nedeljo ! J. Kozol, pošteni nagor-njak v Porčincu, je ostal jutroma doma, ko je njegova žena odšla k prvi sv. meši. Žena se povrne iz cerkve in najde ves hram zaklenjen, moža pa nikjer. Iskala ga je pri sosedih, al nikdo ni vedil povedati ničesa od njega. Ko zopet domu pride, najde ključe na ledini, in ko hram odpre,   najae vse  razmetano v njem;   sti-
kuje vse kote, išče in kliče moža; al o njem ni ne duha ne sluha. Kaka groza za ubogo ženo! Ne ve, kam se podati. Kmali pride tudi brat Kozolov, tudi on preišče vse po hramu; al vsi trudi so bili zastonj. Zdaj še gresta na hlev iskat, in slednjič ga najdeta na skednji, s slamo pokritega, vsega krvavega in — mrtvega! Koliki strah je to bil za ^celo faro, si lahko mislite. Vse je strmelo groze. — Štiri dni prej so ravno v tem okraju drugega kmeta hudobniki ponoči napadli; doma v hramu slišali so, da je vino prodal; ako bi ne bili domači mu prišli na pomoč, ki so krič zaslišali, gorje mu! — Take hudobije se pogostoma gode, ljudstvo z glavo maja in se čudi razuzdanju, da se mu ne stopa ostrejše na pete. Umni kmetje pravijo, da od tistihmal, kar leskovica brez skrbi v grmu raste, razuzdanci ro-govilijo brez straha, kakor leskov grm, ako se ne otrebi, se od leta do leta košati, in tako se brez leskovice množi tatinska in razbojniška drhal od leta do leta. *) To pa je še posebno zoperno slišati, ako kak potepuh iz ječe domu pride, pa še se očitno hvali, kako dobro se mu je v zaporu godilo; sam sem na lastne ušesa slišal ne samo enkrat, marveč višekrat, kako drhal v zaporih prepeva in jucka, da memogredoči misli, tukaj je gostija, ne zapor hudobnežev. Kam po takem pridemo V
v-
Od sv. Ane v Slovenskih goricah 29. sušca. S. — Tukaj si novo šolo stavimo, bilo je tudi treba, kajti stara solna hiša je bila premajhna in morali smo vedno najemati stanovanje za tretji razred in za podučitelja. Merili so sicer imerilci že več kot deset let novo šolo in stale so nas marsikter goldinarček te komisije, al lani so jo izmerili in letos bode stala, ako gre po sreči. „Brezovec si je sam postavil tak velik hram za svojo živino, in vsa fara ne bi mogla postaviti si hrama za svojo mladino" — je opominjal s vso pravico šavniški župan. Preračunili smo najemnino in komisije in — se odločili. Ze se delo počenja, sip in podrtine kažejo mesto, ker je stara šola stala, les in kamenje in opeke okoli pa kažejo gradivo, iz kterega se ima staviti novo poslopje. Tudi zidar, mizar in ključar, vsi so vgojeni in stavba je v teku. Poslopje bode precej veliko in imelo tri solne sobane, stanovanje za učitelja in za dva podučitelja. Dasi nekteri želijo manjše poslopje memo onega, ki je načrtano , smo vendar prepričani, da nas jedna ali dve sobi, ki utegnete za zdaj odviše biti, ne morete razdvojiti in podvzetja popačiti; kajti prvič dobro vemo, da to, kar smo pri lanski komisii za dobro spoznali, letos moramo dovršiti, lanska komisija pa je tako poslopje načrtala, ki ga namerjamo staviti in načrtu se lani nikdo ni zoperstavljal; drugič, ker je gradivo za načrtano poslopje že pripravljeno, bi stroškov malo ali celo nič ne zmanjšali, ako bi odstopili od načrta; tretjič one dve sobi, ki ste za naše šolske potrebe za zdaj zares odviše, lahko že v kratkem služite srenjskim potrebam , ako nova srenjska postava nam stvori srenje po farah, česar pričakujemo. Ti vzroki bodo našo manjščino in njene želje pomirili, akoravno smo tudi prepričani , da ima sama toliko ustavnega razuma in se vda sklepu, ki ga je sklenila večina. Zares tajiti se pa ne more, da smo srenjčani silno obloženi s plačilom in da nas težko stane denarje spravljati, posebno ker vino skoro nobene cene nima. Nobenemu tedaj ni za zlo vzeti, ako premišljuje, kako bi se zmanjšalo plačilo. Plačati pa ima vsak za stavbe nove šole 125 odstotkov svoje dače. Leži bi nam bilo, ko bi deželni patron, ki je dolžan nam svojo tretjino pripomagati, nam tudi po-
*) Javaljne leskovica sama more pomagati. Eno zdravilo samo ne pomaga, kjer je vzrokov več bolezni. Tu je treba globo-keje seči.                                                                             Vred.
mogel. Al tega ne stori, ampak politični uradnik je lani pri komisii izrekel, da patron pre nima dnarja, naj mu tedaj srenje na tri leta posodijo k tej stavbi in v treh letih jim hoče povrniti, ako še ga po novih postavah bode obvezovala taista dolžnost. Res je neka čudna prikazen, kako naše srenje pridejo k tej časti patronu denarje posoditi, pa tako se je govorilo in ža-libože tudi — sklenilo. Sklep pa zopet mora veljati. Lahko je razumeti, da srenjani, dasi so vsi voljni imeti in si postaviti novo šolo, niso isto tako zadovoljni s sklepom, po kterem so prodali svojo nezavisnost patronu, ki obeta pomoč le pogojno in v treh letih. Dve tretjini, pravijo, bi radi plačali, al tretja nas boli. Našli smo tedaj to-le sredstvo, da prosimo slavni deželni zbor, naj nam posodi iz deželne blagajnice na tri leta brez obresti 3000 gold., to je, ono tretjino, ki na pa-trona spada. Ako nam v treh letih patron svoj pogojni dolg povrne, smo brez skrbi; ako pa bi razmere patro-nove se premenile na našo kvar — kar pa ne pričakujemo — bi po treh letih tretjo tretjino vsaj leži spravili kot zdaj zaporedoma. Tako si stavimo novo šolo in upamo, da jo srečno postavimo vkljub vsem zaprekam , kterim se še je pridružil oni gospod, ki noče prejemati naloženih prispevkov iz golega usmiljenja" do ubogih kmetov; mislimo si pa zopet „Bre-zovec si je sam postavil tak velik hram za svojo živino, in vsa fara ne bi mogla postaviti si hrama za svojo mladino!"
V Gorici 2. aprila. V naši čitavnici se bote sedanjo spomlad napravile dve „besedirf, prva 13. aprila in druga 11. maja tek. 1. ob 8 uri zvečer. S tem je preklican poprejšnji program veselic. V tem, ko se to naznanja, vabi k tema besedama vse družnike in pri-jatle čitavnice goriške                                        Odbor.
Iz Ajdovščine 30. marca. Veleslavno c. kr. na-mestništvo v Trstu potrdilo je naše čitavniške vodila z odlokom dne 22. februarja t. 1. Čit avnica v Ajdovščini je toraj postavno osnovana in ima že 63 družbenikov; na čelu ji stoji slavnoznani g. dr. Lavrič, tajnik ji je gosp. Carli. Nadjamo se, da bo dobro napredovala. ^ Slovesno jo bomo odprli 17. aprila, to je, tretjo nedeljo po veliki noči ob 7. uri zvečer. Vabimo vse domoljube, da nas počastijo ta dan.
Iz Ljubljane. A. M. (Cesta čez Rebemice.) Na pismo iz vipavske doline v poslednjem listu „Novic" odgovorim to-le: Kdor pozna to cesto po svojem lastnem ogledu, — kdor ve, kako imenitna je zavoljo bližnje zaveze z Gorico in celo laško deželo, posebno tudi za vojaštvo, — komur so znane velike nesreče, ki so se že tolikrat pripetile na tej strmini, se pač dosti čuditi ne more, daje ta cesarska cesta v tako nevarnem stanu toliko let puščena in zapuščena bila. Pisalo in komisi-jonalo se je res že sila veliko in živa potreba je bila spoznana, da se preloži; tudi premerjena je bila v ta namen; al zgodilo se vendar ni nič. Res je sicer, da odtistihmal, kar železnica drči po Krasu, ni ta cesta več toliko važna, kakor je pred železnico bila; al važna je še zmiraj — važna za navadno vožnjo ljudem, pa važna tudi za čas kake vojske, ako bi se primerilo, da se železnica kakor koli razdere ali zapre. Poslanec deželni res da more svoj glas povzdigniti, da bi se ta toliko imenitna pa tudi toliko strahovita cesta prena-redila; al ta glas ne bode toliko zmogel, kakor če se oglasijo in prošnjo ponovijo dotične soseske vse, zlasti zdaj, ko jih pomanjkanje in sila še bolj tlači kot druge leta, in to prošnjo izročijo visi c. kr. vladi naravnost ali jo pošljejo brž deželnemu zboru, da jo on izroči vladarstvu.
Iz Ljubljane« 1. dne t. m. se je snidel odbor, ki
je bil v poslednjem velikem zboru kmetijske družbe izvoljen, da se posvetuje in sklene: kaj in kako naj bi se napravilo pri nas na Kranjskem to, da bi veliki in mali svilorejci (židorejci) lahko svoje pridelane kokone (zidne mešičke) prodali ali pa si ž njih dali svilo (zido) presti. V posvet za to# važno reč sta prišla iz dežele prvaka svi-loreje domače: gospoda grof Bar bo in žl. Langer (gospod tehant V. Vovk je bil po opravilih zadržan) in pa prvak ljubljanski gosp. dr. Orel z predsednikom kmetijske družbe gosp. Terpincem, kteremu, kakor za vsaki drugi kmetijski napredek, je tudi za svilorejo domačo mar. Sklenili so , da se napravi v Ljubljani predilnica za svilo pri g. dr. Orlu, in da on kakor tudi grof B a r b o in žl. Langer s k u p u j e j o kokone, iz kterih se bode motala svila domača. Drugi pot bo-demo na drobno popisali to napravo, da bodejo naši ljudje izvedili kako in kaj. — Pri tej priliki je gosp. grof Bar bo družbi naročil, naj oglasi v njegovem imenu v „Novicah", da vzame za čas reje svilnih čr-vičev, to je, od prvega do zadnjega majnika 2 ali 3 fante, od 15 do 18 let stare, ki se bojo pri njem v Rakovniku naDolenskem učili črviče umno gle-štati in murve umno obrezovati; hrano (živež) in stanovanje bojo imeli zastonj pri njem. Ravno tako tudi gosp. dr. Orel v Ljubljani vzame 1 ali 2 fanta v poduk. To domoljubno ponudbo razglašamo s toliko večim veseljem, ker se nadjamo, da se te lepe priložnosti bode rado poslužilo več mladenčev. Naj se le kmali oglasijo pri omenjenih gospodih, da ne pridejo prepozno.
—  Matica slovenska, ki ima s svojimi začasnimi odborniki prihodnji pondeljek popoldne svoj prvi zbor, je po pismu, ki ga je prejel vrednik „Novic" od gosp. dr. Pauliča, denarničarja si. Čitavnice mariborske, zopet dobila 208 gold. 12 kr., ki so jih podali gospodje: Josip Groriup, Jos. Baudalo, kaplan Jančar, dr. Sernec, Em. Choholovšek, Jan. Junker, And. Repič; dodan je tudi ostanek iz računa tisočletnice C. in M. v Mariboru.
—  Na praznik v pondeljek je pri veliki maši, ki so jo obhajali prečastiti stolni prost in general-vikar g. Kos, pel pevski zbor čitavnice naše; bilo je gospodov, gospodični in gospej , kterim se je pridružila tudi naj-slavniša našapevkinja gospa Leopoldina Grregoričeva, ^v vsem skupaj čez 60. Cerkvene obhajila sicer ne spadajo v časnikarsk popis, al ker drugod in celo v Rimu posebno slovesne maše v časnikih omenjajo , naj tudi mi povemo, kako je bilo. S tolikšnim in takim korom in efektom nismo še slišali v Ljubljani vokalne maše, to je, maše „brez trompet in pavk", samopete. In kako seje pelo! Najlepši glasovi, ki jih ima zdaj mesto naše, so se culi ali v zboru možkem in ženskem, ali v čveterospevih (gosp. Vikt. Bučarja, Bern. Jentel-na, Vojteha Valenta in Fer. Sajovic-a), ali v samospevih (gospe Gregorič-eve, gosp. Vikt. Bučarja in pevovodja gosp. Fabjana), da se je človeku zdaj srce topilo, zdaj povzdigovalo v veličastne občutke. Težka maša Haslingerjeva s krasnimi vlogami bila je res tako izvrstno izpeljana od konca do kraja, da zdaj, ko je občinstvo slišalo naše pevce in pevkinje, se^ po hvali, ki so jo danes prejeli, še bolj ponašamo ž njimi. Naa pevovodja gosp. Fabjan pa je storil danes toliki korak v svoji veljavi naprej, da smo mojstrom v Pragi^ ki so ga nam poslali, še dvakrat bolj hvaležni. Pri tej maši pa smo res tudi mi čutili in z nami vred velika večina, da je prav, da so na Laškem prepovedane maše & tisto godbo, ki je le v gledišču ali pri druzih svetnih, produkcijah na svojem mestu, ne pa v cerkvi, kjer le orgije in pesmi imajo svojo pravico.
115
y
— Citavnica naša sklene svoje zimske veselice prihodnjo nedeljo. Veselica se bo začela s petjem in muzikalno produkcijo; „besedo" pa sklene ples. Začetek je ob 8. uri.
— (Besedica gosp. dr. Issleibu, ki je menda pisatelj uvodnih člankov „leitartikelnovu in obravnav dežel-nega zbora v „Laibach. Zeitg.") Ktero stranko zastopa dr. Issleib, to že dolgo ni nikakoršna skrivnost deželi; očitno je že to samo po tem, da govore v slovenskem jeziku odpravlja s tem, da pravi: „ta ali uni je govoril slovenski", — kaj je govoril, naj sveti duh bravcem samim pove. Al to nas celo nič ne briga, ker imamo slovenske časnike, pa tudi to nas ne moti, da „leitartikelne" piše po svoje; papir je njegov, misel je vsakemu prosta njemu in nam, tedaj tudi beseda. Premalo ustavni bi bili, ako bi od nasprotne stranke terjali, da piše po naši; bomo že tudi mi ob svojem času „leitartikelne" prinesli. To je tedaj vse prav. Al zoper to se imamo pravico pritožiti, da v popisih obravnav zborovih enostransko pot hodi, da namreč govore nektere obširno razklada, govore druzih pa krči tako , da niso ničemur podobni in da bravec večkrat misli: kaj zlodja! ali govornik X ni vedil Y nič odgovoriti, in da se večidel ne ve, kako se govor z nasprotnim govorom vjema. Gotovo je, da časnikarski popisi ne morejo biti štenografično obširni; al neeno-stranost terja, da se v popisih (ne v „ieitartikelnih") enemu da to kar druzemu. Ce se piše: „ta in ta je rekel, da to in to ne velja za to in to nič", terja pravica, da se tudi pove, kaj je drugi govornik zoper to govoril. Taktika taka, da eden ima polno besedo, drugi le odlomke , napeljuje vodo le na mlin „leitarti-kelnov", ne pa da, bi dala bravcem „treues Abbild der Verhandlungen." Če pa je „leitartikel" v nekterih rečeh celo napčen, kakor na priliko, včerajšni, ki pravi „an-statt beziiglich der Beischaffung einer Localitat durch Pacht, Zubau zum Lvcealgebaude oder ganzlicher Neubau", moti to ljudi, kterim niso znani sklepi deželnega zbora, ki je pred vsem napotil deželni odbor v šolsko hišo itd., ne pa Nr. 1 na ,,Pacht", in pripelje pisatelja v zadrego, da v drugi seji morapreklicovati, kar je rekel v prvi. Tako pravi tudi popis v včerajšni „Laib. Zeitg.", da se je dr. Bleivveis izgovarjal, da ni tako mislil, „was er beziiglich der Lehranstalten gesagt habe." Kaj če to reči! Bravec ne more druzega misliti, kakor da je preklical, kar je „bezuglich der Lehranstalten" poprej govoril. To pa je vse pomota; le kar je zastran „razpora" med učilnicami rekel, to je Njih eksc. cesarskemu namestniku razjasnil, da ni tako rekel ali da ni bil dobro razumljen. Le o potrpežljivosti" je govoril, ki naj jo ima Šola do šole. Mogli bi navesti še sto reči, ki niso kakor bi imele biti zarad govorov dr. Tomanovih in Svetčevih — al dosti je to, da v popisih zborovih obravnav, kteri se svetu predstavljajo kot resnični posnetki iz govorov, terjamo pravično objektivnost, ne pa, da se pre-očitno le voda vodi na mlin „leitartikelnov." Taki so tudi ljubljanski telegrami; na priliko: „Antrag des Landesausschusses auf .... Abg. X bekampfte den-selben ....", kaj pa je „der Bekampfte" v ravno tisti seji odgovoril, ni duha ne sluha! Ce se že telegrami korespondentom plačujejo, naj plačo saj pošteno zaslužijo, da vse povejo, kar je bilo, po kratki šegi telegramov, ali pa — nič.
116