Za v od za zdr a v stv eno za v ar o v an je Slo v eni je LETNIK XXV ZZZS št. 1 // 26. januar 2017 Marjan Sušelj postal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za novo štiriletno mandatno obdobje 2017–2021 Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je na seji dne 13. 12. 2016 s sklepom imenovala za general­nega direktorja ZZZS za dobo 4 let Marjana Sušlja. Skladno z zakonom je Državni zbor RS podal soglasje k temu sklepu na seji 25. 1. 2017. Pred tem je bil Marjan Sušelj s sklepom Skup­ščine ZZZS imenovan za vršilca dolžnosti ge­neralnega direktorja ZZZS za obdobje od 15. septembra 2016 do nastopa funkcije general­nega direktorja ZZZS, imenovanega na podlagi ponovljenega razpisa. Marjan Sušelj je prve delovne izkušnje na področju zdravstvenega zavarovanja in zdra­vstvenega zavarovanja pridobil od leta 1985 v takratnem Zdravstveno informacijskem centru Ljubljana, nato pa je leta 1993 prevzel vodenje oddelka za razvoj v ZZZS, PE Informacijski center. Leta 1996 je postal vodja nacionalnega projekta Kartice zdravstvenega zavarovanja in kasneje tudi direktor Sektorja za sistem kartice zdravstvenega zavarovanja v ZZZS, Direkcija. Leta 2010 je prevzel vodenje največje območne enote ZZZS, območne enote Ljubljana, in si­cer vse do septembra 2016, ko ga je Skupščina ZZZS imenovala za vršilca dolžnosti general­nega direktorja ZZZS. Marjan Sušelj je 12 let član upravnega odbo­ra evropskega združenja EHTEL (European Health Telematics Association), večletni član slovenskega in evropskega društva za medi­cinsko informatiko in od leta 2004 zastopnik slovenskega zdravstva v Tehnični komisiji za usklajevanje sistemov socialnih zavarovanj pri Evropski komisiji (CASSTM/TC). V nadaljevanju objavljamo program dela, ki ga je Marjan Sušelj priložil v prijavi na javni razpis za generalnega direktorja ZZZS z dne 23. 9. 2016. Damjan Kos KAZALO Poslovanje ZZZS • Marjan Sušelj postal generalni direktor ZZZS za novo štiriletno mandatno obdobje 2017–2021 • Program vodenja ZZZS v obdobju 2017–2020 2 • Poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2017 7 • Prva ocena finančnega poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2016 10 • Izjava o oceni notranjega nadzora za leto 2015 12 • Mnenje Računskega sodišča RS na računovodske izkaze in pravilnost poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2014 14 • Novi prostori izpostave ZZZS v Zagorju ob Savi 16 Akti • Seznam objavljenih pravnih aktov, navodil in okrožnic ZZZS v obdobju od januarja do decembra 2016 18 • Pravilnik o planiranju v ZZZS 24 • Navodilo o javnem naročanju 30 • Navodilo o postopku posredovanja osebnih in drugih podatkov 34 Informacijski sistem • Elektronsko vlaganje refundacijskih zahtevkov za nadomestila plač 38 • Posodobitev spletnih portalov 40 • Obvezno izobraževanje s področja informacijske varnosti 41 • Ali zdravstvo potrebuje več informatike? 42 Kadri in znanje • Interni izobraževalni programi v letu 2016 44 • Spoštovane sodelavke in sodelavci, nove diplomantke in diplomanti! 60 • Kadri v številkah – na dan 31. 12. 2016 60 • Sindikalne informacije • Dogajanje na področju socialnega dialoga med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja v letu 2016 61 • Tradicionalna novoletna penina se je po nekaj letih vrnila na Miklošičevo 24 Program vodenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v obdobju 2017–2020 Biti razumen pomeni povedati resnico tako,da se ne spodkopava, ampak gradi. Romano Guardini Izhodišča in stališča Pričujoči program dela Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo­venije (Zavod) je zasnovan na mojem poznavanju slovenskega zdravstvenega in zdravstveno-zavarovalniškega okolja in na prepričanju, da je slovenski zdravstveni sistem kljub nekaterim pomanjkljivostim kakovosten in zagotavlja prebivalcem naše države visoko raven zdravstvenega varstva. Program temelji tudi na mojih osebnih vrednotah, ki se skla­dajo s preverjenimi vrednotami večine prebivalstva in priča­kovanji na področju zdravstva, to so solidarnost, enakost, pra­vičnost, univerzalnost, odgovornost in kakovost. Zagovarjam varovanje zdravja kot javne dobrine, ki jo mora država zagota­vljati državljanom z učinkovito zakonodajo in z materialnimi pogoji skladno s svojimi gospodarskimi zmožnostmi – vlaganje v zdravje je torej investicija v družbeno blaginjo. Program dela po drugi strani sloni tudi na predpisih in do­kumentih, ki določajo formalni okvir in strateške načrte slo­venskega zdravstvenega sistema. To so predvsem Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Strateški razvojni program Zavoda za obdobje 2014 – 2019, Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 – 2025 »Skupaj za družbo zdravja« in Strokovna izhodišča za reformo zdravstvenega sistema iz junija 2014. Moja pripravljenost na zahtevno nalogo vodenja zdravstvene zavarovalnice izhaja iz prepričanja, da je znotraj navedenih okvirov še veliko priložnosti za izboljšave, skupaj s premišljeni­mi dopolnitvami, pa tudi napredek in hitrejše razvojne korake. Verjamem, da je z dobrim načrtovanjem, stalno komunikacijo in zavzetim delom mogoče odpraviti večino pomanjkljivosti in zagotoviti stabilen, finančno vzdržen in predvsem kakovosten zdravstveni sistem, ki bo zagotavljal zavarovancem optimalne pravice v občutljivih trenutkih, ko je njihovo zdravje prizadeto ali ogroženo. Deležniki v zdravstvenem sistemu so predvsem zavarovane osebe in njihovi predstavniki, zavezanci za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje in njihovi predstavniki, ministrstvo za zdravje, poleg njih pa še izvajalci zdravstvenih storitev in nji­hova poslovna, stanovska in strokovna združenja, zdravstvene zavarovalnice in drugi. Ključni cilji programa dela temeljijo na predpostavki, da smo kot odgovorna družba sposobni stopiti korak naprej iz sedanjega prepogostega medsebojnega obto­ževanja in negativne klime, ter da je vsak deležnik pripravljen odgovorno in aktivno izpolnjevati svojo vlogo v tem sistemu, dosledno spoštovati druge deležnike in njihove pristojnosti ter je pripravljen na nenehno odprto komunikacijo. Na koncu naj posebej poudarim, da program temelji na stra­teških usmeritvah Skupščine in Upravnega odbora Zavoda, izraženih v Strateškem razvojnem programu Zavoda, sklepih posameznih sej in napotkih iz rednih neposrednih stikov s po­sameznimi člani organov upravljanja. Usmeritve so toliko bolj dragocene, ker izražajo dejanske potrebe uporabnikov zdra­vstvenega zavarovanja, njihova pričakovanja in hkrati tudi real-ne možnosti za njihovo izvedbo. Kot generalni direktor Zavoda si bom prizadeval za transparentno in proaktivno sodelovanje z organi upravljanja in nosilci zdravstvene politike ter dosledno ter odgovorno realizacijo sprejetih sklepov in dogovorov. Cilji – in kako jih doseči Ključni cilji programa dela izhajajo iz omenjenih izhodišč in stališč ter so zato naslednji: 1. ohraniti zakonsko določeno raven pravic iz obveznega zdra­vstvenega zavarovanja in sistem javnega zdravstva; 2. zagotavljati kakovostne in dostopne zdravstvene storitve vključno z obvladovanjem čakalnih vrst; 3. krepiti vlogo primarnega zdravstva in preventive, krepiti odgovornost zavarovanih oseb; 4. nadgrajevati obračunske modele, slediti demografskim spremembam ter tehnološkemu in strokovno-medicinske­mu napredku; 5. spoštovati predpisana pravila financiranja zdravstva in do­polnjevati formalne sistemske okvire; 6. konstruktivno sodelovati z vsemi deležniki zdravstvenega sistema; 7. nadgraditi Zavod v fleksibilno in hitro odzivno institucijo. 1. Ohraniti zakonsko določeno raven pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in sistem javnega zdravstva Obseg pravic, ki jih imajo zavarovane osebe iz naslova obve­znega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), se v zadnjih letih kljub zahtevni gospodarski situaciji, ki je vplivala na relativno manjši znesek zbranih prispevkov, ni bistveno zmanjšal. Upa­danje prihodkov pa je povzročilo nižje cene storitev in s tem slabšo likvidnostno situacijo številnih izvajalcev zdravstvenih storitev na eni strani, na drugi strani pa premajhen obseg neka­terih storitev in s tem povečevanje čakalnih dob za te storitve. Univerzalna košarica pravic iz obveznega zdravstvenega za­varovanja naj še naprej vsebuje doktrinarno utemeljene, kako­vostne in varne ter obenem tudi ekonomsko upravičene stori­tve. Ob upoštevanju pričakovanih demografskih sprememb in tehnološkega ter strokovno – medicinskega napredka pa bo za nadaljnjo ohranitev enakega obsega pravic potrebno postopo­ma povečati javna sredstva za zdravstvo, ki so sedaj v Slove­niji nižja kot v evropskih državah. Za ublažitev kriznih nihanj v prispevkih in naraščajočih potreb bodo potrebni dodatni pro­računski viri. V času javno finančne krize od leta 2009 do 2013 je Zavod bele­žil nižjo stopnjo rasti prihodkov in celo zmanjšanje, zato kljub varčevalnim ukrepom, zlasti na strani izvajalcev zdravstvenih storitev, ni uspel v celoti slediti trendom po večjih potrebah po zdravstvenih storitvah. Dodatne zahteve na finančnem podro­čju povzroča zmanjšanje števila zaposlenih, povečanje števila upokojencev in povečanje prekarnih oblik dela, katerih prispevek v zdra­vstveno blagajno je absolutno nižji. Glede na trenutno situacijo ocenjujem, da je povečanje sredstev za OZZ mogoče oz. realno doseči: - z večjo enotnostjo pri plačevanju pri­spevkov - prizadevanje za čim bolj enotno prispevno stopnjo v nasprotju s sedanjim načinom, ko so razlike v vpla­čanih prispevkih na zavarovanca tudi do 1:10; večje sodelovanje in stalni kontakti s FURS za boljšo izterjavo prispevkov ; - z umestitvijo financiranja specializacij in pripravništva, terciarne dejavnosti I nazaj v državni proračun (skupaj z uvedbo DDV v letu 1999 in dvigom DDV v letu 2013 znašajo ta sredstva več kot 110 milijonov na letni ravni);; - s postopnim oblikovanjem rezervnih sredstev za poslovanje Zavoda za vsaj 1,5 meseca (okoli 100 milijonov evrov), s čimer bi zagotovili kratkoročno var­nost in možnost hitrejšega ukrepanja. Alternativa je zaveza države za pokriva­nje morebitnega primanjkljaja, nastalega v izjemnih situacijah ko je ta nastal zaradi dejavnikov izven vpliva Zavoda, iz državnega proračuna. Poleg tega si bom prizadeval za nenehno iska­nje novih možnosti za dodatne vire oziroma za prerazporeditve virov tako, da bodo le-ti čim bolj sledili dejanskim in spreminjajočim se po­trebam zavarovanih oseb. Razvoj javne mreže zdravstvenih storitev, ki vključuje ta­ko javne zavode kot koncesionarje, je smiseln in primeren. S koncesijami se dopolnjuje javna mreža tam kjer javni zavodi ne uspejo v celoti pokrivati potrebnega programa zdravstvenih storitev, izboljšuje se kakovost obravnave zavarovanih oseb in zagotavlja dostopnost do zdravstvenih storitev. Poleg tega za­sebniki s koncesijo z lastnim vlaganjem v prostore in opremo razbremenjujejo vire javnega financiranja. Pri razvoju si bom v sodelovanju z ministrstvom za zdravje zato prizadeval za op­timalni razvoj javne zdravstvene mreže, ki naj sledi izključno potrebam državljanov. Slika 3. Glasovanje predstavnikov zavarovancev in delodajalcev v Skupščini ZZZS o imenovanju Marjana Sušlja dne 13. 12. 2016. 2. Zagotavljati kakovostne in dostopne zdravstvene storitve vključno z obvladovanjem čakalnih vrst Stalno in sistematično bo treba spremljati kakovost zdravstve­nih storitev in v ta namen vzpostaviti kazalnike kakovosti obravnave. Področje bi bilo sčasoma smiselno sistemsko ure­diti, profesionalizirati z ustanovitvijo agencije ali oddelka za kakovost . V kolikor bo pristojnost podeljena Zavodu, si bom z ekipo prizadeval za čimprejšnjo ureditev področja in njegovo učinkovito umestitev v slovenski zdravstveni sistem. Izvajalce je treba spodbujati, da si stalno prizadevajo za višjo raven kakovosti storitev. Tekmovalnost v tej smeri je mogoče povečati z javno objavo kazalnikov kakovosti, tako da bodo bolj kakovostni izvajalci nagrajeni s plačilom za dodatne paciente, strokovno in hkrati racionalno porabo zdravil, čim manjšim nepotrebnim napotovanjem k drugim specialistom,… Zavod si bo s sodelovanjem z Zdravniško zbornico Slovenije in z drugimi predstavniki medicinske stroke prizadeval tudi za jasnejšo določitev standarda zdravstvenih storitev, ki so pokrite iz OZZ, in sicer na podlagi strokovnih smernic in enotnih kli­ničnih poti, ki jih bodo pripravile klinike in inštituti v okviru terciarne dejavnosti, ki jo financira OZZ. Zavod v zadnjih letih na podlagi elektronskih podatkov o ob­računanih storitvah izvaja vse več nadzorov nad pravilnostjo obračuna storitev. Poleg številnih avtomatskih kontrol pri spre­jemu elektronskih podatkov izvaja številne osebne nadzore pri izvajalcih. V prihodnje si bo Zavod pod mojim vodstvom pri­zadeval za razširitev tako obsega nadzorov kot njihove vsebi­ne, in sicer tako, da bo Zavod na podlagi sprejetih strokovnih smernic in kliničnih poti postopno preverjal tudi smotrnost zdravljenja, torej, ali so bile preiskave in posegi zares potreb­ni, ali pa je šlo za t.i. odvečno medicino oziroma za odklone od dogovorjenega. Okrepiti bo treba sodelovanje z Zdravniško zbornico Slovenije, ki bo morala intenzivneje izvajati nadzor s svetovanjem na ravni vseh ključnih strok in zdravstvenih de­javnosti. 1. 9. 2016 je po podatkih NIJZ 44.135 zavarovanih oseb nedo­pustno dolgo čakalo na zdravstvene storitve. Samo za izvedbo teh storitev bi morali zagotoviti 26 milijonov evrov. Zavod si bo pod mojim vodstvom prizadeval, da poleg sredstev, ki jih je za ta namen brez bistvenega zmanjševanja drugih programov mo­goče zagotoviti v finančnem načrtu Zavoda v letu 2017, vlada RS zagotovi enkratna finančna sredstva iz državnega proračuna za urgentno odpravo nedopustne situacije in normalno dosto­pnost storitev. Upravljanje in vodenje čakalnih seznamov pri izvajalcih zdravstvenih storitev kljub napredku v zadnjih letih še ni za­dovoljivo, tudi podatki NIJZ o čakalnih dobah niso povsem ve­rodostojni. Zato je nujna vzpostavitev enotnega elektronskega sistema naročanja in vodenja čakalnih seznamov, kot je predvi­deno z uvedbo e-naročanja v okviru projekta eZdravje. Ker se nacionalna uvedba teh rešitev vse bolj odmika, se Zavod z vod­stvom in strokovno ekipo NIJZ dogovarja za aktivno vključitev v delo na tem projektu. Zavod si bo pod mojim vodstvom prizadeval izboljšati tudi druge pogoje, ki vplivajo na čakalne vrste. Tako bomo od repu­bliških strokovnih kolegijev zahtevali, da pripravijo ali posodo­bijo strokovne kriterije za uvrščanje zavarovanih oseb oziroma pacientov na čakalni seznam, uvedli bomo vprašalnik za osebe ki ne pridejo na predvideni termin posega ter tako povzročijo neracionalnost v sistemu, … Na podlagi kakovostnih in celovitih podatkov o čakalnih do­bah bo mogoče spremljati dejanske potrebe po »kritičnih« sto­ritvah in s hitrimi ukrepi zagotavljati dostopnost do storitev v razumnih rokih. 3. Krepiti vlogo primarnega zdravstva in preventive, krepiti odgovornost zavarovanih oseb Vlogo izbranega osebnega zdravnika je potrebno krepiti, saj ta zdravnik celostno pozna svojega pacienta in mu s tem lahko najbolje svetuje in pomaga, poleg tega pa je »vratar« za dostop do praviloma dražje obravnave na sekundarni in terciarni rav­ni. Za razbremenitev družinskih zdravnikov že delujejo referenčne ambulante, ki bodo v nekaj letih vzpostavljene v vseh ambulan­tah, uvaja se t.i. »klinični farmacevt«, ki svetuje zdravnikom na področju uporabe zdravil. Nadalje si bo Zavod pod mojim vod­stvom prizadeval za dodatno ozaveščanje zdravnikov o stroških zdravljenja, t.i. odvečni medicini, zdravnikom bo še bolj inten­zivno zagotavljal analitične podatke o opravljenih storitvah, predpisanih zdravilih, bolniškem staležu, kazalnikih kakovosti. Prioritetna naloga Zavoda bo še naprej tudi spodbujanje zdra­vega življenjskega sloga, krepitev preventivnih programov in promocije zdravja na delovnem mestu. Zavarovane osebe bodo v prihodnje – deloma samoiniciativno, deloma s spodbudo Zavoda – postopoma prevzele večjo skrb in odgovornost za lastno zdravje. Poleg učinkovite promocije zdravega načina življenja bo Zavod prispeval k temu cilju tako, da bo za zavarovano osebo na spletu zagotovil podatke njene­ga t.i. »letnega obračuna« stroškov izvedenih storitev, izdanih zdravil in izdanih medicinskih pripomočkov. Ker tovrstni vpo­gled v podatke pomeni hkrati tudi nadzor nad izvajalci zdra­vstvenih storitev, bo Zavod odziven na vprašanja s tega podro­čja in bo ustrezno ukrepal v primeru zaznanih nepravilnosti . 4. Nadgrajevati obračunske modele, slediti demografskim spremembam ter tehnološkemu in strokovno-medicinskemu napredku Pritisk na sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja se ne­nehno povečuje predvsem zaradi staranja prebivalstva na eni strani in novih, praviloma dražjih metod in sredstev zdravlje­nja na drugi strani. Za uspešno obvladovanje teh sprememb mora Zavod hitreje posodabljati obračunske modele, da bo­do podpirali kakovostno in sodobno zdravstveno obravnavo. V obračunskih modelih mora strokovno opredeliti kalkulacije cen zdravstvenih storitev ter vanje vključevati nove storitve. Pri tem je nujno tesno sodelovanje z medicinsko stroko. Na tej podlagi bo Zavod bolj argumentirano izvajal vlogo aktivnega kupca zdravstvenih storitev glede na dejanske potrebe zavaro­vanih oseb. Zavod je doslej stalno nadgrajeval postopke svojega dela in iz­menjave podatkov s partnerji z uvajanjem informacijske tehno­logije, kar nameravam podpirati in spodbujati tudi vnaprej. Ve­liko je še področij in postopkov, kjer bi elektronsko poslovanje bistveno poenostavilo in skrajšalo postopke – npr. nacionalna uvedba elektronskega naročanja, uvedba drugih elektronskih listin, nadgradnja izmenjave podatkov z izvajalci in zavarova­nimi osebami na portalu. S staranjem populacije se povečuje tudi število kroničnih bol­nikov in zavarovanih oseb, ki potrebujejo vse več storitev oskr­be in nege. Zato si bo Zavod prizadeval za rešitve, kot je npr. telemedicina, ki bodo omogočile tem osebam čim dlje kakovo­stno bivati v domačem okolju. Zavod bo pod mojim vodstvom pripravljen tvorno sodelovati tudi pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi in vzpostavitvi tovrstnega zavarovanja, če bodo za to zagotovljeni pogoji za de-lo, vključno z jasno opredeljenimi finančnimi in kadrovskimi viri ter izvedljivim terminskim planom. Pri vzpostaviti dolgotrajne oskrbe bi bil smiseln dvofazni pri­stop: najprej nadgradnja sistema storitev, ki se zdaj zagotavljajo preko javne zdravstvene službe (npr. s krepitvijo programa pa­tronažne službe), in ločeno za sistem storitev, ki se izvajajo v sistemu socialnega varstva (poenotenje kriterijev in meril po občinah, dodatne storitve …). V drugem koraku pa bi bila mo­žna čvrstejša integracija obeh sistemov. Obseg storitev in di­namika njihovega vključevanja v sistem dolgotrajne oskrbe bo odvisna od zmožnosti zagotavljanja dodatnih virov. 5. Spoštovati predpisana pravila financiranja zdravstva in dopolnjevati formalne sistemske okvire Potrebe po zdravstvenih storitvah in možnosti za njihovo iz­vedbo je potrebno pravočasno in skrbno načrtovati. Zamude, zaradi katerih so izvajalci šele sredi poslovnega leta seznanjeni z obsegom dodeljenega programa storitev (npr. koliko pregledov, posegov lahko še opravijo do konca leta), niso sprejemljive. Prizadeval si bom za zgodnejši zaključek načrtovalne faze. Po­stopoma naj bi bil program zdravstvenih storitev za naslednje leto usklajen najkasneje do konca septembra tekočega leta, Splošni dogovor pa naj bi stopil v veljavo s 1. januarjem. V praksi se kažejo tudi potrebe po več dopolnitvah obstoječih predpisov, s čimer bi odpravili nekatere anomalije in omogoči­li nekatere sodobnejše pristope. Predvsem pričakujem: - poenotenje prispevnih stopenj in bolj enakomerno obremenitev zavezancev za plačilo prispevkov, - prenos financiranja nekaterih specifičnih področij (npr. specializacije) iz zdravstvenega zavarovanja v proračun, kot je pravilno, - pridobitev novih javno-finančnih virov za zdravstvo, npr. prihodki poleg prispevkov tudi iz drugih virov, - novo opredelitev vloge in statusa Zavoda, da bo lahko v imenu plačnikov prispevkov postal bolj aktiven kupec zdravstvenih storitev, - ureditev področja poklicnih bolezni oz. bolezni, po­ vezanih z delom, vključno z medicinsko rehabilitacijo delavcev, - časovna omejitev najdaljšega dopustnega bolniškega staleža, saj smo v tem pogledu skupaj z Bolgarijo evrop­ ski unikum. Smiselno je, da se odpravijo tudi sistemske slabosti dopolnilne­ga zdravstvenega zavarovanja. Pri morebitnem preoblikovanju oziroma nadomestitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa je nujno potrebno zagotoviti, da se v celoti nadomesti izpad sredstev. 6. Konstruktivno sodelovati z vsemi deležniki zdravstvenega sistema Zavod je izrazito vpet v slovenski zdravstveni sistem, zato za izvajanje svojih nalog in pristojnosti dnevno sodeluje z drugimi deležniki tega sistema, še zlasti: - z Ministrstvom za zdravje na področju zakonodaje, razvoja mreže javne zdravstvene službe in načrtovanja zdravstvenih zmogljivosti, - z izvajalci zdravstvenih storitev pri zagotavljanju kako­vostnih in dostopnih zdravstvenih storitev, - z Zdravniško zbornico Slovenije in drugimi predstav­niki medicinske stroke pri zagotavljanju standardov kakovostne in varne obravnave pacientov z razvojem kazalnikov kakovosti in objavo strokovnih smernic in kliničnih poti. Od nosilcev medicinske stroke pričakujem sistematično poso­dabljanje in objavljanje strokovnih smernic in kliničnih poti za kakovostno in varno obravnavo pacientov, o čemer bodo redno in sistematično poročali z javno objavo kazalnikov kakovosti. Prizadeval si bom, da bo komunikacija med deležniki stalna, konstruktivna in spoštljiva, ter da bo vsakdo izpolnjeval svoje naloge in upošteval stališča drugih sogovornikov. 7. Nadgraditi Zavod v fleksibilno in hitro odzivno institucijo Zavedam se, da so navedeni cilji visoki in jih bo mogoče doseči izključno z zelo zavzetim delom. Prepričan sem, da me bodo sodelavci Zavoda pri tem podprli in bodo s stalnim učenjem, prizadevanjem in osebno rastjo napredovali tako osebno kot timsko. Naš skupen cilj je, da Zavod postati bolj fleksibilen in hitrejši pri odločanju in odzivih na spremembe v okolju. Na to pot gre Zavod pod mojim vodstvom na podlagi nasle­dnjih dejstev in odločitev: - Učinkovitost poslovanja bomo povečali z osredotoče­njem na izvajanje temeljnih procesov (core business), ostale aktivnosti pa se prenesejo na pristojne nosilce (npr. pobiranje vseh prispevkov prenesti na FURS); - Z opuščanjem manj pomembnih opravil z nizko dodano vrednostjo bomo krepili izvajanje nalog z višjo dodano vrednostjo, še predvsem posodabljanje obračunskih modelov, kakovost zdravstvenih storitev, financiranje in nadzor izvajalcev zdravstvenih storitev, odprava čakal­nih vrst in spodbujanje e-poslovanja pri izvajalcih zdra­vstvenih storitev in drugih partnerjih Zavoda ; - Zavod se bo še naprej prilagajal potrebam zavarovanih oseb in drugih strank ter zagotavljal visoko stopnjo odzivnosti, kakovosti storitev ter visoko stopnjo etičnega delovanja; - Zavod bo v večji meri uporabil obstoječe podatke ter zagotovil nove podatke za potrebe analiz, nadzorov ter načrtovanja; pri tem se bo v večji meri povezoval zlasti z izvajalci zdravstvenih storitev in NIJZ; - Posebno skrb bom namenjal območnim enotam in njihovemu vključevanju v razvojne aktivnosti Zavoda, saj so izkušnje iz neposrednega stika z zavarovanci in drugimi akterji na terenu ključne za prilagajanje organi­zacije dela in storitev potrebam strank; - Krepil bom povezovanje Zavoda z zunanjim okoljem in e-storitve vpeljal v vse oblike poslovanja s strankami. Z informacijsko komunikacijskimi tehnologijami bom še dodatno podprl izvajanje notranjih procesov. Želim, da Zavod na področju e-storitev postane vodilna institucija v Sloveniji in privlačen zgled za partnerje v zdravstvu; - S pričakovanim korektnim sodelovanjem sodelavcev si bom prizadeval, da se Zavod razvija v smeri stalno uče­če se organizacije, ki svoj napredek preverja z rednimi evalvacijami, od katerih je eden od ključnih elementov zadovoljstvo strank. Sklep Zavedam se, da je zapisani program zahteven, in bo terjal ve­liko mojega osebnega prizadevanja, zagotovo tudi na račun osebnega življenja. Izziv sem pripravljen sprejeti, saj sem prepričan da so spre­membe na bolje možne. Garant za to so znanje in poslovna kontinuiteta Zavoda, z mano pa je tudi sposobna ekipa sode­lavcev, ki podpirajo enake cilje in so prav tako pripravljeni za­nje trdo delati. Uspešnost izvedbe programa je neposredno odvisna tudi od uglašenega sodelovanja z interesnimi skupinami, ki so s svoji­mi potrebami in prioritetami zastopane v organih upravljanja Zavoda ter nosilci političnih odločitev, zato si bom osebno pri­zadeval za transparentno in učinkovito sodelovanje. Marjan Sušelj, univ. dipl. psih. V Ljubljani 24. oktobra 2016 Poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2017 1. Predlog finančnega načrta ZZZS za leto 2017 Skupščina Zavoda za zdravstvenega zavarovanja Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je na seji dne 13.12.2016 sprejela predlog finančnega načrta ZZZS za leto 2017 in ga posredovala v soglasje Vladi RS. S finančnim načrtom se določa bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financi­ranja. Navedene vrednosti so prikazane v tabeli na dnu strani. V skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu in predlogu Vlade Re­publike za spremembo Okvira za pripravo proračunov sektorja država 2017–2019 finančni načrt ZZZS za leto 2017 predvideva uravnoteženo finančno poslovanje ZZZS, brez primanjkljaja in brez zadolžitve. Pri pripravi finančnega načrta ZZZS za leto 2017 so tako upoštevani: - veljavni predpisi, - ocena realizacije prihodkov in odhodkov ZZZS v letu 2016, - globalni makroekonomski okviri razvoja Slovenije za leto 2017 (UMAR, september 2016), - uresničevanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarova­nja glede na sedaj veljavne določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, - predlog spremembe najvišjega obsega izdatkov za zdra­vstveno blagajno v Odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2017 do 2019, ki se nanaša na finančni načrt ZZZS za leto 2017, Tabela 1. Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja v evrih A. Bilanca prihodkov in odhodkov: prihodki 2.607.961.971 odhodki 2.607.961.971 B. Račun finančnih terjatev in naložb: prejeta vračila danih posojil in prodaja 0 kapitalskih deležev dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 0 C. Račun financiranja: zadolževanje 0 odplačilo dolga 0 - usmeritev Upravnega odbora ZZZS za pripravo finančnega načrta ZZZS za leto 2017, - pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja glede na veljavni Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem za­varovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, - upoštevani so finančni učinki Splošnega dogovora za po­godbeno leti 2015 in 2016, ki vplivajo na odhodke za zdra­vstvene storitve v letu 2017, - predvidena so tudi dodatna sredstva za programe zdravstve­nih storitev, predvsem za skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih dob, v letu 2017 je predvideno 10,8 milijonov evrov, - sredstva za povračilo stroškov osebnih prejemkov za pri­pravnike, sekundarije in specializacije ter za financiranje terciarja I, za katere pa organi upravljanja ZZZS ponovno opozarjajo, da je potrebno finančni vir za te namene zagoto­viti iz drugega vira. Načrtovani prihodki in odhodki v tem finančnem načrtu ne vključujejo morebitnih finančnih učinkov novih obveznosti, ki bi bile naložene obveznemu zdravstvenemu zavarovanju in bi izhajale iz predpisov ali drugih odločitev, sprejetih po pripravi finančnega načrta ZZZS za leto 2017. Finančni načrt ZZZS za leto 2017 je pripravljen po naslednjih izhodiščih: 1. jesenska napoved UMAR o gospodarskih gibanjih (septem­ber 2016); 2. ocena poslovanja ZZZS za leto 2016, ki je enaka rebalansu finančnega načrta za leto 2016; 3. iz osnove za planiranje odhodkov so izločeni: - enkratni končni poračun zdravstvenih storitev za leto 2015, ki je bil poravnan v letu 2016 v znesku 19,8 mili­jona evrov, - odhodki za zdravstvene dejavnosti po skupnem učinku Splošnega dogovora za leto 2015 in 2016 (prenos na letno raven) v višini 25,3 milijona evrov, ki se ne prena­šajo v leto 2017, 4. upošteva se povečanje cen zdravstvenih storitev v skladu s strani UMAR napovedano povprečno rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2017 v višini 10,1 milijona evrov; 5. ocena končnega poračuna zdravstvenih storitev za leto 2016, ki bo poravnan v letu 2017 v višini 24,1 milijona evrov; 6. povečanje odhodkov v skladu s predvidenimi spremembami in dopolnitvami Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in v skladu s sodnimi praksami v višini 3,1 milijona evrov; 7. predvideno povečanje programa DORA v letu 2017 v višini 1,5 milijona evrov; 8. povečanje odhodkov za dejavnost socialnih zavodov zaradi prilagoditve dinamiki plačil v letu 2017 v višini 5 milijonov evrov; 9. vključena so sredstva v višini 10,8 milijona evrov, ki so pred­vidoma namenjena skrajševanju čakalnih vrst; 10.realna rast odhodkov za zdravila zaradi predvidenega pora­sta predpisane količine zdravil je 1,7 %; 11.odhodki za medicinske pripomočke so načrtovani z 8,5 % realno rastjo (upoštevana je rast izdanih medicinskih pri­pomočkov zaradi rasti števila zavarovanih oseb, ki so upra­vičene do posameznih medicinskih pripomočkov ali zaradi sprememb pri predpisovanju pripomočkov v skladu s spre­menjeno doktrino in širitvijo pravic); 12.odhodki za zdravljenje v tujini so načrtovani v enakem ob­segu, kot po ocenah kažejo, da bodo realizirani v letu 2016; 13.odhodki za plačila po mednarodnih sporazumih so načrto­vani v višini 41,4 milijona evrov (za plačilo stroškov zdra­vljenja slovenskih zavarovance v tujini 22,3 milijona evrov in za plačilo stroškov zdravljenja tujih zavarovance v Slove­niji 19,1 milijona evrov); 14.odhodki za nadomestila plač za čas začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja so načr­tovani z 8,2 % realno rastjo. 2. Poslanstvo in dolgoročni strateški cilji Poslanstvo ZZZS temelji na javnih pooblastilih, ki so določena z ZZVZZ. ZZVZZ določa, da je ZZZS edini nosilec in izvaja­lec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. ZZZS zagotavlja zavarovanim osebam pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev po načelih solidarnosti, socialne pravičnosti in nepridobitnosti. V strateškem razvojnem programu ZZZS za obdobje od 2014 do 2019 je izjava o poslanstvu opredeljena kot: »ZZZS z zbranimi sredstvi omogoča zavarovanim osebam ena­ke možnosti dostopa do zdravstvenih storitev in drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V imenu in za račun zavarovancev kupuje programe zdravstvenih storitev, zdravila in medicinske pripomočke, ki omogočajo učinkovito in kako­vostno zdravstveno oskrbo zavarovanih oseb.« Globalni oziroma dolgoročni strateški cilji ZZZS (v nadaljeva­nju GC) in predvidene strategije za izvedbo v obdobju od 2014 do 2019 so: Vidik strank GC 1. Ohraniti doseženo raven zdravstvene varnosti zavarovanih oseb. 1. Nemoteno vključevanje oseb v obvezno zdravstveno zavaro­vanje (v nadaljevanju: OZZ). 2. Enostavne, učinkovite, kakovostne storitve zavarovanja. 3. Prenova kategorij zavarovanih oseb. 4. Informiranje zavarovanih oseb o pravicah in dolžnostih iz OZZ. 5. Spremljanje uspešnosti zdravstvenega sistema v Sloveniji in mednarodne primerjave. GC 2. Zagotoviti nemoten dostop do pravic iz OZZ. 1. Obvladovanje izzivov EU zakonodaje. 2. Posodabljanje splošnih aktov s področja pravic iz OZZ. 3. Oblikovanje standardov pravic iz OZZ. 4. Poenostavitev in odprava administrativnih bremen. 5. Dostop do zdravstvene oskrbe v okviru dopustnih čakalnih dob. 6. Obvladovanje čakalnih dob. 7. Promocija zdravja in odgovornega ravnanja zavarovanih oseb. 8. Promocija zdravja na delovnem mestu in obvladovanje ab­sentizma. 9. Informiranje zavarovanih oseb o pravicah iz OZZ. GC 3. Uveljaviti elektronsko poslovanje kot prevladujoč način poslovanja. 1. Elektronsko oddajanje vlog za uveljavljanje pravic. 2. Elektronsko urejanje zavarovanj. 3. Elektronsko poslovanje z zunanjimi strankami. 4. Izvajanje nacionalnih in mednarodnih informacijskih pro­jektov. GC 4. Spodbujati kakovost zdravstvenih programov. 1. Opredelitev in informacijska nadgradnja kazalnikov učin­kovitosti in kakovosti. 2. Oblikovanje standardov kakovosti za izvajalce. 3. Nakup učinkovitih in kakovostnih programov. 4. Informiranje izvajalcev zdravstvenih storitev s podatki - za učinkovito izvajanje zdravstvene dejavnosti. Finančni vidik GC 5. Zagotoviti uravnoteženo poslovanje ZZZS. 1. Zagotavljanje potrebnih finančnih virov. 2. Oblikovanje sredstev za širitve in razvoj, ki jih zahtevajo de­mografske spremembe in tehnološki razvoj. 3. Poraba sredstev (odhodki) v okviru finančnih možnosti. GC 6. Zagotoviti učinkovito in pregledno rabo sredstev OZZ. 1. Izvajanje stroškovnih analiz in vrednotenje zdravstvenih programov (zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pri­pomočkov). 2. Krepitev nadzornih aktivnosti za preprečevanje nepravilno­sti in goljufij. Vidik notranjih procesov GC 7. Optimizirati poslovne procese. 1. Realno planiranje in spremljanje poslovanja. 2. Posodabljanje poslovnih procesov in prilagajanje organiza­cije. 3. Neodvisno in nepristransko ocenjevanje, izboljševanje uspešnosti kontrolnih postopkov in upravljanje procesov. 4. Zagotavljanje informacijske podpore poslovnim procesom. 5. Ureditev elektronskega arhiva. GC 8. Izboljšati uporabo kompleksnih baz podatkov. 1. Uvajanje pametnih sistemov obveščanja vodstva. 2. Dograjevanje podatkovnih skladišč in rudarjenje s podatki (za potrebe operativnih in razvojnih analiz). 3. Priprava (analitičnih) podlag za cilje nadzorne aktivnosti. Vidik učenja in rasti (kadri, znanje) GC 9. Krepiti kadrovski potencial strokovne službe. 1. Upravljanje kadrov na osnovi globalnih ciljev. 2. Večanje števila ključnih kadrov. 3. Razvoj (potenciala) zaposlenih. 4. Ocenjevanje in spodbujanje delovne uspešnosti. 5. Širjenje kulture odličnosti. 3. Letni cilji Letni cilji ZZZS za leto 2017 prispevajo k realizaciji posame­znih globalnih ciljev in so naslednji: 1. Zagotoviti kakovostni servis zavarovanim osebam in zave­zancem pri urejanju zavarovanj – GC1, GC3, GC7 2. Zagotoviti zavarovanim osebam pravico do zdravljenja v tu­jini – GC1, GC2, GC7 3. Ažurno odločati o denarnih dajatvah in drugih pravicah – GC2, GC3, GC5, GC6, GC7 4. Nadgraditi sistem pravic in postopkov zagotavljanja medi­cinskih pripomočkov in obvladovati odhodke – GC2, GC3, GC4, GC5, GC6, GC7 5. Zagotoviti programe zdravstvenih storitev v okviru dopu­stnih čakalnih dob, obnovitveno rehabilitacijo in zdravstve­na letovanja za zavarovane osebe v okviru finančnih zmo­žnosti – GC2, GC4, GC5 6. Opraviti načrtovane finančno-medicinske in območne nad­zore nad uresničevanjem pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev – GC6 7. Zagotoviti zavarovanim osebam varna in učinkovita zdravi­la in obvladovati odhodke zanje – GC2, GC4, GC5, GC6 8. Sodelovati pri pripravi zakonodaje s področja zdravstva ter zagotavljati odzivnost na predloge predpisov z vplivom na OZZ – GC2 9. Pravočasno pripraviti planske dokumente ter zagotoviti strateške podatke o OZZ in doseganju ciljev – GC1, GC2, GC4, GC6, GC8 10.Zagotoviti podlage za okrepitev nakupne funkcije – GC6 11.Pripraviti finančni načrt ZZZS in zagotoviti realizacijo brez zadolžitve – GC5, GC7 12.Zagotoviti pravilne računovodske informacije o poslovanju ZZZS – GC6, GC7 13.Nadaljevati informatizacijo poslovanja ZZZS in širiti elek­tronsko komuniciranje z okoljem – GC3, GC7 14.Zagotoviti nemoteno in varno delovanje informacijskega sistema ZZZS – GC3, GC7, GC8 15.Učinkovito upravljati s kadri – GC9 16.Prilagoditi organizacijo ZZZS zahtevam procesov – GC7 17.Uspešno reševati sodne spore, zagotavljati usklajenost inter­nih aktov z zakonodajo in ustrezno izvajati postopke javnih naročil in regresne postopke – GC2, GC7 18.Zagotoviti ažurno upravljanje z dokumentarnim gradivom in priprava na elektronsko arhiviranje – GC7 19.Zagotoviti splošne pogoje za delo ZZZS z izvajanjem inve­sticij in investicijske vzdrževanja, upravljanjem nepremič­nin, nabavo osnovnih sredstev in potrošnega materiala ter aktivnostmi za varstvo pri delu – GC6, GC7 20.Zagotoviti pregledno, pravočasno in točno množično obve­ščanje javnosti o OZZ in poslovanju ZZZS ter o promociji zdravja – GC1, GC2 21.Zagotoviti uporabnikom bibliotekarske storitve in izvajati informacijsko-dokumentacijsko dejavnost – GC2, GC7 4. Merjenje uspešnosti Uspešnost doseganja ciljev ZZZS se presoja na podlagi fizičnih, vrednostnih in kvalitativnih kazalnikov. Osnova za merjenje uspešnosti doseganja ciljev so ciljne vrednosti po posameznih ciljih oz. vsebinskih področjih (prikaz prihodkov in odhodkov po interni klasifikaciji), odgovornih za njihovo doseganje ter opisne ocene v skladu s sprejetimi sodili. Janko Štok Daniela Dimić Suzana Jarc Damjan Kos Prva ocena finančnega poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2016 1. Ocena finančnega poslovanja ZZZS v letu 2016 Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v na­daljevanju: ZZZS) je na seji dne 8.12.2015 sprejela Finančni na­črt ZZZS za leto 2016, v katerem so bili prihodki načrtovani v znesku 2.493,6 milijona evrov in v enakem znesku tudi odhod­ki. Zaradi sprememb v pogojih poslovanja glede na predvidene s finančnim načrtom1 je Skupščina ZZZS na seji dne 9. 11. 2016 sprejela Rebalans finančnega načrta ZZZS za leto 2016, v kate­rem so bili prihodki večji za 32,8 milijona evrov in odhodki za 53,6 milijona evrov. Z rebalansom je bil načrtovan primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 20,9 milijona evrov, za katere­ga je pokritje zagotovljeno iz sredstev na računih ZZZS, reali­ziranih s presežki iz preteklih let, tako da ZZZS konec leta ne bi bil zadolžen. Prvi podatki o finančnem poslovanju ZZZS v letu 2016 kažejo, da so prihodki realizirani v višini 2.518,1 milijona evrov in so za 8,2 milijona evrov manjši od načrtovanih. Odhodki so realizirani v višini 2.537,7 milijona evrov in so pod načrtova­nimi za 9,5 milijona evrov, ob tem da je ZZZS moral 4,4 milijo­na evrov zapadlih obveznosti prenesti v plačilo v leto 2017, da ne bi konec leta prekoračil primanjkljaja, predvidenega z Reba­lansom finančnega načrta ZZZS za leto 2016. Tako znaša pri­manjkljaj prihodkov nad odhodki ZZZS 19,6 milijona evrov. ZZZS je tudi v letu 2016 dosegel zastavljeni cilj za finančno poslovanje – finančno poslovanje v okviru finančnega načrta brez zadolžitve. ZZZS tako že dvanajsto leto zapored uresni­čuje fiskalno pravilo, določeno v programih stabilnosti Vlade RS in sklepih organov upravljanja ZZZS. Po letu 2005 - ko je Proračun Republike Slovenije saniral kumulativni nepokriti primanjkljaj iz preteklih let, za katerega se je ZZZS zadolžil z najemanjem kreditov - ZZZS nobeno poslovno leto ni zaključil z zadolžitvijo. V letu 2016 so na večje prihodke vplivali predvsem večji pri­spevki za obvezno zdravstveno zavarovanje zaradi večjega šte­vila prejemnikov plač in rasti plač. Na porast odhodkov pa so vplivale določbe Splošnega dogovora z aneksi za leto 2015 in 1 Odstopanja realizacije prihodkov in odhodkov od ocene za leto 2015, na kateri so bili načrtovani prihodki in odhodki v finančnem načrtu za leto 2016, sprememba globalnih makroekonomskih okvirov UMAR za leto 2016 (marec 2016), večji končni obračun zdravstvenih storitev za leto 2015, plačan v začetku leta 2016, večje obveznosti po Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2015 in aneksu 1 in po Splošnem dogovoru za leto 2016, večji odhodki za zdravila in nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela. 2016 glede financiranja zdravstvenih programov, večje denarne dajatve in večji odhodki za zdravila in medicinske pripomočke. Po Splošnem dogovoru za leto 2015 z aneksom 1 in Splošnem dogovoru za leto 2016 so bila zagotovljena dodatna sredstva za povečanje zdravstvenih programov na prednostnih področjih (večja dostopnost do nekaterih programov) in boljše vrednote­nje nekaterih programov (povečanje vkalkuliranih sredstev za regres za letni dopust, povišanje cen za 3,6 % od 1.6.2016 do 31.12.2016, idr.), ki so finančno bremenila leto 2016 v znesku 87 milijonov evrov. Dodatna poraba sredstev po Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2016 pa se bo, zaradi pozne uve­ljavitve, odrazila na odhodkih ZZZS v letu 2017. 2. Prihodki ZZZS v letu 2016 Celotni prihodki ZZZS v obdobju januar – december 2016 so znašali 2.518,1 milijona evrov in so nominalno za 83,8 milijona evrov, to je za 3,4 % večji glede na preteklo leto. Celotni pri­hodki zaostajajo za načrtovanimi za 0,3 % ali za 8,2 milijona evrov, predvsem zaradi manjših prihodkov od prispevkov. Prihodki od prispevkov predstavljajo 97,7 % vseh prihodkov in znašajo 2.459,7 milijona evrov. So za 88,1 milijona evrov večji od leta 2015. Stopnja rasti prihodkov od prispevkov je za okoli 2 odstotni točki večja od rasti povprečne bruto plače v Republi­ki Sloveniji v glavnem zaradi večjega števila prejemnikov plač. Drugi prihodki ZZZS znašajo 58,4 milijona evrov. Največji de­lež med drugimi prihodki predstavljajo prihodki od regresnih zahtevkov, ki so v letu 2016 znašali 19,5 milijona evrov. Sledijo prihodki iz naslova mednarodnih sporazumov v višini 14,5 mi­lijona evrov, transferni prihodki iz državnega proračuna za po­vračilo plačila zdravstvenih storitev do polne vrednosti storitev za socialno ogrožene v znesku 13,2 milijona evrov ter plačila ZZZS-ju v višini 5,3 milijona evrov po dogovorih o cenah in povračilu stroškov za zdravila, ki jih je ZZZS sklenil z nekateri­mi dobavitelji zdravil. 3. Odhodki ZZZS v letu 2016 Odhodki ZZZS so izkazani po načelu denarnega toka (po opravljenih plačilih v letu 2016) in znašajo 2.537,7 milijona evrov. So za 108,6 milijona evrov oziroma za 4,5 % večji kot v letu 2015. Največjo rast odhodkov (15,9 %) izkazujejo odhodki za nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela. Celo­tni odhodki so manjši od načrtovanih za 0,4 % ali za 9,5 milijo­na evrov. V leto 2017 pa je bilo preneseno plačilo dela zapadlih obveznosti za zdravstvene storitve v višini 4,4 milijone evrov. a) Odhodki za zdravstvene dejavnosti Odhodki za zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pri­pomočke, za pripravke za hemofilike in za cepiva ter odhodki za zdravljenje v tujini in iz naslova mednarodnih sporazumov predstavljajo 87 % vseh odhodkov ZZZS. V strukturi celotnih odhodkov ZZZS imajo odhodki za zdra­vstvene storitve 70,4 % delež in v letu 2016 znašajo 1.786 mili­jonov evrov. V primerjavi z letom 2015 so večji za 3,2 % ali za 54,8 milijona evrov. Odhodki za zdravstvene storitve so za 1,9 milijona evrov oziroma za 0,1 % presegli načrtovane. Končni obračun za leto 2016 bo izveden do konca januarja 2017 in ta­krat bodo znani tudi podatki o dodatnih obveznostih ZZZS za programe zdravstvenih storitev za leto 2016, ki bodo plačane v letu 2017. Odhodki za zdravila, medicinske pripomočke, pripravke za hemofilike iz krvi in cepiva so znašali 374,2 milijona evrov, kar predstavlja 96,9 % realizacijo finančnega načrta ZZZS za leto 2016. V primerjavi z letom 2015 so večji za 4,1 %. Odhodki te skupine odhodkov v strukturi vseh odhodkov ZZZS predsta­vljajo 14,7 % delež. Največji delež v tej skupini odhodkov predstavljajo odhodki za zdravila. V letu 2016 znašajo 292,5 milijona evrov. V primerja­vi z letom 2015 so večji za 4,1 % oziroma za 11,6 milijona evrov in manjši od načrtovanih za 3,4 % (ali za 10,3 milijona evrov), čeprav je polletna realizacija teh odhodkov nakazovala na ve­čjo letno rast (okoli 7,8 %). Rast teh odhodkov bi bila bistveno večja, če ne bili izvedeni ukrepi na področju zdravil (določanje cen zdravil na JAZMP, izvajanje terapevtskih skupin zdravil ter skupin medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo prizna­no vrednostjo, pogajanja za nižje cene originalnih zdravil pre­ko različnih vrst dogovorov s proizvajalci zdravil, razvrščanje novih generičnih zdravil, nadzor nad predpisovanjem zdravil). Odhodki za medicinske pripomočke so znašali 66 milijonov evrov in so za 2,7 % manjši od načrtovanih. V primerjavi z le­tom 2015 so za 4 % ali 2,5 milijona evrov večji, kar je posle­dica povečanja števila zavarovanih oseb, ki so upravičene do teh pripomočkov v breme sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri zdravljenju in medicinski rehabilitaciji za posa­mezne vrst obolenj ter širitve nekaterih pravic. Odhodki za pripravke za hemofilike in cepiva so v letu 2016 znašali 15,7 milijona evrov in so v skladu z načrtovanimi. Odhodki za zdravljenje v tujini in iz naslova mednarodnih sporazumov so v letu 2016 znašali 47,6 milijona evrov in so v skladu z načrtovanimi ter za 2,1 % ali za 1 milijon evrov večji kot leta 2015. b) Odhodki za povračilo denarnih dajatev Odhodki za povračilo denarnih dajatev za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (nadomestila, potni stroški, dnevni­ce) so realizirani v višini 287,6 milijona evrov, kar je za 0,4 % ali za 1 milijon evrov nad načrtovanimi. Odhodki za nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela so znašali 285,3 milijona evrov in so presegli načrtovane za 0,5 % ali za 1,3 milijona evrov. Glede na leto 2015 ti odhodki izkazujejo 15,9 % rast, to je za 39,2 milijona evrov več. Glede na leto 2015 se je povečalo tako število primerov (za okoli 9 %) kot tudi število dni odsotnosti v breme ZZZS (okoli 12 %), na kar je vplivalo več različnih dejavnikov, predvsem večja obolevnost zavarovanih oseb, večje število prejemnikov plač in večja osno­va za nadomestila zaradi rasti plač. c) Odhodki za delo službe ZZZS Odhodki za delo službe so znašali 42,3 milijona evrov, kar predstavlja 1,7 % delež v odhodkih ZZZS v letu 2016. So za 0,9 % manjši od načrtovanih. 4. Zaključne ugotovitve glede finančnega poslovanja ZZZS v letu 2016 ZZZS je v letu 2016 finančno poslovanje sicer zaključil v okvi­ru načrtovanega primanjkljaja prihodkov nad odhodki in brez zadolžitve, vendar je moral prenesti plačilo 0,2 % zapadlih ob­veznosti za zdravstvene storitve v naslednje leto. V letu 2016 so se izboljšali trendi na prihodkovni strani, medtem ko so gibanja na odhodkovni strani manj ugodna. Prihodki so bili za 83,8 milijona evrov večji od leta 2015, kar je omogočilo tudi večjo porabo sredstev za uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vendar je bilo iz naslova večjih prihodkov možno manjše povečanje sredstev za dodatne zdravstvene programe in storitve za zmanjšanje čakalnih dob in za boljše vrednotenje obstoječih programov zaradi relativno velikega porasta odhodkov za nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela (za 39,2 milijona evrov glede na leto 2015). To pomeni, da je bila skoraj polovica večjih prihodkov v letu 2016 namenjena za večje odhodke iz naslova nadomestil plače zaradi začasne zadržanosti od dela. Daniela Dimič Izjava o oceni notranjega nadzora za leto 2015 Mnenje Računskega sodišča RS na računovodske izkaze in pravilnost poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2014 Računsko sodišče RS je 10. novembra 2016 izdalo revizijsko poročilo o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) za leto 2014, v zvezi s katerim je ZZZS prejel pozitivno mnenje o računovodskih izkazih za leto 2014 ter mnenje s pri­držkom o pravilnosti poslovanja, in sicer zato, ker ZZZS v letu 2014 v 6 primerih ni posloval v skladu s predpisi. ZZZS je v 4 primerih popravljalne ukrepe izvedel že tekom revizije, saj je v 3 primerih ZZZS nepravilnosti ugotovil samostojno v okviru lastnih kontrolnih aktivnosti na področju zdravil in neodvisno od Računskega sodišča. V 2 primerih pa je ZZZS tekom revizije izpodbijal dvema revizijskima ugotovitvama ter enemu predvi­denemu popravljalnemu ukrepu. Računsko sodišče RS v revizijskem poročilu meni, da »revidi­rani računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resnično in pošteno prikazujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ZZZS na dan 31. 12. 2014 ter prihodke in odhodke oziroma prejemke in izdatke ZZZS za tedaj končano leto v skla­du z Zakonom o računovodstvu«, zato je izdalo pozitivno mne­nje o računovodskih izkazih. Glede pravilnosti poslovanja ZZZS v letu 2014 pa je Računsko sodišče podalo mnenje s pridržkom, ker ZZZS v 6 primerih ni posloval v skladu s predpisi, in v zvezi s tem od ZZZS zahtevalo v okviru odzivnega poročila izvedbo 1 popravljalnega ukrepa. 1. V zvezi z mnenjem Računskega sodišča RS, da je 66 javnih uslužbencev (delavcev ZZZS) opravljalo delo na domu, čeprav tega formalno niso imeli določenega v pogodbah o zaposlitvi, kar naj ne bi bilo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ZZZS pojasnjuje, da je ZZZS to revizij­sko razkritje tekom revizije izpodbijal, saj ZDR-1 obravnava le delo na domu, ki se opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi redno in trajno. Ne obravnava pa oblike opravljanja dela na do-mu, ki ga delavec opravlja izjemoma in občasno. Zato je bilo delo na domu urejeno v pogodbi o zaposlitvi zgolj v primeru enega delavca ZZZS, saj je v tem primeru šlo za delo na domu za določen čas, ki se je izvajalo kot vnaprej predvidena možnost opravljanja dela na domu, o čemer je bil tudi vnaprej obveščen Inšpektorat za delo. V primeru drugih zaposlenih pa delo na domu niso opravljali v redni kontinuirani obliki, kot ga predvi­deva ZDR-1, temveč v obliki občasnega dela zaradi zdravstve­nih razmer delavca, izrednih vremenskih ali prometnih razmer ipd. Skladno z navedenim ter upoštevaje uveljavljeno pravno prakso na področju delovnih razmerjih je mogoče ugotoviti, da v primeru občasnega, izjemnega, nepredvidljivega, kratko­trajnega in nekontinuiranega dela na domu, obravnavanega pri posameznih zaposlenih na ZZZS, ki ga vnaprej s pogodbo o za­poslitvi niti ni bilo mogoče predvideti, ni podana kršitev Zako­na o delovnih razmerjih. Kljub navedenemu bo ZZZS v okviru odzivnega poročila izvedel predvideni popravljalni ukrep, tako da bo “z javnimi uslužbenci, ki opravljajo delo na domu, takšno opravljanje dela dogovoril v pogodbi o zaposlitvi«. 2. V zvezi s točko 3.3.1.b je ZZZS popravljane ukrepe tekom revizije že realiziral, in sicer je bila Splošna bolnišnica Slovenj Gradec v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2015 uvršče­na v seznam izvajalcev dihalnih testov. Poleg tega je ZZZS par­tnerjem za Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2016 predlagal, da se v seznam cen za »dnevno bolnišnico« uvrsti tudi cena za ESWL – zunaj telesno drobljenje kamnov – partnerji so predlog ZZZS sprejeli. Poleg tega bo ZZZS pri prvem naslednjem sklepanju pogodb oziroma aneksov k po­godbam z vsemi izvajalci dogovoril ceno nemedicinsko oskrb­nega dne, kot velja za vse izvajalce in je opredeljena v Splošnem dogovoru. Glede cene točke za specialistično ambulantno de­javnost oz. »dnevno bolnišnico« pa je ZZZS pristopil k prido­bivanju podatkov in informacij o vsebini obravnave bolnikov v Diagnostičnem centru Bled v primerjavi z drugimi izvajalci te dejavnosti (zahtevnejše obravnave bolnikov, ki naj bi se sicer hospitalizirali), kar bo podlaga za opredelitev nove kalkulacije v splošnem dogovoru pa tudi kriterijev, ki jih bo moral izvajalec izpolnjevati za uporabo te kalkulacije. Druga možnost pa je, da bo tudi Diagnostični center Bled za zahtevnejše primere prešel na obračun storitev na podlagi skupin primerljivih primerov. 3. V zvezi s točko 3.3.2.a, 3.3.2.b, 3.3.2.c in 3.3.2.d je ZZZS po­pravljane ukrepe tekom revizije že realiziral (poračun preveč oziroma premalo plačanih zdravstvenih storitev), pri čemer ZZZS v zvezi s točko 3.3.2.d pojasnjuje, da je ZZZS nepravil­nost ugotovil samostojno v okviru lastnih kontrolnih aktivno­sti na področju zdravil in neodvisno od Računskega sodišča RS, ki pa je navedeno nepravilnost povzelo v svoje poročilo. 4. V zvezi s točko 3.3.2.e je ZZZS popravljane ukrepe tekom revizije že realiziral, pri čemer ZZZS v zvezi s točko 3.3.2.e po­jasnjuje, da je ZZZS nepravilnost ugotovil samostojno v okviru lastnih kontrolnih aktivnosti na področju zdravil in neodvi­sno od Računskega sodišča RS, ki pa je navedeno nepravilnost povzelo v svoje poročilo. ZZZS je tako že pričel tekoče in avto­matsko (računalniško) kontrolirati cene zdravil z 27.6.2016, in sicer sta s tem dnem evidenčni napaki z oznako AORE041 in AORE042 postali avtomatski zavrnitveni napaki v okviru elek­tronskega poslovanja ZZZS z izvajalci zdravstvenih storitev, o čemer je ZZZS s sporočilom za javnost dne 24.6.2016 obvestil tudi širšo javnost. ZZZS je septembra 2016 izdal lekarnam tudi račune v skupnem znesku 450.265 evrov za poplačilo terjatev za preveč plačana zdravila, saj je ZZZS, zaradi ne povsem ureje­nih podatkov v spletni Centrali bazi zdravil (www.cbz.si), ki jih vnašajo drugi deležniki na področju zdravil, zahteval od lekarn dobavnice za zdravila in skladno s Splošnim dogovorom ugota­vljal razliko med cenami zdravil na dobavnicah ter zaračunani­mi in plačanimi zdravili. V zvezi s tem ZZZS pojasnjuje, da so vsa izdana zdravila na recept ter ločeno zaračunljiva zdravila s seznama A in seznama B, ki jih plačuje ZZZS, predmet avtomatskih (računalniških) kontrol in finančno-medicinskih nadzorov ZZZS. ZZZS tako ob izdajanju zdravil na recept v lekarni izvede približno sedem­deset avtomatskih (računalniških) kontrol nad vsemi recepti za vsa zdravila. To so npr. kontrole zavarovanja, znesek obvezne­ga zavarovanja, obračunana cena, delna izdaja, liste zdravil itd. Nekatere dodatne formalne pa tudi strokovne kontrole so bile uvedene ob izdajanju zdravil na elektronski recept (npr. neu­strezne kombinacije oz. interakcije med zdravili...). Pri določi­lih Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri katerih ni možno uvesti avtomatske kontrole, pa izvajajo nadzor nadzor­niki ZZZS pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Gre za vsebinske kontrole, npr. povezava z diagnozo in ustreznim zdravilom, ki jih ni mogoče postaviti avtomatsko, ker so preveč kompleksne ter je zato potreben na primer vpogled v medicinsko dokumen­tacijo pacienta na terenu (pri izvajalcu zdravstvenih storitev). ZZZS v okviru sistematičnega izvajanja nadzorov nad izvajalci zdravstvenih storitev (letno izvede okoli 900 nadzorov) nadzira tudi področje zdravil. Tako je ZZZS lani opravil 23 nadzorov na področju zdravil, v katerih je bilo ugotovljenih za 566.148 evrov napačno obračunanih zdravil, zato je ZZZS na tej podlagi od izvajalcev zdravstvenih storitev ta znesek tudi izterjal. Dodajamo še, da ZZZS že od leta 2012 dalje omogoča zavaro­vanim osebam, da na spletnih straneh ZZZS pregledajo podat­ke o izdanih zdravilih in medicinskih pripomočkih, vključno s stroški zanje, ki so bili na podlagi njihove kartice zdravstvenega zavarovanja zaračunani s strani lekarne zdravstvenemu zavaro­vanju. Od 1. septembra 2015 pa so na voljo tudi podatki o stro­ških vseh zdravstvenih storitev, ki jih je za zavarovano osebo plačal ZZZS oziroma zavarovalnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ker gre za občutljive osebne podatke, lahko vsak­do dostopa le do svojih podatkov in na način, ki ga dovolju­jejo predpisi (dostop samo z uporabo digitalnega potrdila), in sicer na spletni strani: https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/ portali/azos/e_storitve_zzzs . ZZZS si s tovrstno seznanjeno­stjo zavarovanih oseb z izdatki za zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pripomočke prizadeva opolnomočiti zavarovane osebe med drugim tudi za »laični« nadzor nad izvajalci zdra­vstvenih storitev in dobavitelji medicinskih pripomočkov pri evidentiranju in obračunavanju v breme zdravstvenega zavaro­vanja. To je dodatna dopolnitev avtomatskih kontrol in nadzo­ra, ki ga skladno s predpisi in pooblastili sistematično in stalno izvaja ZZZS. 5. V zvezi s točko 3.5.1.a je ZZZS popravljani ukrep že realizi­ral v letu 2015 in v letu 2016 (poračun preveč obračunanih in plačanih sejnin za 7 članov Območnega sveta ZZZS Ravne na Koroškem zaradi administrativne napake). 6. V zvezi z mnenjem Računskega sodišča RS, da ZZZS v na­sprotju z notranjim aktom v letu 2014 odhodkov počitniške de­javnosti ni v celoti pokril s prihodki te dejavnosti (točka 3.5.2.a), ZZZS pojasnjuje, da je ZZZS to revizijsko razkritje izpodbijal, saj upoštevaje obveznost ločenega evidentiranja prihodkov in odhodkov, ki jih ZZZS pridobi s prodajo blaga in storitev na trgu, določba 2. odstavka 48. člena Zakona o zavodih pomeni, da morebitne izgube iz naslova tržne dejavnosti ni dopustno pokrivati iz sredstev, ki jih je ZZZS pridobil z opravljanjem de­javnosti, zaradi katere je bil ustanovljen, do česar pa seveda v primeru ZZZS ni prišlo. Navedena določba 48. člena Zakona o zavodih pomeni, da ZZZS presežka prihodkov nad odhodki (iz javnih sredstev) ne sme porabiti za druge namene, kot za razvoj dejavnosti, kar pa ne velja za tržno dejavnost. Vendar celo v tem primeru, ko bi šlo za presežek prihodkov nad odhodki v tržni dejavnosti, ZZZS tega presežka ne bi porabil za karkoli druge­ga, kot za razvoj dejavnosti, saj v svojih aktih nima opredeljene možnosti, da bi te prihodke porabil kako drugače, kot za razvoj svoje osnovne dejavnosti. Razlaga 48. člena Zakona o zavodih velja enako tudi v obratni situaciji, ko so odhodki večji od prihodkov. Torej, ni zakonsko dovoljeno, da bi ZZZS izgubo, ki jo je ustvaril s tržno dejav­nostjo, pokrival iz javnih sredstev, do česar tudi v konkretnem primeru v ZZZS ni prišlo. Je pa pravno dovoljeno, da se izgu­ba (presežek odhodkov nad prihodki) iz dela tržne dejavnosti pokrije iz drugega dela tržne dejavnosti. Zakonodaja ne pred­pisuje, da se morajo različne tržne dejavnosti, ki jih določen subjekt izvaja v dovoljenem okviru samostojno, vsak del, sam zase pokrivati. Glede na navedeno so ugotovitve Računskega sodišča RS v zvezi s tem nepopolne, netočne in nepravilne. Ne drži tudi navedba Računskega sodišča RS, da je počitniško de­javnost smiselno opravljati le, če zavod pri ustvarjanju te de­javnosti ne ustvarja izgube, saj kot rečeno, je dovoljeno, da se izid poslovnega uspeha (“dobiček ali izguba”) ugotavlja glede na celotno tržno dejavnost. Glede na očitek, da ZZZS v letu 2014 odhodkov iz počitniške dejavnosti ni v celoti pokril s prihodki iz te dejavnosti, kar naj bi bilo v nasprotju s tedaj veljavnim 6. členom pravilnika ZZZS, pa pojasnjujemo, da določba četrtega odstavka 6. člena Pravil­nika, ki je določal, da se počitniška dejavnost izvaja tako, da se iz prihodkov počitniške dejavnosti zagotavlja pokrivanje od­hodkov, pomeni, da se prihodki iz počitniške dejavnosti name­nijo za pokrivanje odhodkov iz te dejavnosti (in ne morda za odhodke iz druge tržne dejavnosti, ki jo izvaja ZZZS). Nikakor pa to ne pomeni, da morajo biti s prihodki od počitniške dejav­nosti v celoti kriti vsi odhodki iz te dejavnosti. Damjan Kos Novi prostori izpostave ZZZS v Zagorju ob Savi Izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v Za­gorju ob Savi od leta 2001 delovala v prostorih na Cesti Borisa Kidriča 2, v centru mesta. Prostori se nahajajo v pritličju večje­ga poslovno-stanovanjskega objekta (slika 1), katerega solastni­ki so v večinskem delu stanovalci. V prostore je od oktobra 2012 dalje s stropa zatekala meteorna voda, kar se je odražalo v postopnem odpadanju posameznih mavčnih plošč s stropa (slika 2). Zato smo gibanje sodelavcev in strank omejili na tiste dele, kjer strop ni bil poškodovan. Ne­varne dele smo ustrezno označili in s tem zagotovili varnostne pogoje za opravljanje dejavnosti v prostoru. Vzporedno smo se dogovarjali z upravnikom in iskali ustre­zno trajno rešitev, a dogovarjanje ni prineslo ugodnih končnih rezultatov. Večina solastnikov namreč ni bila pripravljena sofi­nancirati drage sanacije, saj zaradi zamakanja niso imeli nobe­nih težav. V zadnji letih smo zmanjševali število zaposlenih na izpostavi, zato so prostori postali za naše potrebe preveliki, poleg tega je bil sistem prezračevanja in ogrevanja zastarel in energetsko ter stroškovno potraten. Vse navedeno je vodilo v odločitev, da prostore prodamo in za delo izpostave poiščemo primernejše. Uspeli smo najti primer­nega kupca, občino Zagorje. Celoten postopek je sicer trajal približno leto dni, ker je občina morala zagotoviti sredstva v svojem proračunu, a ga lahko oce­ nimo kot zelo uspešnega. Potenci­alnih kupcev v tem okolju namreč skoraj ni, ZZZS pa je za prostore iztržil celotno vrednost iz uradne cenitve. Primerne nadomestne prostore (slika 3) smo uspeli pridobiti v ne­posredni bližini sedanje lokacije, na Ulici talcev 4a, v centru mesta ter v neposredni bližini lekarne in zdravstvenega doma. Prostori so novi, energetsko varčni, svetli in bistveno manjši od prejšnjih. Stro­ški bodo predvidoma približno enaki dosedanjim, čeprav vključu­jejo tudi najemnino. Prostore smo nekoliko prilagodili z dodatno predelno steno in ve­trolovom (slika 4). Pri opremljanju smo bili zelo varčni, saj smo uporabili večino obstoječe opreme. Le za delovišča prijavno-odjavne službe, ki so bila na stari loka­ciji izdelana v kombinaciji marmorja in lesa ter vgrajena v pro­stor, smo kupili novo pohištvo. Delovišči za delo s strankami sta opremljeni tudi bolj sodobno in omogočata strankam, da sedejo k mizi sodelavke, s čimer je omogočeno bolj individual-no delo in varovanje osebnih podatkov, omenjenih v osebnem pogovoru, kar je posebej na manjših lokacijah zelo pomembno. V nove prostore so se sodelavke preselile konec oktobra 2016. Za tem smo z majhno slovesnostjo obeležili še »uradno« otvo­ritev, ki so se je poleg naših sodelavcev udeležili še predstavniki občine Zagorje in izvajalci, ki so poskrbeli za opremo in uredi­tev prostorov (slika 5). Po prvih izkušnjah so sodelavke izpostave Zagorje s prostori in opremo zelo zadovoljne, prav tako so stranke brez posebnosti in težav sprejele novo lokacijo. Zahvaljujem se sodelavkam izpostave za potrpežljivost v času slabših razmer za delo na stari lokaciji in za sodelovanje pri se­litvi ter celotni tehnični ekipi na čelu z Martinom Zavirškom, ki so uredili vse potrebno za predajo stare lokacije, pripravo nove lokacije in za preselitev. Anka Bolka Sliki 1 in 2. Pogled na stare prostore in njihove pomanjkljivosti. Sliki 3 in 4. Pogled na nove prostore izpostave. Slika 5. Slovesnost ob uradnem odprtju novih prostorov ZZZS v Zagorju ob Savi.. Seznam objavljenih pravnih aktov, navodil in okrožnic ZZZS v obdobju od januarja do decembra 2016 Za boljšo obveščenost zaposlenih objavljamo seznam pravnih aktov, navodil in okrožnic Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so bili v obdobju od zadnje objave v občasniku januarja 2016 do vključno decembra 2016 objavljeni ali vsebinsko posodobljeni v Lotus Notes aplikaciji »E-gradiva« (po kronološkem vrstnem redu glede na datum objave). Ob tej priložnosti vse vsebinske skrbnike posameznih pravnih aktov na Direkciji pozivamo k dosledni in sprotni objavi vseh no­vih ali posodobljenih pravnih aktov v aplikaciji »E-gradiva« ter k rednemu posodabljanju neuradnih čistopisov pravnih aktov, ki so objavljeni na spletni strani ZZZS (skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega značaja). Pravni akti ZZZS: • Sklep o pripravi Poslovnega poročila Zavoda za zdravstve­no zavarovanje Slovenije za leto 2015; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 5. 1. 2016) • Navodilo za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev z DELOVNIM NALOGOM; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 1. 2016) • Sklep o določitvi šifranta vrst medicinskih pripomočkov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 1. 2016) • Pravilnik o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja (neuradno prečiščeno besedilo št. 2); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 2. 2016) • Sklep o določitvi terapevtske skupine zdravil z lokalnim delovanjem za zdravljenje alergijskega rinitisa; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 2. 2016) • Sklep o določitvi terapevtske skupine zdravil za zniževanje holesterola; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 2. 2016) • Sklep o določitvi terapevtske skupine zdravil zaviralcev angiotenzinske konvertaze; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 2. 2016) • Sklep o izbiri dobaviteljev za izvajanje programov izdaje in izposoje medicinskih pripomočkov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 31. 3. 2016) • Organizacijsko navodilo o načinu dela na področju nado­mestil plač; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 1. 4. 2016) • Navodilo o javnem naročanju; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 5. 4. 2016) • Pravilnik o vodenju in izterjavi prispevkov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 5. 2016) • Pravilnik o nadzorih; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 6. 2016) • Pravilnik o planiranju v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 6. 2016) Iva Štirn • Navodilo za uresničevanje pravice zavarovanih oseb do pripomočkov za izboljšanje vida (neuradno prečiščeno besedilo); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 7. 2016) • Poslovnik komisije za razvrščanje zdravil na listo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 7. 2016) • SKLEP o imenovanju nadzornih skupin; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 7. 2016) • Navodilo o postopkih posredovanja osebnih in drugih podatkov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 9. 2016) • Krovna politika varovanja informacij; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 9. 2016) • Sklep o določitvi terapevtske skupine zdravil s somatropi­nom; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 9. 2016) • Pravilnik o izvajanju revizije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 5. 10. 2016) • Sklep o določitvi cene standardnega materiala za vlite zaliv­ke, prevleke, krone in mostičke; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 10. 2016) • Sklep o določitvi pooblaščenih zdravnikov za predpisovanje medicinskih pripomočkov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 10. 2016) • Sklep o imenovanju članov komisije za razvrščanje zdravil na liste; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 10. 2016) • Sklep o načrtovanju, beleženju in obračunavanju zdravstve­nih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 11. 2016) • Sklep o določitvi najvišjih priznanih vrednosti za živila za posebne zdravstvene namene; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 11. 2016) • Sklep o spremembah Sklepa o imenovanju članov komisije za medicinske pripomočke iz skupine pripomočkov pri umetno izpeljanem črevesju in urostomi; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 11. 2016) • Sklep o določitvi najvišjih priznanih vrednosti za skupine medsebojno zamenljivih zdravil in za terapevtske skupine zdravil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 11. 2016) • Navodilo o uresničevanju pravice zavarovancev do začasne zadržanosti od dela in do nadomestila plače (neuradno prečiščeno besedilo št. 1); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 11. 2016) • Navodilo za uvedbo postopkov pri imenovanih zdravnikih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 11. 2016) • Organizacijsko navodilo za opravljanje dela na domu; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 11. 2016) • Sklep o javnem razpisu za izvajanje programov izdaje in izposoje medicinskih pripomočkov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 12. 2016) • Pravilnik o počitniški dejavnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 12. 2016) • Sklep o načrtovanju, beleženju in obračunavanju zdravstve­nih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 12. 2016) • Sklep o rokih plačil avansov v letu 2017; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 12. 2016) Okrožnice in navodila ZZZS: • Navodilo o spremembi Navodila za delo z recepti za osebno rabo (Rp/210.člen); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 1. 2016) • Okrožnica ZAE 4/16: Ukinitev podvrst 406 117 »Ustne bolezni s paradontologijo in implantologijo« ter 406 118 »Zobne bolezni z endodontijo« ter uvedba nove podvrste 406 114 »Paradontologija/zobne bolezni in endodontija«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 1. 2016) • Okrožnica ZAE 2/16: Nova šifra v šifrantu 15.38, novi šifri v standardu zdraviliškega zdravljenja tip 4, sprememba števila storitev na dan pri šifri 86021 v standardu tip 8; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 1. 2016) • Okrožnica ZAE 5 /16: Ukinitev beleženja šifre LZM Q0002 »Diapozitivi v ortodontiji«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 1. 2016) • Interno organizacijsko navodilo za opredelitev kontrol na seznam storitev, ki se lahko obračunavajo ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 1. 2016) • Okrožnica ZAE 3/16: Uvedba novih storitev E0573 »BERI­RAB P«, E0574 »Act-HIB«, E0575 »ENGERIX-B za otroke 10 mcg/0,5 ml «, E0576 »ENGERIX-B 20 mcg /1ml«, E0577 »PRIORIX«, E0578 »IMOVAX POLIO VACCINE«, E0579 »VARIVAX«, E0580 »PENTAXIM«, v dejavnosti 705 822 »Distribucija cepiv – NIJZ«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 1. 2016) • Navodilo za izvajanje desetega odstavka 137. člena ZDR­1 – Neposredno izplačilo nadomestila plače delavcu (Vrsta zahtevka: Direktno izplačilo po 137. čl. ZDR-1 (7)); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 1. 2016) • Okrožnica ZAE 10/16: Nova storitev E0619 » Dializa VI (kronična dializa CVVHDF)« za storitve opravljene od 01.04.2016 dalje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 2. 2016) • Okrožnica ZAE 8/16: Nove podvrste zdravstvene dejavno­sti 238 »Urgentna medicina v specialistični zunajbolnišnič­ni dejavnosti«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 2. 2016) • Okrožnica ZAE 9/16: Ukinitev beleženja evidenčnih stori­tev prvega in ponovnega pregleda (E0273, E0274) v dejav­nostih 218 227 Nevrologija, 230 269 Skupnostna psihiatrija, 301 258 Medicina dela, 238 255 Internistika – urgentna ambulanta, 238 256 Kirurgija – urgentna ambulanta, 238 261 Infektologija – urgentna ambulanta in 238 262 Nevro­logija – urgentna ambulanta; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 2. 2016) • Sklep o organiziranju stalne pripravljenosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 2. 2016) • Uporabniško navodilo za podatkovno skladišče in aplikaci­jo DBZ; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 2. 2016) • Okrožnica ZAE 12/16: Nova šifra LZM v specialistični zunajbolnišnični zdravstvenih dejavnostih anesteziologija, reanimatologija in perioperativna intenzivna medicina, protibolečinska ambulanta, onkologija in splošna kirurgija od 1.4.2016 dalje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 2. 2016) • Okrožnica ZAE 7/16: Uvedba novih vrst delavnic v dejav­nosti 346 025 »Zdravstvena vzgoja«, sprememba dolgega opisa in minimalnega števila udeležencev pri delavnici E0522«Podpora pri spoprijemanju z depresijo«, dodatno evidenčno beleženje storitev v okviru Programa za krepitev zdravja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 2. 2016) • Ureditev zdravstvenega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni za tuje zavarovane osebe; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 2. 2016) • Okrožnica ZAE 11/16: Nova šifra LZM v specialistični zunajbolnišnični zdravstveni dejavnosti 239 257 urologije od 1.4.2016 dalje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 2. 2016) • Tehnično navodilo za elektronski prenos podatkov Central-ne baze zdravil v obliki XML; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 1. 3. 2016) • Delo na domu-tujina; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 3. 2016) • Okrožnica ZAE 15/16: Navodilo o uresničevanju pravice zavarovancev do začasne zadržanosti od dela in do nado­mestila plače; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 3. 2016) • Interno navodilo za prestrukturiranje in prenos programov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 3. 2016) • Zaposlitev delavca, zaposlenega v podjetju v Sloveniji, kraj opravljanja dela je na Hrvaškem (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 3. 2016); • Organizacijsko navodilo o izvajanju nalog skrbništva apli­kacij informacijskega sistema Zavoda za zdravstveno zava­rovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 3. 2016) • Interno organizacijsko navodilo o pripravi in vzdrževanju internih organizacijskih navodil PAO; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 3. 2016) • Okrožnica ZAE 48/15: Uvedba pošiljanja novega nabora podatkov o ločeno zaračunljivih zdravilih iz Seznama A; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 3. 2016) • Interno organizacijsko navodilo za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za mikrobiološke preiskave; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 3. 2016) • Okrožnica ZAE 17/16: Poročanje programa farmacevtskega svetovanja (VZD 302 001); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 3. 2016) • Čistopis vzorcev dokumentov za obračun obveznemu zdra­vstvenemu zavarovanju; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 3. 2016) • Kode MKB, ki pod določenimi pogoji opredeljujejo 100 odstotno plačilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – priporočila; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 3. 2016) • Okrožnica ZAE 16/16: Nov sklop podatkov o realizirani listini – beli napotnici; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 3. 2016) • Okrožnica ZAE 18/16: Uvedba kontrole številke recepta kot enkratne kode za vse lekarne in uvedba kontrole nad obdo­bjem veljavnosti obnovljivega recepta ter delnih izdaj; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 3. 2016) • Okrožnica ZAE 14/16: Uvedba obveznega poročanja po­datkov o diagnozah v strukturi Obravnava v specialistični zunaj bolnišnični dejavnosti (Q86.220) in podatka oznaka bolezni za storitve opravljene od 1.5.2016 dalje; dopolnitev 24.03.2016 in 25.04.2016; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 3. 2016) • Okrožnica ZAE 19/16: Spremembe kontrol; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 3. 2016) • Okrožnica ZAE 13/16: Seznami storitev v specialistični zunajbolnišnični zdravstveni dejavnosti – dopolnitve Okro­žnice ZAE 44/14, 4/15, 7/15, 13/15, 15/15, 16/15, 37/15, 43/15 IN 49/15; Sprememba naslova seznama storitev 15.25 »Pedopsihiatrične storitve (224 242)« in Sprememba naslo­va seznama storitev 15.80 »Dodatne storitve specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti pedopsihiatrije (224 242), ki se lahko obračunavajo Zavodu pri obravnavi odraslih oseb od 19. leta dalje«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 30. 3. 2016) • Okrožnica ZAE 20/16: Obračun storitev zdravstvenega letovanja otrok in šolarjev in skupinske obnovitvene reha­bilitacije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 30. 3. 2016) • Uporabniško navodilo za podatkovno skladišče in aplikaci­jo NADOM (Nadomestila plač); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 31. 3. 2016) • Navodilo območnim enotam Zavoda za delo na področju zdravil in živil za posebne zdravstvene namene; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 5. 4. 2016) • Okrožnica izvajalcem - Izvajanje 1. točke 25. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja - estetske operacije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 4. 2016) • Interno navodilo za izračun, objavo in notranjo kontrolo cen zdravstvenih storitev na Direkciji; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 4. 2016) • Interno navodilo o izvedbi razpisa in postopkih sklepanja pogodb za zdravstveno letovanje otrok in šolarjev in sku­pinske obnovitvene rehabilitacije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 4. 2016) • Interno navodilo o izvajanju notranjih kontrol za izračun cen in izvedbo obračunov na OE; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 4. 2016) • Interno navodilo za izvedbo obračunov zdravstvenih stori­tev in izvajanje notranjih kontrol na Direkciji; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 4. 2016) • Interno navodilo za sklepanje pogodb z izvajalci zdravstve­nih storitev in o izvajanju notranjih kontrol; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 4. 2016) • Interno organizacijsko in vsebinsko navodilo o načinu izra­čuna avansov za izvajalce zdravstvene dejavnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 4. 2016) • Okrožnica ZAE 21/16: Dopolnitev podatka »IVZ številka zdravstvenega delavca«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 4. 2016) • Okrožnica ZAE 22/16: Seznami storitev v specialistični zunajbolnišnični zdravstveni dejavnosti – dopolnitve Okro­žnice ZAE 44/14, 4/15, 7/15, 13/15, 15/15, 16/15, 37/15, 43/15, 49/15 in 13/16; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 5. 2016) • Okrožnica MP št.: 1/2016: Zagotavljanje MP v socialnovar­stvenih zavodih; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 5. 2016) • Uporabniško navodilo za podatkovna skladišča in aplikaci­je SPL ZUBOL; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 5. 2016) • Okrožnica MP št. 2/2016: Zagotavljanje maske pri uporab­nikih medicinskih pripomočkov za podporo dihanju; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 1. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 23/16: Uvedba novih storitev E0621 »IN­FANRIX HEXA« in E0620 »Pavšal NIJZ - cepilna mesta« v dejavnosti 705 822 »Distribucija cepiv – NIJZ«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 6/16: Prospektivni program v akutni bolni­šnični obravnavi SPP – nova šifra v Šifrantu K15.5: Oznake bolezni in diagnoze - dopolnitev 14.06.2016; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 6. 2016) • Tehnično navodilo za uporabo sistema on-line zdravstvene­ga zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 6. 2016) • Okrožnica MP št. 3/2016: Dopolnitev kontrol v sistemu on­-line in šifranta za medicinske pripomočke; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 24/16: Nova šifra LZM v zdravstveni negi v dejavnosti nastanitvenih ustanov za bolniško nego od 1. 6. 2016 dalje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 25/16: Dodatno evidenčno beleženje v de­javnosti ortodontija – E0623 »Čakajoča zavarovana oseba« od 1.7.2016 dalje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 6. 2016) • Pooblaščeni psihiatri za predpisovanje živil za posebne zdravstvene namene; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 1/16: Nov obračunski model zobozdravstva za mladino; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 26/16: Ukinitev storitev 02002, 03002 in 04002 iz seznama storitev specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 27/16: Dopolnitev dolgega opisa storitve K1001 »Kratek obisk«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 28/16: Nova storitev 17124 »Titracija nad­tlaka v zgornjih dihalnih poteh«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 29/16: Dopolnitev dolgega opisa storitve 58350 »Primarni šiv fleksorne tetive v zapestju in na pod­lahti - prva tetiva«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 30/16: Dopolnitev opisa storitve 59450 »Krioterapija do 5 mest***; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 31/16: Uvedba storitev 88927 »Splošna anestezija – polurna« in 88926 »Vsakih nadaljnjih 5 minut splošne anestezije« v seznam zobozdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 32/16: Dopolnitev kratkega opisa storitev za zdravljenje bolnikov s HIV okužbo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 33/16 : Seznami storitev v specialistični zunajbolnišnični zdravstveni dejavnosti – dopolnitve Okro­žnic ZAE 44/14, 4/15, 7/15, 13/15, 15/15, 16/15, 37/15, 43/15, 49/15, 13/16 in 22/16; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 34/16: Nova storitev E0622 “Operacije obeh kil hkrati”; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 36/16: Ukinitev podvrst 338 016 - 338 023, 513 152, sprememba naziva v podvrsti 338 024 »NMP - helikopter«, uvedba novih podvrst 338 040 - 338 049; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 37/16: Nov seznam storitev klinične psiho­logije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2016) • Okrožnica ZAE 35/16: Uvedba obstoječih šifer LZM (Q0062 in Q0063) v specialistični zunajbolnišnični zdra­vstveni dejavnosti 234 251 splošna kirurgija; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 6. 2016) • Okrožnica MP št. 4/2016 - Dopolnitev navodila za uresni­čevanje pravice zavarovanih oseb do medicinskih pripo­močkov za izboljšanje vida; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 7. 2016) • AVSTRIJA-ukinitev izdaje obrazcev E 115 oz E 118; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 7. 2016) • Navodilo za obračun št. 35 - Standardi kodiranja - avstral­ska različica 6, slovenske dopolnitve; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 8. 2016) • Obračun prispevkov za samoplačnike; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 8. 2016) • Navodilo za zajem in posredovanje podatkov o izdanih zdravilih na recept v on - line sistemu; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 31. 8. 2016) • Okrožnica ZAE 38/16: Dopolnitve obračuna izposoje MP z branjem podatkov OZZ; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 31. 8. 2016) • Okrožnica ZAE 39/16: Uvedba nove storitve E0626 »GAR­DASIL 9«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 9. 2016) • Ponudnikova pravila in pogoji za uporabo SMS storitve »SMS Listine za tujino in Zdravstveno zavarovanje«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 9. 2016) • Okrožnica ZAE 40/16: Sprememba navodil zaradi ukinitve doplačil osebe za namestitev pri zdraviliškem zdravljenju; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 9. 2016) • Okrožnica ZAE 41/16: Nova storitev Q0241 »Dodatna reimplantacija baklofenske črpalke«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 30. 9. 2016) • Razpored sej komisije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 30. 9. 2016) • Zapisniki komisije za razvrščanje zdravil na listo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 30. 9. 2016) • Interno navodilo o obvladovanju tveganj za prekoračitev rokov za izvedbo postopkov za razvrščanje zdravil in živil na listo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 10. 2016) • Navodilo o beleženju / knjiženju, vračilu, kontroli in izme­njavi podatkov o pristojbini za stroške postopka med od­delkom za zdravila in računovodskim oddelkom; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 10. 2016) • Okrožnica: Navodila za ravnanje v času začasne nezmožosti za delo v odločbah imenovanih zdravnikov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 10. 2016) • Obrazec za nova izdajna mesta in šifranti za izmenjavo podatkov o artikih - dobavitelji izbrani na razpisu po letu 2010; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 10. 2016) • Dodatni podatki za lekarne; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 10. 2016) • Seznam A s spremembami; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 10. 2016) • Okrožnica: Pridobivanje mnenja o delazmožnosti pri speci­alistu MDPŠ; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 27. 10. 2016) • Navodilo za upravljanje z napakami, ki jih On-line sistem vrača ob predpisu in izdaji MP izvajalcem zdravstvenih storitev in dobaviteljem; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 42/16: Kontrole nad številko izvajalca - BPI šifre organizacije predpisovalca; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 44/16: Dopolnitev dolgega opisa storitve 58350 »Primarni šiv fleksorne tetive v zapestju in na pod­lahti - prva tetiva in Ahilove tetive«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 45/16: Nova storitev Q0242 »ePosvet«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 11. 2016) • Navodilo: Preverjanje pravilnosti osnove za odmero nado­mestila plače pri refundacijskih zahtevkih; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 43/16: Sprememba točkovnega normativa pri storitvi 17124 »Titracija nadtlaka v zgornjih dihalnih poteh«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 11. 2016) • Seznam farmacevtskih svetovalcev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 11. 2016) • Spremembe seznama B; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 11. 2016) • Okrožnica: Ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo pri nosečnicah; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 11. 2016) • Spremembe list zdravil in živil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 11. 2016) • Okrožnica MP št. 5/2016: Raziskava zdravljenje sladkornih bolnikov tipa 2 z inzulinsko črpalko in nadaljne zagota­vljanje medicinskih pripomočkov v breme obveznega zdra­vstvenega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 11. 2016) • Tehnično navodilo za kreiranje eZahtevka za eVEM Nado­mestila; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 11. 2016) • Navodilo o uresničevanju pravice zavarovancev do začasne zadržanosti od dela in do nadomestila plače ter Navodilo za uvedbo postopkov pri imenovanemu zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 47/16: Seznami storitev v specialistični zunajbolnišnični zdravstveni dejavnosti – dopolnitve Okro­žnic ZAE 44/14, 4/15, 7/15, 13/15, 15/15, 16/15, 37/15, 43/15, 49/15, 13/16, 22/16 in 33/16; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 49/16: Kontrole omejitev starosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 50/16: Nova kontrola vsebine obravnave; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 51/16: Kontrola količine storitve in maksi­malnega dovoljenega števila storitev na obravnavo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 11. 2016) • Priznavanje pravice do nadomestila plače v breme obvezne­ga zdravstvenega zavarovanja samostojnim zavezancem v primeru darovanja krvi, recidiva in 120. dne; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 11. 2016) • Struktura XML datoteke za elektronsko objavo šifrantov obračuna zdravstvenih storitev in izdanih materialov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 48/16: Uvedba nove storitve E0628 »BEXSERO«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 11. 2016) • Seznam zdravil in živil za posebne zdravstvene namene, razvrščenih na liste, seznam bolnišničnih zdravil, seznam zdravil z najvišjo priznano vrednostjo ter seznam najvišjih priznanih vrednosti za živila za posebne zdravstvene name-ne – ČISTOPIS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 11. 2016) • Draga bolnišnična zdravila za poročanje ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 11. 2016) • Organizacijsko navodilo o postopkih pri prejemu in obde­lavi pošiljk dejanskih stroškov prejetih iz tujine; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 11. 2016) • Prijava v zavarovanje po zavarovalni podlagi 108 - stalno ali začasno prebivališče; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 11. 2016) • Seznam izvajalcev specialne fizioterapevtske obravnave; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 55/16: Obračun radioterapije med hospita­lizacijo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 54/16: Nova storitev E0629 »Posodobljena delavnica zdravo hujšanje«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 56/16: Nova storitev E0627 »Presejanje diabetične retinopatije«; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 11. 2016) • Navodilo za izvajanje evropske zakonodaje ter bilateralnih sporazumov o socialni varnosti na področju napotitve na delo v tujino (pososdobljena priloga 2); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 53/16: Nove šifre v šifrantu 15.38, novi šifri v standardih tip 3 in 8, dopolnitev povezovalnih šifrantov K28 in K31; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 11. 2016) • Tehnično navodilo za pripravo in elektronsko izmenjevanje podatkov obračuna zdravstvenih storitev in izdanih mate­rialov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 11. 2016) • Uporabniško navodilo za podatkovna skladišča in aplikaci­jo ZOBO; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 11. 2016) • Uporabniško navodilo za podatkovno skladišče in aplikaci­jo SOZA; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 36/16: Ukinitev podvrst 338 016 - 338 023, 513 152, sprememba naziva v podvrsti 338 024 »NMP - helikopter«, uvedba novih podvrst 338 040 - 338 049; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 46/16: Seznami storitev v zunajbolnišnični zobozdravstveni dejavnosti (čeljustne in zobne ortopedije – ortodontija); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 52/16: Prospektivni program v akutni bolnišnični obravnavi SPP - dopolnitev obstoječih šifrantov za poročanje od 1.2.2017 dalje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 11. 2016) • Okrožnica ZAE 57/16: Nova kontrola - zastaralni rok 3 leta; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 11. 2016) • Vabila na seje komisije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 12. 2016) • Okrožnica ZAE 50/16: Nova kontrola vsebine obravnave; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 12. 2016) • Okrožnica MP št. 6/2016 Spremembe in dopolnitve kontrol v sistemu on-line – plenice; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 12. 2016) • Okrožnica ZAE 58/16: Uvedba šifre LZM Q0035 Citološke preiskave punktata dojke tudi v specialistični zunajbolni­šnični zdravstveni dejavnosti 231 246 izvajanje ultrazvoka (UZ) od 01. 07. 2016 dalje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 12. 2016) • Interno navodilo za vodenje in izvajanje nadzornih postop­kov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 12. 2016) • Seznam farmacevtskih svetovalcev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 12. 2016) • Tehnično navodilo za uporabo sistema on-line zdravstvene­ga zavarovanja (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 20. 12. 2016) • Zapisniki komisije za razvrščanje zdravil na listo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 20. 12. 2016) • Okrožnica ZAE 59/16: Uvedba novih preiskav v speciali­stičnih zunajbolnišničnih zdravstvenih dejavnostih 231 245 izvajanje računalniške tomografije (CT) ter 231 244 izvaja­nje magnetne resonance (MR) od 01.01.2017 dalje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 12. 2016) • Baza znanja za RA pisarne in SPK (kvalificirana digitalna potrdila); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 12. 2016) • Spremembe list zdravil in živil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 12. 2016) • Seznam zdravil in živil za posebne zdravstvene namene, razvrščenih na liste, seznam bolnišničnih zdravil, seznam zdravil z najvišjo priznano vrednostjo ter seznam najvišjih priznanih vrednosti za živila za posebne zdravstvene name-ne – ČISTOPIS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 12. 2016) • Spremembe seznama B; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 12. 2016) Drugi dokumenti ZZZS: • Nekateri primerjalni pokazatelji zdravja po publikaciji HEALTH AT GLANCE 2015; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 1. 2016) • Katalog kazalnikov obsega dela - februar 2016; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 2. 2016) • Katalog internih izobraževalnih programov 2016; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 1. 3. 2016) • Priročnik za za delo z aplikacijo medicinski pripomočki; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 3. 2016) • Plan izobraževanja za leto 2016; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 4. 2016) • Katalog kazalnikov za spremljanje PP - april 2016; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 5. 2016) • Poročilo o uresničevanju Poslovnega plana I-XII 2015; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 5. 2016) • Program usposabljanja delavcev odgovornih za začetno gašenje in izvajanje evakuacije iz objekta; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 9. 2016) • Program usposabljanja za varstvo pred požarom; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 9. 2016) • Program usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 9. 2016) • Poročilo o uresničevanju Poslovnega plana I-VI 2016; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 5. 10. 2016) • Kazalniki poslovanja in poslovne učinkovitosti v bolnišni­cah za leto 2015 - Poročilo o statistični analizi podatkov 2015; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 20. 10. 2016) • 3. rebalans Poslovnega plana za leto 2016; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 11. 2016) • OE Ljubljana - Požarni red in ocena požarne ogroženosti - Miklošičeva 24; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 12. 2016) • Pooblastilo za izvajanje nalog pooblaščenega strokovnega delavca s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 12. 2016) • Rebalans finančnega načrta ZZZS za leto 2016; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 12. 2016) • Osebna odgovornost in dolžnosti zavarovanih oseb v zdra­vstvenem sistemu - primerjalna analiza (SRP - RN6;) (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 12. 2016) • Preprečevanje goljufij - interno posvetovanje (SRP - RN25); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 12. 2016) Dogovori, sklenjeni z drugimi partnerji: • Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2015; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 1. 2016) • Splošni dogovor za pogodbeno leto 2016; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 6. 2016) Vir: ZZZS, Lotus Notes aplikacija E-gradiva. Na podlagi 19. točke prvega odstavka 28. člena v zvezi s 13. točko prvega odstavka 70. člena in tretjim odstavkom 71. člena Statuta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 87/01 in 1/02 – popr.), generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izdaja Pravilnik o planiranju v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije I. Splošna določba 1. člen (1) Ta pravilnik določa postopke in metodologijo dolgoročnega (strateškega) in kratkoročnega (letnega) planiranja v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Za­vod) ter vsebino naslednjih planskih dokumentov: - strateškega razvojnega programa (v nadaljnjem besedilu: SRP); - poslovnega plana; - finančnega načrta (v nadaljnjem besedilu: FN). (2) S postopki in metodologijo planiranja iz prejšnjega odstav­ka se določa: - usmeritve in postopke priprave, obravnave in sprejema SRP, poslovnega plana in FN; - pristojnosti in odgovornosti organizacijskih enot Zavoda v postopkih iz prejšnje alineje; - uresničevanje in nadzor nad uresničevanjem SRP, poslovne­ga plana in FN. II. Strateški razvojni program II.1. SRP 2. člen (1) SRP je dolgoročni strateški planski dokument, s katerim se za razvojno obdobje določi strateške cilje in strategije Zavoda. (2) SRP se sprejme za petletno razvojno obdobje. (3) Skrbnik SRP je Področje za analitiko in razvoj (v nadalj­njem besedilu: PAR). 3. člen (1) SRP vsebuje naslednje sestavine: - analizo stanja z njeno zaključno oceno; - analizo razvojnih potreb in možnosti z njeno zaključno oce­ no; - izjavo o poslanstvu; - izjavo o razvojni viziji; - strateške cilje in strategije; - razvojne naloge in razvojne projekte kot način uresničevanja strateških ciljev; - način nadzora nad uresničevanjem SRP. (2) Analiza stanja predstavlja pregled uresničitve SRP za prete­klo razvojno obdobje in identifikacijo trendov v okolju, ki ute­gnejo vplivati na poslovanje Zavoda. (3) Analiza razvojnih potreb in možnosti izhaja iz analize tren­dov in pomeni pregled ocene demografskih trendov in razvoja zdravstvenih potreb ter finančne projekcije za prihodnje ra­zvojno obdobje. (4) Izjava o poslanstvu je zapis namena obstoja Zavoda, ki te­melji na dejavnosti javne službe in nalogah, ki predstavljajo iz­vajanje javnih pooblastil Zavoda. (5) Izjava o razvojni viziji je opis želene prihodnosti Zavoda in predstavlja temelj za določitev strateških ciljev in strategij. (6) Strateški cilji so temeljne usmeritve Zavoda za izvajanje po­slanstva in razvojne vizije. (7) Strategije so aktivnosti in ukrepi Zavoda za uresničevanje strateških ciljev. (8) Razvojne naloge so časovno omejene aktivnosti, ki so ključ­nega pomena za uveljavitev določenih razvojnih sprememb. (9) Razvojni projekti so vsebinsko, organizacijsko in finančno zahtevnejše naloge, ki se izvajajo na projektni način, uveljavljen v Zavodu. (10) Nadzor nad uresničevanjem SRP se opredeli z določitvijo meril za spremljanje uresničevanja posameznih strateških ci­ljev. Merila se z vidika vira podatkov in odgovornosti za po­ročanje natančneje opredelijo v »Katalogu kazalnikov za spre­mljanje uresničevanja Strateškega razvojnega programa«. (11) Skrbnik »Kataloga kazalnikov za spremljanje uresničeva­nja Strateškega razvojnega programa« je PAR. II.2. Priprava SRP 4. člen (1) Priprava SRP se začne z izdajo sklepa o pripravi SRP, ki ga dve leti pred potekom veljavnosti SRP na predlog PAR izda ge­neralni direktor Zavoda in s katerim: - imenuje strateški odbor za pripravo SRP – predsednika in ostale člane ter določi njegove naloge; - določi vsebinske in metodološke okvire priprave SRP; - določi natančnejšo strukturo SRP iz prvega odstavka 3. čle­ na tega pravilnika; - določi terminski načrt priprave SRP, vključno z okvirnim načrtom njegove interne in javne obravnave. (2) Pripravo SRP koordinira Strateški odbor za pripravo SRP. II.3. Obravnava in sprejem SRP 5. člen (1) Osnutek SRP se obravnava znotraj organizacijskih enot Zavoda (v nadaljnjem besedilu: interna obravnava). Interna obravnava osnutka SRP se lahko opravi na interni razvojni konferenci. (2) Strateški odbor za pripravo SRP obravnava mnenja in odlo­či o predlogih za spremembo osnutka SRP iz interne obravnave ter na tej podlagi pripravi končni osnutek SRP. 6. člen (1) Osnutek SRP iz drugega odstavka prejšnjega člena se posre­duje v seznanitev upravnemu odboru Zavoda, ki ga posreduje v seznanitev skupščini Zavoda, ki odloči o javni obravnavi. (2) Javna obravnava se izvede z objavo osnutka SRP iz prejšnje­ga odstavka na spletni strani Zavoda s pozivom, da se poda­jo morebitna mnenja in predlogi za spremembo osnutka SRP ter navodilom o poteku javne obravnave. V obvestilu o javni obravnavi osnutka SRP se določi: - mesto objave osnutka SRP; - čas javne obravnave osnutka SRP; - način posredovanja mnenj in predlogov za spremembo osnutka SRP; - način obravnave mnenj in odločanja o predlogih za spre­membo osnutka SRP iz javne obravnave. 7. člen (1) Upravni odbor Zavoda izmed svojih članov in članov stra­teškega odbora za pripravo SRP imenuje komisijo za pripravo predloga SRP. (2) Komisija za pripravo predloga SRP obravnava mnenja in odloča o predlogih za spremembo osnutka SRP iz javne obrav­nave. (3) Strateški odbor za pripravo SRP na podlagi odločitev komi­sije za pripravo predloga SRP pripravi predlog SRP, ki se posre­duje v sprejem upravnemu odboru Zavoda. (4) Upravni odbor sprejet predlog SRP predloži skupščini Za­voda, ki SRP sprejme. SRP se objavi na spletni strani Zavoda. II.4. Uresničevanje in nadzor nad uresničevanjem SRP 8. člen (1) Uresničevanje SRP se načrtuje v poslovnih planih. (2) Nadzor nad uresničevanjem SRP se izvaja preko poročil o uresničevanju poslovnega plana in s poslovnimi poročili. II.5. Sprememba SRP 9. člen (1) SRP se spremeni, če se spremenijo okoliščine, ki so bile podlaga za njegov sprejem, ali okoliščine, ki vplivajo na njego­vo uresničevanje (sprememba predpisov, pogojev poslovanja in podobno). (2) Spremembe SRP predlaga skupščina, upravni odbor ali služba Zavoda. (3) O postopku priprave in obravnave spremembe SRP na pre­dlog službe ali upravnega odbora Zavoda odloči skupščina Za­voda. 10. člen (1) Predlog spremembe SRP vsebuje naslednje sestavine: - pregled izvajanja aktivnosti po posameznih strateških ciljih SRP – notranji dejavniki; - oceno vplivov zunanjega okolja na uresničevanje strateških ciljev SRP; - predloge za nadaljnje uresničevanje SRP in morebitne spre­membe. (2) Spremembo SRP sprejme skupščina Zavoda in se objavi na spletni strani Zavoda. III. Poslovni plan III.1. Poslovni plan 11. člen (1) Poslovni plan je kratkoročni – letni planski dokument za izvedbo SRP, s katerim se določi letne cilje in letne aktivnosti. (2) Poslovni plan se sprejme za koledarsko leto (v nadaljnjem besedilu: plansko leto). (3) Poslovni plan in FN morata biti medsebojno usklajena in sta podlaga za delo organizacijskih enot Zavoda v planskem letu. Usklajenost se zagotovi pred posredovanjem osnutka po­slovnega plana članom kolegija Zavoda v mnenje. (4) Skrbnik poslovnega plana je PAR. 12. člen (1) Poslovni plan vsebuje naslednje sestavine: - letne cilje; - letne aktivnosti; - kazalnike za spremljanje uresničevanja letnih ciljev s ciljni­ mi vrednostmi ali z opredelitvijo, da se kazalniki spremljajo opisno (v nadaljnjem besedilu: kazalniki); - način nadzora nad uresničevanjem poslovnega plana. (2) Letni cilji: - izhajajo iz strateških ciljev in usmeritev SRP in upoštevajo napovedi pogojev poslovanja Zavoda v planskem letu; - so čim bolj konkretni, razumljivi, izvedljivi in praviloma merljivi (časovno, količinsko, kvalitativno); - so ena od podlag za pripravo FN in sestavni del obrazložitve FN. (3) Letne aktivnosti so obsežnejše in pomembnejše redne in razvojne aktivnosti za uresničevanje letnih ciljev, predvsem ra­zvojnih nalog in razvojnih projektov SRP, z določenimi roki in odgovornimi nosilci za njihovo izvedbo. III.2. Priprava poslovnega plana 13. člen (1) Priprava poslovnega plana za naslednje plansko leto se začne z izdajo sklepa o pripravi poslovnega plana, ki ga šest mesecev pred planskim letom na predlog PAR izda generalni direktor in s katerim: - imenuje člane planskega odbora ter določi njihove naloge; - opredeli vsebinske posebnosti planiranja; - določi terminski načrt priprave poslovnega plana, vključno z okvirnim načrtom njegove interne obravnave. (2) Člane planskega odbora imenuje izmed članov kolegija Za­voda. (3) Planski odbor na planskih sejah določi letne cilje, odgovor­ne osebe za doseganje letnih ciljev ter potrdi razvojne naloge in razvojne projekte, ki se bodo izvajali v planskem letu. (4) Pripravo poslovnega plana koordinira PAR. 14. člen (1) Odgovorne osebe za doseganje letnih ciljev pripravijo osnu­tek poslovnega plana za del, za katerega jih je zadolžil planski odbor, in ga posredujejo PAR tako, da opredelijo: - letne aktivnosti z roki in odgovornimi osebami za njihovo izvedbo; - kazalnike za spremljanje uresničevanja letnih ciljev s ciljni­mi vrednostmi; - plan informacijskih nalog po prioritetah, pri čemer je način izvedbe usklajen s PE IC. (2) PAR posreduje plane informacijskih nalog iz prvega od­stavka tega člena vodji-direktorju PE IC, ki roke in prioritete njihove izvedbe uskladi z lastniki aplikacij glede na možnosti izvedbe in jih po potrebi popravi. Usklajen plan informacijskih nalog PE IC posreduje nazaj PAR. 15. člen Odgovorne osebe za doseganje letnih ciljev določijo tveganja za procese in tveganja za dosego letnih ciljev, za katere so odgo­vorne, ter ukrepe za obvladovanje tveganj. Tveganja in ukrepe določijo oziroma dopolnijo v Registru tveganj. III.3. Obravnava in sprejem poslovnega plana 16. člen (1) PAR pripravi osnutek poslovnega plana in ga posreduje čla­nom Kolegija Zavoda, ki lahko v določenem roku, ki ni krajši od 14 dni, posredujejo mnenje in predloge za spremembo. (2) Do mnenj in predlogov iz prejšnjega odstavka se opredelijo odgovorne osebe za doseganje letnih ciljev. (3) PAR na podlagi opredelitev iz prejšnjega odstavka pripravi predlog poslovnega plana za obravnavo. O načinu obravnave odloči generalni direktor. (4) Poslovni plan sprejme generalni direktor Zavoda. (5) Poslovni plan se objavi v aplikaciji »E-gradiva«. III.4. Uresničevanje in nadzor nad uresničevanjem poslovnega plana 17. člen (1) Nadzor nad uresničevanjem poslovnega plana pomeni spremljanje izvajanja letnih aktivnosti in s tem doseganje letnih ciljev ter sprejem ukrepov v primeru ugotovljenih odstopanj. (2) Nadzor nad uresničevanjem poslovnega plana izvajajo od­govorne osebe za doseganje letnih ciljev. 18. člen (1) Nadzor nad uresničevanjem poslovnega plana se izvaja: - polletno in letno s poročilom o uresničevanju poslovnega plana (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki obsega vsebinsko poročilo o izvajanju letnih ciljev in aktivnosti ter poročilo o kazalnikih, ki je kot Priloga sestavni del poročila; - kvartalno s poročilom o uresničevanju plana informacijskih nalog (v nadaljnjem besedilu: kvartalno poročilo). (2) Generalni direktor ali odgovorne osebe za doseganje letnih ciljev lahko zaradi poslovnih potreb dodatno določijo, spreme­nijo ali ukinejo druga redna obdobna (mesečna, trimesečna) poročila posameznih ožjih področij poslovanja Zavoda, ki se objavljajo v posebni LN bazi “Poročila, analize, statistike”. 19. člen (1) Poročilo se pripravi julija za obdobje januar-junij tekočega leta in januarja za obdobje januar-december preteklega leta. (2) Pripravo poročila koordinira PAR. 20. člen (1) Na podlagi letnih ciljev in aktivnosti pripravi PAR tabele, ki jih odgovorne osebe za doseganje letnih ciljev uporabijo za pripravo poročil za cilje, za katere so odgovorne. (2) Odgovorne osebe za doseganje letnih ciljev poročajo o ure­sničevanju letnih aktivnosti v smislu njihove vsebinske izvedbe in doseganja postavljenih rokov in so odgovorne za pravilnost poročanja. V primeru potrebnih sprememb načrtovanih aktiv­nosti predlagajo spremembe poslovnega plana (v nadaljnjem besedilu: replan) s kratko obrazložitvijo. (3) Predlogi za replan se lahko nanašajo na vse dele poslovnega plana. 21. člen (1) Poročilo o kazalnikih se pripravi na podlagi kazalnikov “Kataloga kazalnikov uresničevanja poslovnega plana Zavoda” (v nadaljnjem besedilu: Katalog kazalnikov). (2) O kazalnikih poročajo poročevalci, skladno s katalogom kazalnikov, ki so hkrati odgovorni tudi za pravilnost podatkov. (3) Podatke za kazalnike, ki jih je mogoče pridobiti iz central­nih evidenc v informacijskem sistemu Zavoda, za celoten Za­vod in/ali posamezne organizacijske enote Zavoda (kot to zah­teva posamezen kazalnik) pridobi PAR in jih vključi v poročilo o kazalnikih. (4) Za pravilnost in popolnost podatkov v centralnih eviden­cah so odgovorne osebe, ki v skladu z drugimi organizacijskimi predpisi vnašajo podatke v centralne evidence ter osebe, ki so zadolžene za izvajanje nadzora nad izvajanjem navodil. 22. člen (1) Katalog kazalnikov vsebuje kazalnike za spremljanje ure­sničevanja letnih ciljev (tabele in ciljne vrednosti), določene po posameznih delovnih področjih Zavoda in/ali po organizacij­skih enotah Zavoda, ki upravljajo poslovne procese. (2) Kazalnike za svoja delovna področja v sodelovanju s PAR natančneje opredelijo odgovorne osebe za doseganje letnih ci­ljev tako, da določijo definicije za predlagan nabor podatkov v tabelah, vire pridobivanja podatkov in organizacijske enote Zavoda, odgovorne za poročanje teh podatkov. (3) Skrbnik Kataloga kazalnikov je PAR. 23. člen (1) PAR ažurira Katalog kazalnikov: - na podlagi sprejetega poslovnega plana, ob upoštevanju le­tnih ciljev ter spremenjenih in novih kazalnikov; - na podlagi replana, s katerim so spremenjeni ali določeni novi kazalniki. (2) Ažuriran Katalog kazalnikov sej objavi v aplikaciji “E-gradi­va” kot samostojen dokument. 24. člen (1) Poročilo sprejme generalni direktor Zavoda. (2) Poročilo se objavi v aplikaciji »E-gradiva«. 25. člen (1) Kvartalno poročilo se pripravi poleg poročila iz 1. alineje prvega odstavka 18. člena, in sicer aprila za obdobje januar-ma­rec tekočega leta in oktobra za obdobje julij-september tekoče­ga leta. (2) Kvartalno poročilo pripravi PAR v sodelovanju z odgovor­nimi osebami za doseganje letnih ciljev. III.5. Poslovno poročilo 26. člen (1) Uresničevanje poslovnega plana v smislu uresničevanja SRP se poda v letnem poslovnem poročilu. (2) Poslovno poročilo pripravi služba Zavoda v skladu s skle­pom generalnega direktorja Zavoda, s katerim se: - določi vsebinsko zasnovo poslovnega poročila (struktura poglavij z vsebinskimi sklopi in nosilci za pripravo posame­znih poglavij); - imenuje uredniški odbor in glavni urednik, ki vodi in koor­dinira delo uredniškega odbora; - določi roke za pripravo posameznih delov in končnega po­slovnega poročila tako, da se ga pripravi za potrditev na upravnem odboru Zavoda do konca februarja za preteklo leto. (3) V poslovnem poročilu se uresničevanje strateških ciljev in letnih ciljev presoja na podlagi: - meril iz SRP in kazalnikov “Kataloga kazalnikov za spre­ mljanje uresničevanja Strateškega razvojnega programa”; - poročila o uresničevanju Poslovnega plana; - Metodologije in kriterijev za presojo doseganja ciljev Zavo­ da, ki jo sprejme generalni direktor Zavoda. (4) Poslovno poročilo se objavi na spletni strani Zavoda. III.6. Sprememba poslovnega plana (replan) 27. člen (1) Poslovni plan se spremeni-replanira, če se spremenijo oko­liščine, ki so bile podlaga za njegov sprejem, ali okoliščine, ki vplivajo na njegovo uresničevanje. (2) Replan se pripravi na podlagi predloga za spremembo po­slovnega plana: - kadarkoli med planskim letom ali ob pripravi poročil; - ob pripravi kvartalnih poročil, če se ob tem ugotovi odstopa­ nje od plana načrtovanih informacijskih nalog. (3) O replanu odloči generalni direktor Zavoda. (4) Replan se objavi v aplikaciji “E-gradiva” poleg Poslovnega plana, na katerega se nanaša. IV. Finančni načrt IV.1. FN 28. člen (1) FN je kratkoročni – letni planski dokument, s katerim se načrtujejo prihodki in odhodki Zavoda za posamezno koledar­sko leto. (2) FN sestavljajo: - zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvideni prihodki in odhodki; - ocena realizacije prihodkov in odhodkov Zavoda predho­ dnega leta; - poslanstvo, strateški cilji in letni cilji s kazalniki; - bilanca prihodkov in odhodkov Zavoda, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja po interni in eko­nomski klasifikaciji za leto, na katerega se nanaša FN, s poja­snili, ki omogočajo razumevanje načrtovanih prihodkov in odhodkov. (3) FN se objavi na spletni strani Zavoda. (4) Skrbnik FN je Področje za finance in računovodstvo (v na­daljnjem besedilu: PFR). IV.2. Priprava FN 29. člen (1) Pripravo FN koordinira PFR. (2) Nosilci priprave FN so naslednje organizacijske enote Za­voda: - Direkcija; - PE IC; - Območne enote Zavoda. (3) V okviru Direkcije so nosilci priprave FN področja in sek­torji, sekretar Zavoda ter tajništvo generalnega direktorja, vsak za svoje področje dela v skladu z 31. členom tega pravilnika. 30. člen (1) Priprava FN za naslednje poslovno leto se začne z obve­stilom o začetku priprave FN, ki ga PFR posreduje nosilcem priprave FN do konca avgusta tekočega leta in v katerem določi rok za posredovanje ocen in predlogov iz naslednjega odstavka. (2) Nosilci priprave FN posredujejo PFR oceno realizacije prihodkov in odhodkov tekočega leta (v nadaljnjem besedilu: ocena) in predloge načrtovanih vrednosti posameznih postavk (v nadaljnjem besedilu: predlog) s pojasnili, ob upoštevanju le­tnih ciljev. 31. člen Nosilci priprave FN v skladu s prejšnjim členom pripravijo: 1. Področje zdravstvene analitike in ekonomike v sodelovanju s PFR oceno in predlog: - odhodkov za zdravstvene storitve; - odhodkov za zdravila in delo lekarn; - odhodkov za cepiva; - odhodkov za pripravke za hemofilike; - sredstev za sofinanciranje zdravstvenega letovanja otrok in šolarjev ter sredstev za programe skupinske obnovitvene re­habilitacije; 2. Področje za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstve­no zavarovanje oceno in predlog: - prihodkov ter odhodkov po mednarodnih sporazumih (od­hodki za slovenske zavarovance v tujini in tuje zavarovance v Sloveniji); - odhodkov zdravljenja v tujini (napotitve); 3. Področje za odločanje o pravicah in za medicinske pripo­močke oceno in predlog: - odhodkov za medicinske pripomočke; - denarnih dajatev za potne stroške, dnevnice in prevozov ter sredstev za šolanje psov vodičev slepih zavarovanih oseb; 4. PFR oceno in predlog: - prihodkov od prispevkov za socialno varnost in transferne prihodke; - nedavčnih prihodkov, vključno s prihodki iz naslova regre­snih zahtevkov na osnovi Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu; - odhodkov za nadomestila med začasno zadržanostjo od de-la; - povračil zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja za začasno prevzete in plačane obveznosti za so­cialno ogrožene in za pripornike in zapornike; - plačil domačih obresti; 5. Sektor za informiranje in odnose z javnostmi oceno in pre­dlog odhodkov iz naslova sofinanciranja programov in pro­jektov za promocijo zdravja in za upravljanje kakovosti pri izvajanju zdravstvenih storitev; 6. Sektor za pravne in splošne zadeve oceno in predlog: - prihodkov iz naslova izterjave regresnih zahtevkov; - kapitalskih prihodkov (prihodki od prodaje osnovnih sred­ stev); - Sektor za pravne in splošne zadeve Direkcije je zadolžen tu­di za koordinacijo priprave ocene in predloga investicijskih odhodkov Zavoda ter ocene in predloga prihodkov in od­hodkov iz naslova tržne dejavnosti Zavoda; 7. Območne enote Zavoda in PE IC oceno in predlog: - odhodkov za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenim v skladu s planom kadrov Zavoda; - izdatkov za blago in storitve (razen za izdatke za izobraže­vanje); - investicijskih odhodkov službe Zavoda za svojo organizacij­sko enoto; - prihodkov in odhodkov iz naslova tržne dejavnosti za svojo organizacijsko enoto; 8. Generalni direktor Zavoda in njegovo tajništvo, Sekretar Zavoda ter področja in sektorji Direkcije oceno in predlog: - izdatkov za blago in storitve za svojo organizacijsko enoto, razen izdatkov za izobraževanje; 9. Sektor za razvoj kadrov in organizacijo oceno in predlog: - sredstev za izobraževanje v skladu s planom izobraževanja delavcev Zavoda - načrtovana sredstva za izobraževanje Za­voda se v celoti načrtujejo v okviru izdatkov za blago in sto­ritve na Direkciji; - odhodkov za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenim na Direkciji. 32. člen PFR ocene in predloge iz prejšnjega člena pregleda in predla­ga potrebne uskladitve. Če z odgovornimi osebami posame­znih organizacijskih enot Zavoda ne doseže soglasja, odločitev sprejme generalni direktor Zavoda. IV.3. Obravnava in sprejem FN 33. člen (1) Po uskladitvi ocen in predlogov oziroma odločitvi general­nega direktorja Zavoda iz prejšnjega člena PFR pripravi osnu­tek FN. (2) Osnutek FN se uskladi s predstavniki Ministrstva za finance in Ministrstva za zdravje. Nosilec koordinacije usklajevanja je PFR. (3) Generalni direktor Zavoda je pogajalec Zavoda pri usklaje­vanju osnutka FN, če za to ne pooblasti drugega delavca Zavo­da. V pooblastilu določi obseg pooblastila, do katerega se poo­blaščenec lahko uskladi z ministrstvoma iz prejšnjega odstavka. 34. člen PFR po uskladitvi osnutka FN pripravi predlog FN in ga posre­duje v sprejem upravnemu odboru Zavoda v roku, ki ob upo­števanju celotnega postopka sprejemanja FN, omogoča skup­ščini Zavoda sprejem in njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. 35. člen (1) PFR sprejet FN posreduje v soglasje Vladi Republike Slove­nije (v nadaljnjem besedilu: Vlada). (2) Če Vlada ne da soglasja k sprejetem FN, se ponovijo potreb­ne faze postopka priprave, obravnave in sprejema FN v skladu s tem pravilnikom. 36. člen (1) Po prejetem soglasju Vlade k FN, PFR vnese načrtovane vrednosti postavk FN po ekonomski in interni klasifikaciji v aplikacijo SAP, razen postavk FN, ki jih v aplikacijo SAP vnese­jo nosilci iz 7. točke 31. člena tega pravilnika. (2) PFR v aplikaciji SAP na podlagi FN pripravi tudi meseč­ni FN posameznih postavk po metodologiji, ki se uporablja za mesečno načrtovanje izvrševanja FN, pri čemer se upošteva naslednja izhodišča: - mesečne podatke o prihodkih in odhodkih Zavoda prete­ klih let; - roke zapadlosti za plačilo v posameznem mesecu; - uveljavitev sprememb, ki vplivajo na prihodke in odhodke med letom; - druga dejstva in predvidevanja, ki vplivajo na razporeditev prihodkov in odhodkov med letom. (3) Vodja oddelka za finance in revizijo, upoštevaje drugo toč­ko tega člena, letno odloča o posameznih izhodiščih metodo­logije za mesečno načrtovanje FN in ta izhodišča pisno potrdi. 37. člen Če FN ni sprejet do začetka leta, na katerega se nanaša, se fi­nančno poslovanje Zavoda začasno opravlja na podlagi FN za preteklo leto v skladu s Statutom in drugimi pravnimi podla­gami. IV.4. Uresničevanje in nadzor nad uresničevanjem FN 38. člen (1) Zavod sme plačevati obveznosti samo do obsega načrtova­nih celotnih odhodkov, določenih s FN. (2) FN se praviloma določi na nivoju Zavoda za vse postavke FN, razen za postavke odhodkov za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenim, izdatkov za blago in storitve in investicij­skih odhodkov ter odhodkov za zdravila in delo lekarn, odhod­kov za medicinske pripomočke, odhodkov za nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, za katere se razdelitev po ob­močnih enotah določi v poslovnem planu. Generalni direktor Zavoda lahko za posamezno poslovno leto odredi načrtovanje posameznih postavk po posameznih organizacijskih enotah drugače, kot je določeno s tem pravilnikom. (3) PFR do 25. v mesecu za pretekli mesec pripravi mesečno poročilo o uresničitvi FN, v katerem so prikazani podatki o fi­nančnem poslovanju po organizacijskih enotah Zavoda in po posameznih namenih porabe. Pri pojasnjevanju razlogov za odmike od načrtovanih vrednosti posameznih postavk in od podatkov za preteklo leto sodelujejo organizacijske enote Zavo­da, ki so pripravile oceno in predlog teh postavk. (4) PFR v skladu s predpisi poroča o uresničevanju FN zuna­njim uporabnikom na podlagi mesečnih poročil o uresničitvi FN. (5) PFR v skladu s predpisi in internimi akti Zavoda pripravi polletni poročili o uresničitvi FN, in sicer avgusta za obdobje januar-junij tekočega leta in februarja za obdobje januar-de­cember preteklega leta. (6) PFR pripravi druga medletna poročila o uresničitvi FN za organizacijske enote Zavoda, organe upravljanja ali zunanje uporabnike po potrebi. IV.5. Sprememba FN 39. člen (1) Za tekoče poravnavanje obveznosti se Zavod lahko likvi­dnostno zadolžuje glede na razpoložljive prejemke. (2) Če medletne finančne projekcije prihodkov in odhodkov ter mesečna poročila o uresničitvi FN izkazujejo, da bodo odhodki presegli načrtovane ali da bi bil Zavod ob koncu leta zadolžen ali da bi posloval s primanjkljajem prihodkov nad odhodki ali da bodo večji odmiki od načrtovanih odhodkov, se pristopi: - k prerazporeditvi načrtovanih sredstev po posameznih na­ menih porabe znotraj celotnih načrtovanih odhodkov ali - k rebalansu FN. 40. člen (1) Predlog prerazporeditve načrtovanih sredstev po posame­znih namenih porabe v okviru FN se pripravi na način, kot se pripravi osnutek FN, o prerazporeditvi pa odloča upravni od­bor Zavoda. (2) O prerazporeditvi sredstev za plače, za prispevke in druge izdatke zaposlenim, za izdatke za blago in storitve in za inve­sticijske odhodke službe Zavoda v okviru načrtovanih sredstev za službo v FN, odloča generalni direktor Zavoda. V primeru spremembe namembnosti investicijskih odhodkov za več kot 5 % od prvotno načrtovanih investicijskih odhodkov, se o pre­razporeditvi teh sredstev seznani upravni odbor Zavoda. 41. člen (1) Rebalans FN Zavoda je akt, s katerim se med letom, na kate­rega se nanaša FN, spremenijo načrtovani prihodki in odhodki FN. (2) Za postopek priprave, obravnave, sprejema in objave reba­lansa FN se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za FN. V. Končni določbi 42. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Organiza­cijsko navodilo Metodika letnega planiranja v Zavodu za zdra­vstveno zavarovanje Slovenije, št. 0311-1/7-00 z dne 29. 9. 2000. 43. člen Ta Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v aplikaciji “E­-gradiva”. Številka: 0071-4/2016-DI/1 Ljubljana, 10. junij 2016 Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Samo Fakin, dr. med. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi 28. in 71. člena Statuta Zavoda za zdravstveno zava­rovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 87/01 in 1/02) izdaja Navodilo o javnem naročanju I. Splošna določila 1. člen Navodilo o javnem naročanju (v nadaljevanju: navodilo) dolo­ča postopek in obvezna ravnanja delavcev Zavoda za zdravstve­no zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) pri izvedbi javnega naročanja blaga, storitev in gradenj, katerih vrednost je nižja od zakonsko določenih mejnih vrednosti, od katerih dalje se uporablja Zakon o javnem naročanju – ZJN-3 (v nadaljeva­nju: evidenčna naročila). Za naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja od zakonsko določenih mejnih vrednosti za uporabo za­kona, se neposredno uporablja Zakon o javnem naročanju - ZJN-3. 2. člen Določbe III. in IV. poglavja navodila se uporabljajo tudi pri organizaciji, evidentiranju in izvedbi javnega naročanja blaga, storitev in gradenj, katerih vrednost je enaka ali presega zakon­sko določene mejne vrednosti za uporabo zakona. 3. člen Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe je praviloma najnižja cena, razen, če so za javno naročilo določena druga merila, ki morajo biti opisana in ovrednotena. Merila za oddajo javnega naročila morajo biti nediskrimina­torna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. II. Evidenčna naročila 1. Splošna določila 4. člen Evidenčna naročila so javna naročila blaga ali storitev, katerih vrednost je: - v primeru naročanja blaga in storitev nižja od 20.000 € in - v primeru naročanja gradenj nižja od 40.000 €. 5. člen Pri oddaji evidenčnih naročil je potrebno zagotoviti spoštova­nje temeljnih načel javnega naročanja, gospodarno in učinkovi­to porabo sredstev Zavoda ter skrbnost pri izvrševanju pogodb. Zavod mora za evidenčna naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vre­dnosti javnega naročila ter o njih sporočiti podatke v skladu z ZJN-3. 2. Vrste postopkov oddaje evidenčnih naročil 6. člen Oddaja evidenčnih naročil se izvede: 1. po evidenčnem postopku, če je vrednost predmeta naročila brez DDV: - v primeru naročanja blaga in storitev nižja od 5.000 €; - v primeru gradenj nižja od 10.000 €. 2. po enostavnem postopku, če je vrednost predmeta naročila brez DDV: - v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 5.000 € in nižja od 20.000 € in - v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 10.000 € in nižja od 40.000 €. 7. člen V postopek oddaje evidenčnega naročila se lahko vključi tudi pogajanja. 8. člen V primeru, da se kadarkoli med postopkom oddaje evidenčne­ga naročila ugotovi, da vrednost predmeta naročila presega ka­tero od mejnih vrednosti iz 6. člena navodila, se mora postopek prekiniti in začeti nov postopek, skladno z določbami navodila oziroma ZJN-3. Postopek oddaje evidenčnega naročila se lahko kadarkoli pre-kine. 3. Evidenčni postopek 9. člen Evidenčno naročilo po evidenčnem postopku se odda pravilo­ma z izdajo naročilnice (v nadaljevanju: evidenčni postopek z naročilnico), ali s sklenitvijo pogodbe, če to zahteva predmet naročila (v nadaljevanju: evidenčni postopek s pogodbo). Evidenčni postopek z naročilnico 10. člen Evidenčni postopek z naročilnico se evidentira v aplikaciji z vnosom najmanj naslednjih dokumentov: - »Zahtevek za izdajo naročilnice«, - »Naročilnica«, razen v primeru, če ni potrebna glede na predmet (npr. prijavnica), - »Dejanska vrednost evidenčnega naročila z naročilnico«, ki se avtomatično kreira v aplikaciji. »Zahtevek za izdajo naročilnice« mora vsebovati najmanj na­slednje podatke: - predmet naročila, - številko naročila, - ime in priimek predlagatelja, - organizacijsko enoto in oddelek naročnika, - opredelitev postavke - konta za plačilo v finančnem načrtu, - vrsto naročila (blago ali storitev ali gradnja), - vrsto postopka, - stopnjo DDV, - ocenjeno vrednost brez DDV in z DDV, - izbran ponudnik (ime in naslov oziroma firma in sedež), - utemeljitev naročila, - datum zahtevka. »Naročilnica« mora vsebovati najmanj naslednje podatke: - predmet naročila, - številko naročila, - zaporedno številko naročilnice, - datum naročilnice, - izbran ponudnik (ime in naslov oziroma firmo in sedež), - rok plačila, - organizacijsko enoto, kateri je potrebno poslati račun, - ime in priimek predlagatelja, - ime in priimek ter podpis odgovorne osebe. »Dejanska vrednost evidenčnega naročila z naročilnico« mora vsebovati najmanj naslednje podatke: - predmet naročila, - številko naročila, - ime in priimek predlagatelja, - organizacijsko enoto in oddelek naročnika, - opredelitev postavke - konta za plačilo v finančnem načrtu, - vrsto naročila (blago ali storitve ali gradnja), - vrsto postopka, - stopnjo DDV, - vrednost brez DDV in z DDV. Evidenčni postopek s pogodbo 11. člen Evidenčni postopek s pogodbo se evidentira v aplikaciji z vno­som najmanj naslednjih dokumentov: - »Zahtevek za sklenitev pogodbe«, - »Pogodbena vrednost evidenčnega naročila«, - »Povezava na pogodbo«. »Zahtevek za sklenitev pogodbe« mora vsebovati podatke, ki jih mora vsebovati »Zahtevek za izdajo naročilnice« (10. člen navodila). »Pogodbena vrednost evidenčnega naročila « mora vsebovati podatke, ki jih mora vsebovati »Dejanska vrednost evidenčne­ga naročila z naročilnico« (10. člen navodila). »Povezava na pogodbo« mora vsebovati najmanj naslednje po­datke: - predmet naročila, - številko naročila, - ime in priimek predlagatelja, - organizacijsko enoto in oddelek naročnika, - vrsto naročila (blago ali storitve ali gradnja), - vrsto postopka, - datum, - povezavo na pogodbo. Potrjevanje 12. člen »Zahtevek za izdajo naročilnice« oziroma »Zahtevek za skleni­tev pogodbe« potrdi predlagatelj. 4. Enostavni postopek 13. člen Evidenčno naročilo po enostavnem postopku se lahko odda z izdajo naročilnice (v nadaljevanju: enostavni postopek z naro­čilnico) ali s sklenitvijo pogodbe, če to zahteva predmet naroči­la (v nadaljevanju: enostavni postopek s pogodbo). Enostavni postopek z naročilnico 14. člen Enostavni postopek z naročilnico se evidentira v aplikaciji na enak način kot evidenčni postopek z naročilnico (10. člen na­vodila). Enostavni postopek s pogodbo 15. člen Enostavni postopek s pogodbo se evidentira v aplikaciji na enak način kot evidenčni postopek s pogodbo (10. člen navodila). Potrjevanje 16. člen »Zahtevek za izdajo naročilnice« oziroma »Zahtevek za skleni­tev pogodbe« mora predlagatelj predložiti v potrditev odgovor­ni osebi. Dokumenta se lahko v postopku potrjevanja potrdita ali zavrneta. V primeru zavrnitve se postopek prekine. Predlagatelj in odgovorna oseba morata biti različni osebi. III. Organizacija javnega naročanja Predlagatelj 17. člen Predlagatelj je delavec organizacijske enote Zavoda, v katere delovno področje sodi predmet javnega naročanja, ki je poo­blaščen s strani odgovorne osebe te organizacijske enote. Predlagatelj je pristojen in odgovoren: - za opredelitev predmeta naročila, - za določitev ocenjene vrednosti naročila, - za zagotovitev pogojev za začetek postopka, - za vsebinsko pravilnost izvedbe postopka javnega naročanja. Predlagatelj je v evidenčnem in enostavnem postopku pristojen in odgovoren tudi za postopkovno pravilnost izvedbe postop­ka. Predlagatelj je pristojen in odgovoren tudi za pravočasno pri­pravo, dokumentiranje in evidentiranje vseh dokumentov v postopku javnega naročanja, objave v zvezi z javnimi naročili ter za komunikacijo s ponudniki, če ni po sklepu o začetku po­stopka za vse ali posamezne navedene naloge pristojen in od­govoren vodja javnega naročila. Odgovorna oseba 18. člen Odgovorna oseba je: - na direkciji: generalni direktor, direktor področja oziroma sektorja ali od njih druga pooblaščena odgovorna oseba, - na območni enoti: direktor ali od njega druga pooblaščena odgovorna oseba, - na področni enoti: direktor ali od njega druga pooblaščena odgovorna oseba. Vodja javnega naročila 19. člen V postopku oddaje javnega naročila se lahko imenuje vodja javnega naročila. Vodja javnega naročila je: - na direkciji: direktor področja oziroma sektorja ali od nje­ ga pooblaščeni vodja oddelka, v katerega delovno področje sodi predmet javnega naročila, oziroma druga od njega po­oblaščena oseba; - na območni enoti: direktor ali od njega pooblaščeni vodja oddelka, v katerega področje sodi predmet javnega naročila, oziroma druga od njega pooblaščena oseba; - na področni enoti: direktor ali od njega pooblaščeni stro­ kovni sodelavec, ki je zadolžen za postopek javnega naročila. Vodja javnega naročila, njegove pristojnosti in odgovornosti se določijo s sklepom o začetku postopka. Vodja javnega naročila je pristojen in odgovoren za postopkov­no pravilnost izvedbe postopka, če ni po sklepu o začetku po­stopka za to pristojna in odgovorna strokovna komisija. Strokovna komisija 20. člen V postopku javnega naročanja se lahko imenuje strokovna ko­ misija. V postopkih, ki presegajo mejno vrednost za uporabo zakona, se strokovna komisija imenuje s sklepom o začetku postopka. 21. člen Strokovno komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva čla­ na. Število in sestavo članov strokovne komisije praviloma predla­ga predlagatelj glede na predmet in zahtevnost postopka javne­ga naročanja. 22. člen Strokovna komisija je pristojna in odgovorna za vodenje po­stopka, v okviru tega tudi: - za pripravo razpisne dokumentacije, - za odpiranje ponudb, - za pregled in ocenjevanje ponudb, - za pripravo predloga odločitve o izidu postopka, - pravočasno obveščanje vložišča oziroma druge pisarne, do­ ločene za sprejem ponudb, - objave v zvezi z javnimi naročili. Strokovna komisija je v postopku javnega naročila pristojna in odgovorna tudi za postopkovno pravilnost izvedbe postopka, če ni po sklepu o začetku postopka za to pristojen in odgovoren vodja javnega naročila. Sodelovanje oddelka za pravne zadeve in pravno kadrovskih oddelkov ter načrtovanje javnih naročil 23. člen Pri izvajanju postopkov javnega naročanja na Direkciji sode­luje Oddelek za pravne zadeve, ki zagotovi zakonitost postop­ka (pravni del postopkov) in nudi pomoč pri izvajanju drugih postopkov javnega naročanja, ki se postopkovno in vsebinsko izvajajo v organizacijskih enotah Direkcije. Oddelek za pravne zadeve nudi pravno pomoč pri izvajanju po­stopkov javnega naročanja tudi drugim organizacijskim eno­tam Zavoda. Predlagatelj, odgovorna oseba ali vodja javnega naročila je dol­žan o nameravanem začetku postopka javnega naročanja pra­vočasno obvestiti: - na direkciji: vodjo Oddelka za pravne zadeve, - na območni enoti: vodjo Pravno kadrovskega oddelka. 24. člen Organizacijske enote Zavoda pripravijo Načrt javnih naročil za tekoče leto, ki ga posredujejo vodji Oddelka za pravne zadeve v skladu z roki, ki veljajo za sprejem letnega načrta Zavoda ter v skladu s Finančnim načrtom Zavoda. IV. Vodenje evidence in dokumentiranje javnega naročanja 1. Vodenje evidence 25. člen Evidenca in postopki javnega naročanja se vodijo v Lotus Notes Aplikaciji »ZZZS Javna naročila« (v nadaljevanju: aplikacija). Evidentiranje in vodenje javnega naročila izvaja organizacijska enota Zavoda, v katero delovno področje sodi predmet javnega naročila. Za vodenje evidence po posamezni organizacijski enoti Zavoda je zadolžen delavec te organizacijske enote, ki ga določi direk­tor te organizacijske enote. 26. člen Evidenca javnega naročanja vsebuje najmanj naslednje podat­ke: - številko naročila, - predmet naročila, - vrsto postopka, - ocenjeno vrednost brez DDV, - dejansko oziroma pogodbeno vrednost brez DDV in z DDV, - naziv izbranega ponudnika. Evidenca javnih naročil v preteklem letu mora biti v aplikaciji zaključena najpozneje do 15. januarja tekočega leta. 27. člen Številka javnega naročila vsebuje naslednje elemente: - klasifikacijski znak, - oznako organizacijske enote Zavoda, - oznako vrste postopka (naročilnica, pogodba), - oznako zaporedne številke naročila, - oznako tekočega koledarskega leta, - oznako vrste predmeta (blago, storitev, gradnja). 2. Dokumentiranje 28. člen Organizacijska enota Zavoda zbira in hrani dokumentacijo o postopkih javnega naročanja v skladu s predpisi, ki urejajo jav­no naročanje ter ravnanje in varstvo dokumentarnega in arhi­vskega gradiva. Dokumentacija mora obsegati: 1. v evidenčnem in enostavnem postopku z naročilnico: - zahtevek za izdajo naročilnice, - kopijo naročilnice ali drugega dokumenta (npr. prijavnica), - dejansko vrednost evidenčnega naročila z naročilnico, - druge dokumente glede na način izvedbe postopka; 2. v evidenčnem in enostavnem postopku s pogodbo: - zahtevek za sklenitev pogodbe, - pogodbeno vrednost evidenčnega naročila, - kopijo pogodbe, - druge dokumente glede na način izvedbe postopka; 3. v ostalih postopku javnega naročanja,za katere se uporablja ZJN-3: - sklep o začetku postopka, - razpisno dokumentacijo, - objavo obvestila o javnem naročilu, - ponudbe, - zapisnik o odpiranju ponudb, - odločitev o oddaji javnega naročila, - obvestila o oddaji javnega naročila s povratnicami, - objavo obvestila o oddaji javnega naročila, - kopijo pogodbe, - druge dokumente glede na način izvedbe postopka. Postopek javnega naročanja v evidenčnem in enostavnem po­stopku z naročilnico ali pogodbo je v celoti avtomatiziran in evidentiran samo v aplikaciji. Dokumentacija v drugih postop­kih javnega naročanja se vodi tako, da so dokumenti razvidni iz aplikacije. V teh primerih (postopkih) se originalni dokumenti hranijo v posebnem ovoju (zadev). O ustnih ali telefonskih stikih se izdela uradni zaznamek, elek­tronska pošta se vloži v zadevo (ovoj) v tiskani obliki. VI. Prehodne in končne določbe 29. člen Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati Navodilo o javnem naročanju št. 0071-5/2010-DI/3 z dne 11.6.2012. To navodilo začne veljati 1. 4. 2016. Datum: 30. 3. 2016 Številka: 0071-5/2010-DI/4 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v.d. generalnega direktorja Samo Fakin, dr.med. Na podlagi določil 19. točke prvega odstavka 28., 8. točke prvega odstavka 70. in tretjega odstavka 71. člena Statuta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 87/01 in 1/02 – popr.) izdaja vršilec dolžnosti generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Navodilo o postopku posredovanja osebnih in drugih podatkov I. Splošna določila 1. člen (1) To navodilo določa postopek posredovanja osebnih in dru­gih podatkov, ki jih kot upravljavec zbirk podatkov obdeluje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem be­sedilu: Zavod). (2) To navodilo ne ureja postopka posredovanja informacij (podatkov), ki se posredujejo v skladu z zakonom, ki ureja do-stop do informacij javnega značaja, in posredovanja osebnih podatkov prek sistema e-Poizvedbe. (3) Izrazi osebni podatek, uporabnik osebnih podatkov in po­sameznik imajo isti pomen, kot je določen v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečišče­no besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZVOP-1). (4) Drugi podatki so podatki, ki jih Zavod posebej izdela iz­ključno na podlagi pisne prošnje prosilca, če za to obstaja po­slovni interes Zavoda in niso informacije javnega značaja. (5) Za obdelovanje osebnih podatkov se poleg tega navodila uporabljajo tudi določila ZVOP-1. II. Postopek posredovanja osebnih podatkov 2. člen Zavod uporabniku osebnih podatkov, ki je vložil zahtevo za po­ sredovanje osebnih podatkov, le-te posreduje, če: - izkaže z zakonom določeno upravičenost do zahtevanih po­datkov, ali - je predložena osebna privolitev posameznika, ali - je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnje­vanja pogodbenih obveznosti v skladu z ZVOP-1. 3. člen (1) Uporabniki osebnih podatkov zaprosijo za podatke z zahte­vo, ki jo naslovijo na območno enoto Zavoda. (2) Zahteva mora vsebovati sestavine, ki so za vlogo določene v 66. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), poleg tega pa še: - navedbo podatkov, ki jih uporabnik osebnih podatkov želi, ter v kakšni obliki naj bodo ti podatki pripravljeni (na pri­mer tiskani izpis ali elektronski medij), - navedbo pravne podlage v skladu s katero je uporabnik oseb­nih podatkov upravičen do pridobitve osebnih podatkov, - navedbo, za kakšen namen bodo zahtevani podatki upora­ bljeni. (3) Če uporabnik osebnih podatkov v svoji zahtevi ne navede, v kakšni obliki želi prejeti zahtevane podatke, se mu podatki posredujejo v pisni obliki oziroma obliki, ki je glede na obseg in vrsto posredovanih podatkov najbolj primerna. 4. člen (1) Zahtevo za posredovanje osebnih podatkov obravnava tista območna enota Zavoda, pri kateri je bila zahteva vložena, če gre za osebne podatke iz njenega področja dela. V nasprotnem primeru odstopi zahtevo za posredovanje osebnih podatkov pristojni območni enoti Zavoda. (2) Pristojna območna enota Zavoda odloči o zahtevi v 15 dneh od dneva, ko jo je prejela, če ni z zakonom določen drugačen rok, ter uporabnika osebnih podatkov pisno obvesti o odločitvi. (3) Če območna enota Zavoda zahtevi uporabnika osebnih po­datkov ugodi, v dopisu navede: - da se zahtevi za posredovanje osebnih podatkov ugodi in na kateri pravni podlagi se ugodi ter, - da mora uporabnik osebnih podatkov varovati posredovane osebne podatke skladno z določili ZVOP-1 in jih uporabiti samo za namen, za katerega so mu bili posredovani. (4) Če se osebni podatki uporabniku osebnih podatkov posre­dujejo v datoteki po elektronski pošti, se datoteka zaščiti z ge­slom, pri čemer se geslo uporabniku osebnih podatkov sporoči ločeno. (5) Če območna enota Zavoda zahtevi uporabnika osebnih po­datkov ne ugodi, zahtevo zavrne z odločbo. III. Postopek posredovanja drugih podatkov 5. člen Prošnja prosilca za posredovanje drugih podatkov je popolna, če vsebuje najmanj: - osebno ime ali firmo prosilca, njegov naslov ter v primeru pravne osebe tudi, ali gre za prosilca iz prve ali druge alinee 7. člena tega navodila, - s katerimi podatki se želi seznaniti, - namen uporabe podatkov, - v kakšni obliki naj bodo podatki posredovani (na primer ti­skani izpis ali elektronski medij). 6. člen (1) Za posredovanje drugih podatkov, ki se nanašajo na območ­no enoto Zavoda oziroma Področno enoto Informacijski cen­ter je pooblaščena odgovorna oseba, ki zagotavlja javnost dela območne enote Zavoda oziroma Področne enote Informacijski center. Na ravni Direkcije je za posredovanje drugih podatkov pooblaščen lastnik aplikacije, v kateri se podatki obdelujejo in je za njih vsebinsko pristojen, če se prošnja nanaša na podatke za celotno Slovenijo ali več območnih enot. (2) Odločitev o neposredovanju drugih podatkov sprejme od­govorna oseba iz prejšnjega odstavka samostojno, odločitev o posredovanju drugih podatkov pa na predlog komisije iz tre­tjega odstavka tega člena. (3) Komisija iz prejšnjega odstavka ima tri člane, od tega naj­manj enega člana iz organizacijske enote, ki je v pretežni me­ri vsebinsko pristojna za podatke, in najmanj enega člana iz Področne enote Informacijski center, če izdelava podatkov zahteva računalniško obdelavo informacij. Komisijo imenu­je odgovorna oseba iz prvega odstavka tega člena, ki mora za imenovanje članov komisije iz drugih območnih enot pridobi­ti soglasje vodje – direktorja območne enote Zavoda, za člane komisije iz Področne enote Informacijski center soglasje vod­je – direktorja Področne enote Informacijski center, za člane komisije iz področja ali sektorja na Direkciji pa soglasje vodje – direktorja področja ali sektorja na Direkciji. (4) Komisija iz prejšnjega odstavka pisno obrazloži: - poslovni interes Zavoda za izdelavo podatkov, kot ga je opredelila odgovorna oseba iz prvega odstavka 6. člena, - namen uporabe podatkov prosilca, - kadrovske možnosti sodelujočih organizacijskih enot, - okvirni rok za izdelavo in posredovanje podatkov prosilcu, - pogoje, pod katerimi lahko prosilec uporablja podatke, - predlog glede morebitnega znižanja cene. (5) Odgovorne osebe iz prvega odstavka lahko za posredovanje drugih podatkov pooblastijo eno ali več oseb iz lastne organi­zacijske enote. 7. člen Zavod lahko na prošnjo prosilca, ki izkaže neprofitni namen uporabe drugih podatkov, odobri posredovanje le-teh po zni­žani ceni ali brezplačno, če gre za naslednje prosilce: - osebe javnega prava za opravljanje njihovih javnih nalog, ra­zen javnim podjetjem, - nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu za opra­vljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene, - fizične osebe. 8. člen (1) Odločitev iz 6. člena tega navodila sprejme odgovorna ose­ba najkasneje v 30 delovnih dneh od prejema popolne prošnje. (2) Prošnje, ki je nepopolna in jo prosilec na poziv odgovor­ne osebe iz 6. člena ne dopolni v postavljenem roku, Zavod ne obravnava. IV. Postopek posredovanja lastnih osebnih podatkov 9. člen (1) Če posameznik vloži zahtevo v zvezi z uveljavljanjem pravi­ce do seznanitve iz 30. člena ZVOP-1, veljajo pravila in roki za seznanitev, ki so določeni v 31. členu ZVOP-1. (2) V primeru pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz 30. člena ZVOP-1, Zavod krije stroške v zvezi z njegovo zahtevo in vpogledi, prav tako so ustna potrdi­la, informacije in pojasnila brezplačna. V taksativno navedenih primerih iz 31. člena ZVOP-1 lahko Zavod zaračuna le mate­rialne stroške, in sicer skladno s Pravilnikom o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (Uradni list RS, št. 85/07 in 5/12). V. Stroški posredovanja podatkov 10. člen (1) Zavod zaračuna stroške posredovanja osebnih podat­kov oziroma drugih podatkov in uporabniku osebnih podatkov oziroma prosilcu drugih podatkov za opravljeno storitev izsta­vi račun, razen če je uporabnik osebnih podatkov na podlagi zakona oproščen plačila stroškov posredovanja oziroma se na podlagi odločitve odgovorne osebe iz 6. člena tega navodila drugi podatki posredujejo brezplačno. (2) Stroški posredovanja osebnih podatkov in drugih podatkov obsegajo stroške obdelave in priprave podatkov ter materialne stroške. Stroški se zaračunavajo skladno s cenikom o višini stroškov za posredovanje podatkov (v nadaljevanju: cenik Zavoda), ki je objavljen s tem navodilom in je njegov se­ stavni del. Če odgovorna oseba iz 6. člena tega navodila odloči, da se drugi podatki posredujejo po znižani ceni, se zaračunani stroški zmanjšajo za odobreno znižano odstotno vrednost. (3) Račun za posredovanje podatkov izstavi uporabniku oseb­nih podatkov oziroma prosilcu drugih podatkov Področje za finance in računovodstvo na Direkciji oziroma Oddelek za fi­nance in računovodstvo območne enote Zavoda na podlagi po­datkov organizacijske enote Zavoda, ki je prosilcu posredovala podatke. VI. Evidentiranje in hramba dokumentacije 11. člen Celotno dokumentacijo v zvezi z zahtevami za posredovanje osebnih podatkov (vloge, priloge, sklepi itd.) in drugih podat­kov iz tega navodila skladno z določili Pravilnika o upravljanju z dokumentarnim gradivom Zavoda in Navodilom za eviden­tiranje dokumentov o posredovanju osebnih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, hrani organizacijska eno­ta Zavoda, ki je odločila o zahtevi. VII. Končne določbe 12. člen Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo o načinu in postopkih posredovanja osebnih in drugih podatkov številka: 0072-11/2010-DI/1 z dne 13. 5. 2010. 13. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v e-gradivih Za­voda. Številka: 0072-19/2016-DI/1 Datum: 26. 8. 2016 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vršilec dolžnosti generalnega direktorja Samo Fakin, dr. med. Elektronsko vlaganje refundacijskih zahtevkov za nadomestila plač 1. oktobra 2016 je bila uvedena možnost ele­ktronskega vlaganja refundacijskih zahtevkov za nadomestila plač. Rešitev je bila pripra­vljena v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in deluje na državnem portalu e-VEM (http://evem.gov.si), ki je namenjen poslovnim subjektom in samostojnim podjetnikom za poslovanje z javno upravo. Na portalu e-VEM že nekaj let deluje tudi rešitev za elektronske prijave, odjave in spremembe obveznega zdra­vstvenega zavarovanja. Zavezanci lahko elektronsko vložijo zahtevke za izplačilo nadomestila za delavce, zaposlene pri delodajalcu. Vlaganje zahtevkov za samo­stojne zavezance same zaenkrat še ni mogoče. Ti potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga na hrbtni strani izpolni Finančna uprava RS, pošljejo še v pisni obliki. Na ZZZS smo pri pripravi rešitve veliko so­delovali. Na začetku smo opredelili vsebinske zahteve s pravili za obračun nadomestila in kontrolami podatkov. Nato smo razvili infor­macijske komponente, ki jih potrebuje portal e-VEM za delovanje spletne aplikacije in izme­njavo podatkov z našim informacijskim siste­mom. Ko je bil portal e-VEM pripravljen, smo sodelovali pri testiranju in določili potrebne dopolnitve. Pred uvedbo smo sodelovali pri pripravi vsebinskih in tehničnih navodil, pred­stavitvah in promociji. Pripravili pa smo tudi obsežne dopolnitve ZZZS aplikacije Nadome­stila plač, s katero poteka obravnava prejetih elektronskih zahtevkov. Zavezancem je rešitev na voljo v dveh oblikah. Manjši zavezanci bodo uporabljali predvsem tisto, ki je pripravljena v obliki spletne aplikaci­je. Rešitev omogoča pregleden vnos podatkov zahtevka in obračunov, pripravo informativ­nega izračuna, pripenjanje prilog (npr. »skeni­ranih« bolniških listov) in pošiljanje zahtevka na ZZZS. Zavezanci v rešitvi lahko spremljajo obravnavo zahtevkov – tudi tistih, ki so jih na ZZZS vložili pred začetkom uporabe portala e­-VEM. .Za večje zavezance pa je pripravljen elektronski vmesnik, ki se uporabi neposredno iz aplikacij za obračun plač. V tem primeru zavezanec ali njegov pogodbeni partner (npr. računovodski servis) podatke pripravi v aplikaciji, ki jo upo­rablja za obračun plač zaposlenih. V isti apli­kaciji pripravi tudi priloge in nato podatke na enostaven način pošlje portalu e-VEM, portal pa jih posreduje v naš informacijski sistem. Na ZZZS prejet elektronski zahtevek najprej preveri računalniška obdelava, ki vsebuje niz kontrol podatkov. Zahtevki, ki vsebujejo na­pake, so zavrnjeni že v tem koraku. V nadalje­vanju zaposleni s pomočjo aplikacije Nadome­stila plač pregledajo ustreznost prilog, opravijo ostale kontrole in zahtevek dokončno potrdijo ali zavrnejo. Podatkov elektronskih zahtevkov torej ni treba ročno vnesti v naš informacijski sistem. S tem zmanjšujemo tveganja za napake, do katerih lahko pride pri vnosu podatkov. Z elektronski­mi zahtevki tudi zmanjšujemo stroške arhivi­ranja. Elektronsko vlaganje je prostovoljno. Zavezan­ci še vedno lahko vlagajo zahtevke v pisni obli­ki. A glede na to, da je elektronsko vlaganje za zavezance enostavnejše, je pričakovati, da bo­mo na ZZZS vse večji delež zahtevkov prejeli v elektronski obliki. V tej smeri gredo pričakova­nja tudi zaradi velikega zanimanja podjetij, ki razvijajo aplikacije za obračun plač, da jih nad­gradijo in povežejo z elektronskim vmesnikom portala e-VEM. Tak interes je namreč izrazilo že 20 proizvajalcev aplikacij, 6 od njih že preiz­kuša izmenjavo podatkov. Zavezanci so takoj v oktobru 2016 pričeli upo­rabljati rešitev, ki je v obliki spletne aplikacije. V tabeli je razvidno število prejetih elektron­skih zahtevkov v prvih dveh mesecih in rezul­tati obravnave teh zahtevkov. Ko se zavezanci vključujejo v uporabo nove rešitve, se na ZZZS obračajo za odgovore na vsebinska vprašanja. Proizvajalci aplikacij za obračun plač nam zastavljajo tudi tehnična vprašanja. Slednjim pomagamo pri testiranju Posodobitev spletnih portalov Slika. Orodje za urejanje vsebin na portalih ZZZS. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slo­venije (v nadaljevanju: ZZZS) poleg splošnih spletnih strani na naslovu www.zzzs.si že nekaj časa delujejo trije namenski spletni portali: - za zavarovane osebe (https://zavarova­ nec.zzzs.si), - za izvajalce zdravstvenih storitev in dobavitelje medicinskih pripomočkov (https://partner.zzzs.si) in - spletne strani nacionalne kontaktne toč­ ke za čezmejno koriščenje zdravstvenih storitev (http://www.nkt-z.si). Portala za zavarovane osebe in izvajalce vse­bujeta tudi varovani del, ki nudi elektronske storitve za posamezno zavarovano osebo oz. izvajalca. Rešitve delujejo na portalskem strežniku, ki omogoča uporabo sodobnih informacijskih tehnologij za pregleden prikaz vsebin, učin­kovit razvoj novih elektronskih storitev in čim bolj avtomatizirano urejanje besedil. V oktobru 2016 smo informatiki na ZZZS uve­dli novejši portalski strežnik, ki prinaša doda­tne možnosti za razvoj novih rešitev in eno­stavnejše urejanje vsebin. Nanj smo že prenesli javni in varovani del portala za zavarovane ose­be ter javni del portala za izvajalce in dobavi­telje. V naslednjih mesecih načrtujemo prenos tudi ostalih dveh portalov. Navzven, na spletnih straneh, so za enkrat vi­dne le manjše oblikovne izboljšave. A v ozadju so bile pripravljene rešitve, ki omogočajo eno­stavnejše upravljanje in razvoj nadaljnjih ele­ktronskih storitev. Zlasti je to pomembno za portal za izvajalce in dobavitelje, kjer so načr­tovane številne nove rešitve, ki bodo pomagale pri vzpostavitvi seznama artiklov medicinskih pripomočkov (za pobudnike, dobavitelje in zavarovane osebe), rešitve za izmenjavo podat­kov in dokumentov pri sklepanju in spremlja­nju pogodb z izvajalcu ter izvajanju nadzorne dejavnosti. Za področne urednike spletnih strani je na novem strežniku vzpostavljeno boljše orodje za urejanje in dodajanje vsebin. Za pridobitev znanj za uporabo tega orodja je bilo za področ­ne urednike 27.10.2016 pripravljeno interno usposabljanje. Na vseh portalih so bili nameščena tudi nova strežniška digitalna potrdila z močnejšim šifri­ranjem, kar omogoča še boljšo zaščito podat­kov in večje zaupanje zavarovanih oseb, izva­jalcev in drugih uporabnikov v varnost našega informacijskega sistema. Tomaž Marčun Informacijski sistem Obvezno izobraževanje s področja informacijske varnosti Računalnik je že dolgo naš vsakdanji spremlje­valec. Uporabljamo ga v službi in zasebnem življenju. Imamo ga v avtu, TV sprejemniku, s sabo ga nosimo v telefonu, uri,… V računalnik shranjujemo službene in osebne podatke. To so razni tehnični podatki, podatki o finančnem stanju, zdravstveni podatki, po­datki iz našega vsakdanjega življenja v obliki slik, opisa našega počutja… Z uporabo raču­nalnika vstopamo v svet informatike, ki ne po­zna meja. Tudi osebe, ki računalnika ne upora­bljajo, so, velikokrat nehote, vpletene v ta svet. V službi imamo v uporabi računalnik z vrsto programov in aplikacij. S pomočjo aplikacij dostopamo do podatkov, s katerimi upravlja ZZZS. Dnevno pa uporabljamo tudi internet in e-pošto. S pomočjo računalnika vstopamo v informacijski sistem ZZZS. Vse to je del infor­macijskega sistema, ki ga upravljamo s sode­lavci v Področni enoti informacijski center (v nadaljevanju: PE IC). Informacijski sistem ZZZS (v nadaljevanju: IS) je vsak dan bolj vpet v vse procese ZZZS in zunanjega okolja. Informacijski sistem postaja z odpiranjem v zunanje okolje in z uporabo interneta vsak dan bolj izpostavljen različnim oblikam poskusov vdorov. Zato postaja infor­macijska varnost vsak dan bolj pomembna. V PE IC skrbimo za tehnično organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi varujemo informacijski sis­tem ZZZS. Varujemo podatke, preprečujemo slučajno ali namerno nepooblaščeno uničeva­nje podatkov, njihovo spremembo ali izgubo ter nepooblaščeno obdelavo teh podatkov. Za vsem tem stojimo delavci ZZZS, ki mora­mo imeti ustrezna znanja. Vse naštete oblike varovanj ne zadostujejo, če uporabniki infor­macijskega sistema nismo dovolj informirani in ozaveščeni. Sodelavci v PE IC skrbimo za nemoteno delo­vanje informacijskega sistema, zato želimo, da se ozaveščenost o varni uporabi računalnika in informacijskega sistema redno prenaša tudi med ostale uporabnike. V ta namen smo se z v. d. generalnega direktorja ZZZS dogovorili, da se dopolni krovno politiko varovanja informa­cij v ZZZS. Od 1. 1. 2017 je obvezno periodič­ no izobraževanje s podro­čja informacijske varnosti z uporabo e-učenja. Podrobna vsebina dokumen­ta Krovna politika varovanja informacij v ZZZS je obja­vljena v LN bazi »e-gradiva«. »Vsi novo zaposleni delavci morajo obvezno izvesti e­-izobraževanje s področja informacijske varnosti ob nastopu dela in uporabi in­formacijskega sistema ZZZS. Najmanj enkrat na dve leti je obvezno e-izobraževanje s področja informacijske var­nosti za vse delavce ZZZS in pogodbene delavce, ki upo­rabljajo informacijski sistem ZZZS.« Evgen Gržanič Izsek iz točke 5. Krovne politike varovanja informacij- Pot, kako pridemo do e-učenja in e-vsebin, je prikazana na slikah. Ali zdravstvo potrebuje več informatike? Uvod Celotna družba prehaja iz industrijske v informacijsko dobo, ki ima mnogo prednosti, pa tudi nekaj slabosti. Tiste države, orga­nizacije ali posamezniki, ki bodo pri prehodu zaostajali bodo v vedno slabšem položaju. Alternative torej ni, smo ujetniki mo­derne dobe oz. sprememb. Uvajanje informacijske tehnologije na zdravstveno področje je kompleksen ter kontinuiran proces. Pri tem je najbolj po­membna vloga vodstva, ki mora pravočasno zaznati potrebo po spremembi, biti sposobno pripraviti programe za spremembo in jih tudi izpeljati. Namen prispevka je skozi analizo vloge informatikov pri delo­vanju in upravljanju informacijskega sistema vplivati na izbolj­šanje delovanja poslovnega sistema v zdravstvu. Z namenom, da bi analizirala zdravstveni informacijski sistem, sem se osredotočila na položaj informatikov, službe za infor­matiko, informacijske tehnologije ter primerjala nekatere po­datke s primerljivimi iz tujine. Kadrovska problematika se lahko obravnava z več vidikov, zato sem mnenje oblikovala na podlagi podatkov iz raziskave, ki jo je naredilo Združenje zdravstvenih zavodov leta 2013, Statistič­ni urad RS, Ministrstvo za zdravje v letu 2015 in teoretičnih osnov ter dolgoletne prakse. Menim, da se podatki niso bistve­no spremenili v zadnjih letih glede na krizo, ki žal še vedno tra­ja in kadrovsko politiko, ki se vodi glede zaposlovanja v javnem sektorju oz. zdravstveni dejavnosti. Število zaposlenih informatikov V Sloveniji je na področju zdravstva zaposlenih 33.416 oseb. V anketi Združenja zdravstvenih zavodov (v nadaljevanju: Zdr-ZZ) je sodelovalo 27 bolnišnic in 57 zdravstvenih domov (ra­zen enega) ter 5 javnih zavodov s področja zdravstva. V vseh zdravstvenih zavodih v Sloveniji je bilo v letu 2013 zaposlenih 184 informatikov, kar predstavlja 0,56% vseh zaposlenih. Med­narodno povprečje za zdravstvo (po analizah svetovalne hiše Gartner) znaša 2,80%, kar pomeni, da zelo odstopamo. Služba za informatiko Po podatkih iz ankete ZdrZZ ima večina zavodov z lastno službo za informatiko to področje organizirano kot posebno organizacijsko enoto. V finančnem načrtu več kot polovice za­vodov je področje informatike opredeljeno posebej, vendar o sredstvih za področje informatike odloča vodstvo. Ta podatek pomeni, da informatika ni organizacijsko pravilno umeščena in uveljavljena, saj ji primanjkuje samostojnosti pri planiranju in odločanju. Razvidno je tudi, da se bolnišnice bolj posvečajo informatiki v primerjavi z zdravstvenimi domovi, kar je logično glede na uvedbo t.i. on-line poslovanja in zagotavljanja informacijskih storitev 24 ur na dan / 7 dni na teden v bolnišnicah. Samo četrtina zavodov ocenjuje, da ima dovolj veliko ekipo za informatiko, medtem ko vsi ostali ugotavljajo, da imajo veliko kadrovsko podhranjenost. Bistveno več je zahtev, kot so jih ka­drovsko sposobni opraviti sami. Posebej problematična so področja na katerih imajo zavodi največji primanjkljaj, in sicer: podpora uporabnikom, razvoj programskih rešitev, sistemska administracija, administracija in upravljanje omrežij, administracija in vzdrževanje strežniške infrastrukture, rešitve medicinske informatike, del anketiran­cev pa pravi, da jim primanjkuje informatikov na vseh podro­čjih. Delež stroškov za informatiko glede na celotne prihodke je pri nas 1,46%, mednarodno povprečje je 3,9%, kar kaže, da name­njamo v Sloveniji občutno manjši odstotek sredstev. Informatika je do pred nekaj leti bila sredstvo za zniževanje stroškov, danes pa naj bi imela proaktivno vlogo pri povečanju učinkovitosti in doseganju konkurenčne prednosti. Informacijska tehnologija Informacijska tehnologija so strojna in programska oprema, te­lekomunikacije in informacijske storitve. Struktura stroškov za informatiko v zdravstvenih zavodih kaže, da ti namenijo 54% za programsko opremo (aplikacije in licence), 25% stroškov za strojno opremo, 16% za zaposlene informatike in 4% za zuna­nje izvajalce. V tujini je struktura stroškov za informatiko drugačna, za pro­gramsko opremo namenijo 21%, za strojno opremo 17%, za za­poslene namenijo 41% in 21% za zunanje izvajalce. Slovenski zdravstveni zavodi namenjajo za polovico manjši delež sredstev celotnih prihodkov za strojno opremo, kot je ta delež v tujini. Posledica je, da je oprema pri nas starejša in da z njo upravlja neprimerljivo manj informatikov, kot je mednaro­dno povprečje. Še vedno se veliko ročno zbira, kopira in vnaša podatke v tabele ali različne aplikacije, kar je velika izguba časa in obenem po­večuje možnosti za vnos napačnih podatkov. Prerazporeditev sredstev iz zbiranja podatkov v novejše tehnologije in kader s področja informatike so predlogi za učinkovitejše poslovanje, hitrejšo pripravo poročil, njihovo večjo točnost ter uresničitev želja, da bi vnašali podatke samo na enem mestu. Internet Čas, v katerem živimo, poudarja pomen informacij za življenje, razvoj, učinkovito poslovanje in uspešnost. Decembra 2015 je bilo v Sloveniji 1.497.073 uporabnikov interneta (http://www. moss-soz.si/ ). Rezultati raziskave merjenja obiskanosti sple­tnih strani kažejo, da vsebine o zdravju in zdravilih zelo za­nimajo 49% slovenskih spletnih uporabnikov. Zahteve upo­rabnikov po podatkih in transparentnosti bodo v prihodnje naraščale, ker prihajajo mladi, ki z internetom odraščajo in ga dnevno uporabljajo. Management poslovnih procesov Management lahko opredelimo kot ustvarjalno reševanje pro­blemov, ki se pojavljajo na področju planiranja, organiziranja, vodenja in pregledovanja razpoložljivih virov pri doseganju ci­ljev, poslanstvu in razvoju organizacije. Podjetja ali organizaci­je, ki želijo imeti konkurenčen položaj, se morajo zavedati, da je današnje okolje nepredvidljivo in se hitro spreminja. Da bi bilo podjetje tudi uspešno, je nujno pravočasno prepoznavanje poslovnih priložnosti in prilagoditev spremembam v okolju. Temelj prenove procesov, s katerim podjetje želi izboljšati po­slovanje, so vsi zaposleni. Uvajanje sprememb zaradi prenove procesov je eden najzahtevnejših projektov v vsaki organizaciji, ker prehod iz znanega okolja v neznano vzbudi odpor pri zapo­slenih. Izzivi za prihodnost na področju managmenta poslov­nih procesov so merjenje poslovne učinkovitosti in uspešnosti ter uporaba teh informacij za stalne izboljšave v poslovanju. Predlogi za uspešnejše zdravstvo s podporo informatizacije Spremembe in trendi, ki jih prinaša modernizacija zdravstva, prinašajo s sabo kulturne in tehnične ovire. Oboje zahteva do­bro vodenje, celovito planiranje in sodelovanje vseh ter izved­bo. V obstoječem zdravstvenem sistemu se soočamo s pomanjka­njem transparentnosti, urejenosti podatkov in učinkovitejše izrabe zbranih podatkov, ki so potrebni za kakovostnejše in hi­trejše sprejemanje odločitev v zdravstvu. Zdravstveni izvajalci bodo morali postaviti nove temelje za upravljanje stroškov ter zmanjšati ali celo odpraviti podvojene dejavnosti, nekontrolira­ne in specifične stroške. Sodelovanje med informacijskimi centri zdravstvenih izvajal­cev in združevanje virov povečuje možnost za uspeh pri novih projektih in znižuje stroške na področju zdravstva. Vse novejše raziskave govorijo o tem, da je vlaganje v kadre in znanje gonilo napredka in razvoja. Informatika in z njo in­formatiki so tisti, ki prinesejo urejenost procesov, s tem tudi pregled nad stroški in lažje upravljanje organizacij. Služba za management poslovnih procesov v večini podjetij ne obstaja, pri zdravstvenih zavodih je stanje še bolj kritično. Poslovni procesi postajajo pomembni, na to nas opozarjajo sodobni teoretiki organizacije poslovanja in revizorji ter ve­like svetovalne hiše (Gartner, Mc Kinsey,..), zato bo potrebno vložiti sredstva v izobraževanje vodstva, organizatorjev dela in informatikov. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu omogoča dostop zavarovancem do izva­jalcev v tujini in vstop zdravstvenih izvajalcev na mednarodni trg zdravstvenih storitev. To je pomemben motivator za izva­jalce k večji konkurenčnosti, posebej v primerjavi z izvajalci iz sosednjih držav, kar že zdaj zelo dobro vedo izvajalci ob meji. Strategija Slovenije temelji na turizmu, glede na podaljševan­je življenjske dobe pa je zdravstveni turizem velika priložnost. Čezmejne storitve v zdravstvu so tržna niša za rast slovenskega gospodarstva. V tej tekmi bomo uspešni samo s kakovostnimi in visoko izobraženimi kadri, zato je nujno, da v to vlagamo. Vodstvo se odloča v kaj bo vlagalo in kaj prinaša dodano vre­dnost instituciji. Pri zdravstvenih izvajalcih je treba zagotoviti večji vpliv poslovne informatike in večjo naklonjenost vodstva informacijskim projektom ter pobudam informatikov. Sodobne tehnologije na področju poslovne informatike pred­stavljajo velik izziv. V kolikšni meri bomo znali izkoristiti te možnosti, pa je odvisno od sodelovanja med vodstvom pod­jetja in informatiki ter pripravljenostjo na spremembe v orga­nizaciji. mag. Mirjana Kregar Interni izobraževalni programi v letu 2016 »Kdor se učenju posveča, se iz dneva v dan veča.« Tudi v letu 2016 smo se trudili, da smo vsem zaposlenim omo­gočili stalno možnost izboljševanja znanja, spretnosti in veščin. Stremeli smo k polnemu razvoju vsakega zaposlenega in mu omogočili kompetentno opravljanje dela. Zaposlenim smo že­leli ponuditi več, kot so pričakovali. Izbiramo čim bolj ustre­zne vsebine izobraževanj in najboljše izvajalce delavnic. Poleg njihove strokovne usposobljenosti želimo, da imajo predvsem pretanjen čut za človeka. Naš cilj je organizacija čim bolj inte­raktivnih delavnic, kjer vsak udeleženec aktivno prispeva k čim bolj učinkoviti izvedbi. Spremljamo dogajanje v našem prosto­ru in sledimo novostim in novim prijemom na tem področju. V letošnjem letu smo nadaljevali s sodelovanjem z dobrimi in izvirnimi izvajalci izobraževanj, hkrati pa smo vključili tudi no­ve izvajalce z novimi vsebinami. (Lao Ce) drovski potencial strokovne službe. Planiranje in izvajanje izo­braževanj v letu 2016 je v celoti podpiralo ta cilj in usmeritve iz Poslovnega plana ZZZS za leto 2016. V Katalogu internih izobraževalnih programov smo določili cilje, vsebine, termine, ciljne skupine in izvajalce posameznih programov. Ker je izo­braževanje živ proces, smo urnik sproti dopolnjevali in ažuri­rali. Večina komunikacije, predvsem z območnimi enotami še naprej dobro poteka preko modula Izobraževanje v aplikaciji eHRM. Pri programih za pridobivanje veščin in spretnosti smo dali največji poudarek obvladovanju medsebojne komunikacije ter komunikacije z zahtevnimi strankami, tudi po telefonu, vse z jasnim ciljem večjega sodelovanja in posledično doseganja ci­ljev. Sledimo Strateškemu razvojnemu programu za obdobje od V nadaljevanju so opisani izobraževalni programi, izvedeni v 2014 do 2019, v katerem je zapisan dolgoročni cilj: krepiti ka-letu 2016. Tanka črta odgovornosti Ozadje izobraževalne akcije, udeleženci, do­govorjeni cilji in vsebine izobraževanja: Spoznati udeležence z vedenjskim modelom odzivanja na probleme, kjer oseba ne prevzema ali pa prevzema osebno odgovornost za nastalo situacijo. Cilj je bil na duhovit in zabaven način seznaniti udeležence z naslednjimi temami: • Prikaz in demonstracija tipičnih nezavednih vedenjskih vzorcev, s katerimi se ljudje odd­aljujemo od osebne odgovornosti (za vloge, ki jih imamo v delovnem okolju, osebnem življenju, za lastno vedenje in čustvovanje ter za upravljanje s svojim življenjem, načrtovanje kariere, osebno srečo in smisel v življenju). • Vedenjski vzorci, ki skočijo na dan v kriznih situacijah. • Kratka analiza jezikovnih vzorcev, preko katerih prepoznamo vedenjske vzorce, s katerimi se posameznik oddaljuje od osebne odgovornosti. • Kako sta povezani osebna odgovornost in vloga žrtve. • Kako se dvigniti nad črto in se zateči v pozi­ tivne vedenjske vzorce ter izbire. Zaradi izrednega zanimanja smo izvedli kar štiri ponovitve delavnice. Delavnice je vodil mag. Jani Prgić. Ugotovitve izvajalca Janija Prgića Sodelovanje udeležencev je bilo zelo dobro. Prve skupine so potrebovale malce več ogre­vanja, medtem ko so naslednje skupine prišle že z izdelanimi pričakovanji in jih je bilo lažje vključiti. Udeleženci so imeli dovolj predznanja, da so dobro sodelovali. Tema je na prvi pogled zelo preprosta, jo je pa izjemno zahtevno prenašati v vsakdanje življenje in delovanje. Ker gre za naravni proces odzivanja na prob­leme, večina udeležencev niti ne bo zaznala, kadar so »pod črto«, zato je še toliko bolj pomembno, da bi se večkrat medsebojno spomnili na ta model. Letno srečam ogromno kolektivov. Težave, ki jih imajo, so si med seboj podobne. V nekat­erih kolektivih je zelo težko vzpostaviti stik in speljati delavnico te vrste. V vaših skupinah je bilo to lažje. Iz tega sklepam, da se trudite graditi na ljudeh. Verjamem, da imate tudi v vaših kolektivih kljub temu vrsto različnih težav, je pa bila zame prijetna izkušnja, da sem naletel na kolektiv, ki ga je bilo lažje pel­jati v pozitivno razmišljanje. Menim, da se vam splača še naprej vlagati vanje. Kako komunicirati z zahtevnimi strankami Pri delu s strankami prihaja do konfliktnih situ­acij med strankami in zaposlenimi na ZZZS. Konflikt lahko preraste v kričanje, verbalno izsiljevanje, celo v grožnjo (fizičnega) nasilja. Konflikti vedno negativno vplivajo na zapo­slene, ki so jim izpostavljeni. Zato je pomemb­no, da imajo zaposleni dobro teoretično znanje s področja komunikacije in ustrezne komu­nikacijske veščine za soočanje s konfliktnimi situacijami ter za njihovo razreševanje. Izvedli smo dve delavnici. Potek delavnic: 1. modul: Konfliktnost pri delu s strankami • Neizogibnost konfliktov pri delu s stranka­mi. • Psihologija konflikta. • Soočanje in upravljanje s konfliktom pri delu s strankami. • Osebna naravnanost pri delu s strankami. • Kako poteka komunikacijski proces? • Pomen podpore nadrejenih in odnosa med sodelavci pri soočanju s konfliktnimi situ­acijami. • Interaktivne vaje, delo v skupinah, analiza in evalvacija primerov iz prakse. 2. modul: Delo s težavnimi strankami I. • Govorica našega telesa v komunikaciji s te­žavnimi strankami. • Kako razumeti problem, ki ga ima stranka? • Kako umiriti sebe v stiku z agresivno stran­ko? • Kako pridobiti potrebne informacije, ki so pri agresivni stranki vir konfliktov? • Kako se soočiti in zaustaviti verbalno nasilje agresivne stranke? • Prepoznavanje stališč agresivne stranke, is­kanje skupnih interesov. • Interaktivne vaje, delo v skupinah, analiza in evalvacija primerov iz prakse. 3. modul: Delo s težavnimi strankami II. • Kako komunicirati z distanco in dostojan­stvom v konfliktni situaciji? • Kako nameniti pozitivno pozornost agresiv­ni stranki? • Kako prisluhniti agresivni stranki? • Izdelava osebnega načrta ravnanj v konflik­tnih situacijah. • Nekateri pomembni vidiki notranjega rav­novesja zaposlenih, ki delajo s strankami. • Interaktivne vaje, delo v skupinah, analiza in evalvacija primerov iz prakse. Delavnici je vodil mag. Martin Lisec, psihote­rapevt, logoterapevt, mediator, trener media­torjev, predavatelj, voditelj delavnic za osebno­stno rast, direktor inštituta Stopinje. Kako komunicirati z zahtevnimi strankami po telefonu Izvedli smo eno delavnico, ki je potekala in­teraktivno, udeleženci so se proaktivno vklju­čevali v delo in izpostavljali svoja vprašanja in dileme. V skupini je prišlo do medsebojnega spoznavanja, povezovanja in izmenjave izku­šenj. Cilji delavnice: • udeleženci delavnice so spoznali zakonitosti telefonske komunikacije v težavnih situaci­jah; • se seznanili z vrstami težavnih strank ter njihovo notranjo psihološko logiko; • s treningom telefonske komunikacije osvo­jili veščine za uspešno delo s težavnimi strankami; • se naučili obvladati stres pri delu v težavnih situacijah. Delavnica je potekala v treh modulih: 1. modul: Konflikt, komunikacija. 2. modul: Pravila telefonskega komuniciranja. 3. modul: Delo s težavnimi strankami po tele­ fonu II. Delavnico je vodil mag. Martin Lisec, psiho­terapevt, logoterapevt, mediator, trener media­torjev, predavatelj, voditelj delavnic za osebno­stno rast, direktor inštituta Stopinje. Temelji učinkovite komunikacije Izvedene so bile tri delavnice v trajanju šest pe­dagoških ur, in sicer kot nadgradnja delavnic v lanskem letu. Zastavljene so bile tako, da so udeleženci pridobivali spoznanja tako pre­ko klasičnega načina s podajanjem snovi, kot tudi preko primerov in sodelovanja v razpra­ vi. Predavanje je bilo zelo interaktivno, saj so udeleženci že takoj na začetku z zastavljanjem vprašanj v zvezi z vsebino, sooblikovali potek srečanja. Udeleženci so glede na svojo delov­no pozicijo postavljali izzive povezane tudi z upravljanjem zahtevnih poslovnih situacij. Še posebej so udeleženci izpostavili izzive kon­fliktnih situacij, zmerjanja, žaljivk in groženj, ki jih doživljajo med delom. Temelj predavanja in delavnice je bilo seznanja­nje z osnovnimi koncepti vodenja komunika­cije tako v običajnih, kot zahtevnih poslovnih okoliščinah. Vsebino so podkrepili s primeri, ki so se nanašali predvsem na poslovno okolje, marsikdaj pa so primere poi­skali iz vsakdanjega življenja. Udeleženci so pridobljeno znanje aplicirali na svoje pri­mere. Poskusili so zaigrati situacije, v katerih običajno prihaja do komunikacijskih nesporazumov. Preverili so, ali bi novo naučene spretno­sti lahko zmanjšale pritisk in pripeljale do boljšega počutja in večjega zadovoljstva pri delu, ter boljših odnosov s strankami, sodelavci, nadre­jenimi in podrejenimi. Delavnico je vodil dr. Ale­ksander Zadel, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., RT terapevt, direktor Inštituta za osebni razvoj Corpus Anima Ratio. Komunikacijski izzivi v zahtevnem poslovnem okolju Tudi v letošnjem letu smo izvedli izobraže­vanje za zdravnike in zaposlene, ki opravljajo finančno medicinske nadzore pri izvajalcih zdravstvenih storitev na temo komunikacij­skih izzivov in obvladovanja stresnih situacij. Delavnica je bila zastavljena kot nadaljevanje delavnice v lanskem letu. Nadzorniki pri iz­vajanju nadzorov zaznavajo različne stresne situacije, kot so na primer čustveni pritiski, nasprotovanja, provokacije, sklicevanje na predhodne odločitve, nadzor znancev ali strokovnih avtoritet, premajhno poznavanje procesa dela v določeni vrsti zdravstvene de­javnosti, pomanjkljivosti v pravilih ali drugih listinah, konflikti in podobno. Ta delavnica je bila tako organizirana zato, da bi bila v po­moč nadzornikom za učinkovitejše soočanje s tovrstnimi situacijami, za zmanjšanje stresa in izboljšanje komunikacijskih veščin. Namen delavnice je bil, da znajo udeleženci po njenem zaključku učinkovito upravljati komunikacijske zaplete in nesporazume pri delu. Da so vešči prilagajanja načinov komu­nikacije različnim okoliščinam ter različnim sogovornikom. Razumejo, kakšne so pogo­ste napake pri komunikaciji ter kako lahko ohranijo spoštljiv odnos do sogovornika kljub pritiskom in konfliktom. Vedo, kako je pomembno vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov pri delu za uspešen potek dela in boljše spoprijemanje z zahtevnimi situacijami pri delu. Spoznali so funkcijo doživljanja stre­sa iz psihološkega vidika in da kljub doživlja­nju stresa lahko razvijajo učinkovite vzorce vedenja, ki lahko pripomorejo k zmanjševa­nju stresa in povečanju učinkovitosti pri delu. Tako znajo v stresnih situacijah voditi komu­nikacijo s sogovornikom, ki je usmerjena k cilju. Tekom delavnice so razvijali odpornost na stres, kar pomeni, da znajo v zahtevnih osebnih in poslovnih situacijah ohraniti mir­no kri, saj razumejo, da imajo ustrezne poten­ciale za učinkovito upravljanje s tovrstnimi situacijami. Delavnico je vodil dr. Aleksander Zadel. Kako vzpostaviti dobre odnose, pridobiti zaupanje ljudi in vplivati nanje Izvedli smo dve delavnici, ki sta potekali in­teraktivno, udeleženci so se proaktivno vklju­čevali v delo in izpostavljali svoja vprašanja in dileme. V skupinah je prišlo do medsebojnega spoznavanja, povezovanja in izmenjave izku­šenj. Udeleženci delavnic so: • osvojili principe suverene komunikacije in veščine vzpostavljanja dobrega odnosa, spo­štovanja in zaupanja ter veščine povezoval­nega nasprotovanja in reševanja nesoglasij; • razvijali profesionalnost ter dvignili zado­voljstvo v svojem poslovnem in privatnem življenju. Vsebina programa in opažanja: Na začetku delavnic so se udeleženci na kratko predstavili in izpostavili svoja vprašanja, di­leme ter probleme, s katerimi se srečujejo pri delu svojem delu. Vsi udeleženci so izpostavili tudi česa si v interni medosebni komunikaciji želijo več in česa manj. Njihova opažanja so se nanašala predvsem na to, da si želijo več sode­lovanja, spoštovanja, vljudnosti in podpore s strani sodelavcev, nadrejenih in tudi strank. Na delavnicah so bili predstavljeni kanali verbalne in neverbalne komunikacije. Poudarjen je bil pomen odnosnega dela komunikacije. Razliko med odnosnim in vsebinskim delom komuni­kacije so prikazali s pomočjo vaje Kako se sliši ton glasu. Velik pomen, ki jo ima govorica te­lesa na izide v medosebni komunikaciji je bil prikazan tudi z ogledom izobraževalnega filma Video Arts z naslovom Govorica telesa. Na­dalje so se posvetili poglabljanju razumevanja asertivne, agresivne in pasivne komunikacije. Znanje so poglobili z ogledom izobraževalnega filma Samozavestno obnašanje ter s skupinsko vajo iskanja asertivnih odgovorov. Delavnici so zaključili z diskusijo o izgradnji zaupanja, so­delovanja, socialne moči (vplivanja), konstruk­tivnega nasprotovanja in iskanja kompromisov v različnih poslovnih situacijah. Delavnici je vodila mag. Franka Bertoncelj. Zadovoljna poslovna sekretarka in lepo vreme v pisarni Cilji delavnice: • udeleženke delavnice so razvijale profesio­nalen odnos do dela in sodelavcev ter po­globile osebno zadovoljstvo; • osvojile so veščine grajenja konstruktivnih medosebnih odnosov; • se usposobile za delo s konfliktnimi sogo­vorniki; • se naučile tehnik soočanja s stresom in upravljanja s časom. Vsebina programa in opažanja: Na začetku delavnice so se udeleženke pozdra­vile, saj se je nekaj izmed njih poznalo iz lan­skoletnega seminarja namenjenega poslovnim sekretarkam. Ostale so se na kratko predstavile in izpostavile svoja pričakovanja. Delavnico so nadaljevale s poglabljanjem profesionalnosti ter obdelale vprašanje konstruktivnih medo­sebnih odnosov na delovnem mestu poslovne sekretarke. Govorile so o vlogi in pomenu na­log poslovne sekretarke ter njenega odnosa do nadrejenega. Diskusija je tekla o funkciji po­moči in podpore nadrejenemu in sodelavcem. Vse udeleženke so pokazale močno predanost svojemu poklicu ter pripadnost organizaciji. Reševanje konfliktov in delo s konfliktnimi so­delavci je bilo predstavljeno skozi ogled izobra­ževalnega filma. Preko igre vlog so vadile kon­struktivno zavračanje prošnje. Delavnica se je zaključila s temo organizacije časa, čustvene inteligentnosti in profesionalne drže poslovne sekretarke na ZZZS. Delavnico je vodila mag. Franka Bertoncelj. Učinkovito nastopanje v medijih Da bi bili zaposleni pri ko­municiranju z mediji še bolj uspešni in prepričljivi, smo organizirali delavnico na te­mo učinkovito nastopanje v medijih. Na delavnici so bile teme obravnavane na kar se da praktičen način. Cilji delavnice: • pripraviti udeležence na učinkovit nastop v medi­jih; • izboljšati komunikacijske veščine s pogajalskimi tehnikami, postavljanjem pravih vprašanj, aktivnim poslušanjem; • naučiti se uspešnega ko­municiranja v krizi. Vsebina delavnice: • krizna komunikacija, ka­ko ohraniti mirno kri; • osebna komunikacijska moč, osebna karizma; • drža, gibanje, gestikula­cija; • obrazna mimika, očesni stik, govorica telesa; • ritem in barva glasu; • tipične napake; • aktivno poslušanje in spraševanje pravih vpra­šanj; • kako podati vsebino glede na medij; • najbolj neprijetna vpra­šanja in najbolj primerni odgovori; • kako se pripravimo na nastop in na nepričakova­na vprašanja; • taktike, ko smo napadeni; • ključna sporočila in po­udarki, kaj ostane po na­stopu. Delavnico je vodil Leon Magdalenc, direktor in partner Nastop plus d.o.o., soavtor prvega priročnika ABC javnega nastopanja ter avtor več kot 400 člankov na temo televizije, radia, me­dijskih nastopov in komu­nikacijskih vprašanj. Moč komunikacije z zavedanjem odnosov s SDI Organizirali smo tri delavnice, od tega eno na­daljevalno za zaključeno skupino iz Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pri­pomočke, ki smo jo izvedli na zunanji lokaciji, ostali pa sta bili osnovni. Vsebina delavnic: Osnovne delavnice so udeležencem predstavile osnove Teorije zavedanja odnosov, želene nači­ne vzpostavljanja odnosov in sisteme motiva­cijskih vrednot ter osnove razumevanja kon­fliktov. Novo pridobljeno znanje so udeleženci preizkusili z nekaj vajami in tako dobili osnovo za uporabo v praksi. Udeleženci so dosegli naslednje cilje: • spoznali so lastne sisteme motivacijskih vre­dnot in ozavestili svoj želeni način vzposta­vljanja odnosov ter vpliv obojega nase in na druge; • dobili so osnovno znanje za prepoznavanje različnih osebnostnih tipov glede na njihov sistem motivacijskih vrednot in njihove že­lene načine vzpostavljanja odnosov: • spoznali so Teorijo zavedanja odnosov na področju konfliktov in posledično povečali svoje razumevanje konfliktnih situacij in se naučili nekaj strategij za preprečevanje ne­potrebnih (ne vsebinskih) konfliktov; • vadili uporabo teh znanj za učinkovitejše sodelovanje z drugimi. Delavnice je vodila Janja Rebolj, prof. zgodo­vine in sociologije, izobraževalna trenerka, z mednarodno licenco možganom prijaznega poučevanja (Brain Friendly Learning©), NLP coach, trenerka za uporabo komunikacijskih orodij SDI® in vodja delavnic Umetnost inovi­ranja po metodi Dimisa Michaelidesa. Priporočila izvajalke Janje Rebolj Poglabljanje in širjenje znanja z nadaljevalno delavnico s poudarkom na tem, kako zave­dno izbirati ustrezno vedenje in s tem pove­čati učinkovitost in zadovoljstvo pri delu v timih in s strankami (z uporabo Portreta vrlin in Potreta pretiranih vrlin). Zaključene delov­ne skupine in projektni timi se lahko na ta način ustrezneje pripravijo na določeno pro­jektno nalogo ali izboljšanje katerega od de­lovnih področij. Vse to bo prineslo opaznejše pozitivne spremembe v organizacijski kulturi ZZZS. Osnove GTD – »Gremo To Dokončat« (»Getting Things Done«) Delavnica je bila organizirana, da bi s pomočjo GTD metode udeleženci lažje vzpostavili več nadzora nad službenimi obveznostmi in obe­nem ohranili in/ali vzpostavili ravnotežje med službenim in zasebnim. Bistvo GTD metode je enostavno: šele ko uredite opravke in misli v GTD sistemu, lahko učinkovito dosegate re­zultate in sprostite ustvarjalne potenciale. Na delavnici GTD so se naučili osnovnih korakov GTD ter najboljših praks, ki pomagajo (še) bo­lje obvladati življenje in delo. Veliko naučenega so udeleženci preizkusili že kar na delavnici. Vsebina je bila naslednja: • razporejena je bila v tri logične sklope: pre­gled GTD metodologije, razumevanje izku­šnje produktivnosti, 5 korakov obvladova­nja poteka dela, • predstavitev in razumevanje petih korakov obvladovanja poteka dela (zajem, razjasni­tev, organiziranje, premislek, delovanje) – kako urediti vse opravke in misli v sistem, ki mu zaupamo, • predstavitev najboljših praks, ki so po­membne za njihovo maksimalno učinkovi­tost. Delavnico je vodila certificirana trenerka GTD metode Nataša Brunec. Vodenje z integriteto in reševanje etičnih dilem Cilji delavnice: • ozaveščanje in ponotranjanje principov etičnega vodenja; • razvijanje osebne integritete vodij; • razumeti, sprejeti ter v praksi udejanjati vrednote in kodeks ravnanja zaposlenih v ZZZS; • razvijati veščine odločanja in reševanja etič­nih dilem v procesih vodenja. Vsebina programa in opažanja: Na začetku delavnice so se udeleženci na krat­ko predstavili in izpostavili svoja vprašanja in dileme v zvezi z etičnim vodenjem, odločanjem ter moralnimi dilemami na delovnem mestu in v družbi na splošno. Prav tako so izpostavili vsaj eno svojo aktivnost, s katero si v prostem času ohranjajo notranje ravnovesje, povrnejo izgubljeno energijo in nižajo stres, ki ga doži­vljajo na delovnem mestu pri delu s težavnimi strankami. Diskusija je pote­kala izrazito interaktivno kar kaže na močno vpetost ude­ležencev v družbeno dogaja­nje ter močnejši kritični duh. Govorili so o razliki med moralnim in etičnim vede­njem, predstavili primer Al­coe, kako vzpostaviti etično korporacijsko kulturo, odnos organizacije do vseh zuna­njih in notranjih deležnikov, predstavili vodila etičnega vodenja ter razloge za nee-tično odločanje. Delavnico so zaključili z praktično vajo etičnega odločanja v parih na različnih hipotetičnih po­slovnih situacijah. Delavnico je vodila mag. Franka Bertoncelj. Trening usposabljanja za usposabljanje (Train the trainer) Zaradi zelo velikega zanimanja za vsebino tre­ninga ter navdušenjem nad načinom predsta­vitve izvajalca, smo organizirali še ponovitev delavnice. Cilj delavnice: • pridobitev in okrepitev znanja in veščin za sistematično pripravo in vrhunsko izvedbo izobraževanj. Vsaka delavnica je bila izvedena v dveh delih. Vsebina delavnice je bila naslednja: • 1. dan: moč osebne komunikacije (skla­dnost v komunikaciji, komunikacijske mo­drosti in skrivnosti, 5 stebrov uspeha v ko­munikaciji, udarni namigi), kako pripraviti načrt in program usposabljanja (struktura izobraževalnega procesa, didaktična načela, pristopi in vrste didaktičnih sredstev, učne metode in oblike usposabljanja, načrtovanje in priprava), učinkovita priprava na pred­stavitev, ki prepriča (osnovni koncept, 8 ključnih stvari, struktura in priprava načrta, 3 stopenjska tehnika »povej-pokaži-povej«, prvi in zadnji vtis z udeleženci, otvoritve­ne vabe in sprožilci, krivulja pozornosti in udarni zaključki, skrivnosti neverbalne ko­munikacije, udarna formula SUCCES, upo­raba tehničnih pripomočkov, priprava na predstavitev), domača naloga, • 2. dan: trening izvedbe predstavitev z osno­vami retorike in javnega nastopanja (trening izvedbe 60 sekundnega uvodnega nagovora, trening izvedbe predstavitev po sistemu 10+10+5, analiza in samoanaliza uspeha predstavitve, trenerjev feedback, osnovne veščine retorike in javnega nastopanja). Delavnico je vodil Bojan Krajnc iz podjetja Lopis. Njegove specialnosti so v glavnem vodi­teljske veščine in orodja, verbalna in neverbal­na komunikacija, CRM (Customer Relation­ship Management) in tehnike branja z obraza za uporabo v medsebojni komunikaciji. Bojan Krajnc v uvodu pravi: Potrebno se je postaviti v čevlje vašega cilj­nega občinstva. Z vašim načinom predstavitve jih lahko pre­senetite in z vašim pristopom »sezujete«. Tečaj hitrega branja (power reading professional) V letošnjem letu smo enkrat izvedli Tečaj hi­trega branja, in sicer v štirih delih, ki so sledili še osvežitveni vodeni treningi. Tečaji hitrega branja sodijo na področje veščin upravljanja s časom ter so namenjeni vsem, ki se dnevno srečujejo z večjo količino strokovne dokumen­tacije, literature, člankov, e-pošte, … S hitrej­šim branjem dosežemo boljšo koncentracijo, izboljšamo razumevanja in pomnjenje ter po­sledično našo učinkovitost. Zanimivo: »Recimo, da ste povprečno hiter bralec, torej preberete povprečno 0,6 strani na minuto, kar pomeni, da potrebujete za 100 strani (srednje zahtevnega besedila) 3 ure 10 min (neprekinjenega branja). Če pa pohitrite svoje branje za 2 krat bi to pomenilo, da prebe­rete 100 strani v eni uri.« Vsebina tečaja: • kaj je hitro branje in kdaj ga uporabljamo; • osnove in izvor tehnik hitrega branja; • izbira ustrezne tehnike hitrega branja; • kako opraviti z razpršeno pozornostjo; • kako izostriti spomin in zbranost; • vaje za koncentracijo ter • hitro branje strokovne literature – kako in kdaj? Med samim tečajem, kot tudi na koncu, je potekalo sprotno preverjanje hitrosti in razu­mevanja prebranega. Udeleženci so v zadnjem delu tečaja uporabljali svoja strokovna gradiva. Pogosta dilema, s katero se srečujejo udeležen­ci je, da se strokovne literature ne da brati hitro. Ravno zaradi posebnih tehnik za izboljšanje zbranosti, izostritev spomina in dojemanja pa so udeleženci s hitrim branjem povečali svoje delovne in študijske zmogljivosti. Pomembno pri branju strokovne literature je preglednost in sposobnost umestitve pridobljenih informa­cij v prakso oz. v naše že obstoječe znanje in poznavanje posamezne tematike.. Udeleženci so z udeležbo na tečaju: • pospešili hitrost branja; • izboljšali razumevanje in pomnjenje prebra­nega; • izboljšali koncentracijo, spomin in povezo­vanje podatkov; • se naučili kako strukturirano in učinkovito pregledati in selekcionirano prebrati stro­kovna besedila ter osvojili pospešeno branje na zaslonu. Hitro branje je nadgradnja klasičnega branja in omogoča prilagajanje hitrosti branja glede na zvrst in zahtevnost besedila. Z osvojitvijo veščine hitrega branja se posledično pospeši hitrost klasičnega branja. Uporaba tehnike hi­trega branja se priporoča pri branju strokovne literature, pri leposlovju, ki je »hrana za dušo« pa se priporoča uporaba klasične bralne hitro­sti. Delavnico je vodila Sonja Peklenik, direktorica strokovnih programov na Inštitutu za razvoj osebnostnih veščin, Zavod KRATOS Ljubljana. Priporočila izvajalke Sonje Peklenik Tudi tu, kot pri ostalih veščinah, velja prego­vor, da se brez muje še čevelj ne obuje – po­treben je trening. Več kot treniramo, večjo hitrost in boljše razumevanje imamo. Vsak pa mora sam odkriti, katera tehnika hitrega branja mu najbolj ustreza, kako bo lahko po­spešil ritem, zmanjšal število očesnih fiksacij in razširil zorni kot. »Hitreje in z večjo osredotočenostjo skozi dan.« Izobraževanja s področja dejavnosti ZZZS S področja dejavnosti ZZZS smo izvedli veliko različnih programov. Največji poudarek je bil dan usposabljanju sodelavcev za pridobivanje funkcionalnih znanj za učinkovito opravljanje nalog, ki so bila potrebna zaradi sprememb in dopolnitev zakonodaje, predpisov in aplikacij. Izvedli smo tudi veliko različnih računalniških tečajev. Utrjeno znanje bo olajšalo in poenosta­vilo delo zaposlenih. V oblikovanje in izvedbo prenekaterih internih usposabljanj za pridobi­tev funkcionalnih znanj so se vključevali mno­gi sodelavci ZZZS. Interni predavatelji so ne­sebično delili svoje znanje s sodelavci, ki so to znanje potrebovali pri delu. S tem so prispevali k skupni uspešnosti poslovanja. Usposabljanja, ki smo jih izvedli zaradi nove oz. spremenjene zakonodaje in pravil: • Še dodatna izvedba delavnice v zvezi z iz­plačili nadomestil (refundacije nadomestila, izplačila samostojnim zavezancem, nepo­sredna izplačila nadomestila delavcem, od­vzem in zadržanje izplačila nadomestila). Izvajalke so bile Radmila Krunić, Verica Rupnik, Agata Maselj in Špela Cerar. • Delavnica na temo evidentiranja prihod­kov in odhodkov tržne dejavnosti, ki so jo izvedle Svetlana Savarin, Tatjana Kolenc in Andreja Štajnar. • Osvežitvene delavnice za uporabo aplikacije »Povračila«. Aplikacija se je začela upora­bljati leta 2008 in v tem času je bilo narejeno že veliko prilagoditev. Namen delavnic je bil predstaviti vse možnosti uporabe aplikacije, s poudarkom na temah, pri katerih je opa­ziti največ uporabniških napak. Predstav­ljene so bile tudi novosti v aplikaciji, ki so bile uvedene pred kratkim in se nanašajo na izvajanje povračil za zahtevke “tujine”. Iz­vedene so bile štiri delavnice, od tega dve v Ljubljani in dve v Celju. Delavnice sta vodili Biljana Ljubić in Sergeja Travner. • Izvedeni sta bili dve delavnici na temo izva­janja ciljanih kontrol. Gre za delavnici po­ravnave računov. Prvo delavnico so izvedle Svetlana Savarin, Mojca Javornik, Tatjana Kolenc in Magda Pušavec, drugo pa Svetla­na Savarin, Mojca Javornik, Tatjana Kolenc, Stela Zgonc Mele, Magda Pušavec, Dušanka Močnik, Darinka Nareks in Tatjana Demec. • Delavnica Slovenski računovodski standar­di, na kateri so se udeleženci seznanili s po­vezanostjo računovodskih predpisov, z no­vimi termini, obveznostmi glede poročanja, ključnimi novostmi pri knjiženju, seznanili z novimi SRS 2016 ter pridobili informacije o potrebnih opravilih na dan 1. 1. 2016. De­lavnico je vodila zunanja izvajalka Kristinka Vukovič iz Inštituta za računovodstvo. • Izvedeni sta bili dve delavnici v zvezi z uvedbo e-VEM nadomestil – vlaganje, pre­vzem in obdelava zahtevkov, vloženih preko eVEM portala ali vmesnika. Izvajalke delav­nic so bile Radmila Krunić, Agata Maselj, Lilijana Pretnar in Zdenka Gazvoda. • Delavnica Nove perspektive v farmakoeko­nomiki in farmacevtski politiki, z naslovom »Novi pogledi na farmacevtsko ekonomiko in politiko«. Cilji delavnice so bili vpeljati osnovne pojme in razviti strokovna znanja s področja zdravstvene ekonomike in vre­dnotenja zdravstvenih tehnologij ter okrepi­ti razumevanje farmacevtskih trgov in kri­tično ovrednotiti politike, ki se izvajajo na farmacevtskih trgih. Dvodnevna delavnica je bila sestavljena iz šestih modulov. Delav­nico je izvedel zunanji izvajalec Rok Hren iz podjetje Carso. • Delavnica Varstvo osebnih podatkov kot pravica in dolžnost, ki sta jo izvedli Rosana Lemut Strle in Nataša Pirc Musar. Poteka­la je v dveh delih: Splošni principi varstva osebnih podatkov in Varstvo osebnih po­datkov v delovnem razmerju. • Proces povračilo škode zahteva stalno izo­braževanje, saj želimo nazaj v zdravstveno blagajno »pripeljati« čim več sredstev, ki jih je ZZZS izplačal za vzpostavitev zdravja svojih zavarovanih oseb zaradi nezgod pri delu. V zaostrenih gospodarskih razmerah je izterjava sredstev vse težja. S ciljem za­gotoviti pretok dobrih praks, izmenjavo iz­kušenj in debato o problemih in možnostih sodelovanja na ravni ZZZS smo organizirali delavnico na temo nezgode pri delu in re­gresni zahtevki. Delavnico je izvedel zunanji izvajalec Vincenc Butala. • Delavnico Analiza računovodskih izkazov je izvedel zunanji izvajalec Matej Reisman iz podjetja Albacore. • Delavnica Izvajanje nadzorov pri dobavite­ljih medicinskih pripomočkov. Namenjena je bila vsem sodelavcem, ki izvajajo nadzore pri pogodbenih dobaviteljih za medicin­ske pripomočke. Na letošnji delavnici so sodelovali tudi predstavniki Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke RS. Izvajalci delavnice so bili inšpektorica ga. Kristina Kotnik iz JAZMP, iz ZZZS pa pred­stavniki posamezne območne enote ter Igor Lipušček. • Izobraževanje Preprečevanje korupcije in goljufij. Izobraževanje so izvedli: Sandra Damijan iz Price Waterhouse Coopers, Jure Škrbec iz Komisije za preprečevanje korup­cije ter Boris Kramberger, Marina Senčar in Tatjana Mlakar iz ZZZS. • Izobraževanje v zvezi z opravljanjem nalog Registracijske pisarne – sprejemanje in vnos vlog za pridobitev kvalificiranega digitalne­ga potrdila. S 1. 1. 2017 bo namreč prišlo do novosti pri sprejemanju in vnosu vlog za pridobitev kvalificiranih digitalnih potrdil, ko se bo to potrdilo začelo nalagati tudi na rezervne profesionalne kartice. Izobraževa­nje je izvedla Martina Zorko Kodelja. • Z namenom osvežitve znanja iz splošnega upravnega postopka in dobiti odgovore na postavljena vprašanja, smo organizirali de­lavnico na temo Vodenja upravnih postop­kov in ZUP. Delavnica je bila namenjena strokovnim delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo s splošnim upravnim postopkom. Udeležencem je bila omogočena pregle­dna obravnava osnovnih pravnih in dru­gih znanj o odločanju v upravnih zadevah in vodenju upravnega postopka. Delavnico je vodil Marijan Štriker iz Zavoda za razvoj upravne znanosti. Usposabljanja za delo z novimi ali spremenjenimi aplikacijami: • Zavodov analitski sitem -uvedba aplika­cije ZAS NADOM v podatkovno skladišče ZZZS. Na delavnici so se uporabniki MSTR in nekateri drugi sodelavci seznanili s pri­pravljenimi poročili in analitičnimi mo­žnostmi pregledovanja in uporabe podatkov o nadomestilih plač v breme zdravstvenega zavarovanja. Izvajalci so bili Tomaž Marčun, Maja Polutnik in Agata Maselj. • Zavodov analitski sistem – predstavitev aplikacije in podatkovnega skladišča za splošno zunajbolnišnično dejavnost (ZAS SPL ZUBOL). Za potrebe analiziranja je v Zavodovem analitičnem informacijskem sistemu vzpostavljena nova evidenca o zdravstvenih storitvah, obračunanih v bre­me ZZZS od 1. 1. 2013 dalje, to je evidenca o storitvah splošne zunajbolnišnične zdra­vstvene dejavnosti. Na delavnici so bili upo­rabniki seznanjeni z vsebino podatkovnega skladišča, s podatki, ki so vključeni v skladi­šče, in na njihovi podlagi oblikovanimi po­ročili. Delavnico sta izvedla Karmen Grom Kenk in Igor Urlep. • Zavodov analitski sistem - predstavitev aplikacije in podatkovnega skladišča za zobozdravstveno dejavnost (ZAS ZOBO). Za potrebe analiziranja je bila v Zavodo­vem analitičnem informacijskem sistemu vzpostavljena nova evidenca o zdravstvenih storitvah, obračunanih v breme ZZZS od 1. 1. 2013 dalje, to je evidenca o storitvah zobozdravstvene dejavnosti. Na delavnici so bili uporabniki seznanjeni z vsebino podat­kovnega skladišča in aplikacijo ZAS ZOBO. Izvajalci so bili Karmen Grom Kenk, Tomaž Marčun in Martin Mursa. • Zavodov analitski sistem - predstavitev podatkovnega skladišča ZAS SOZA (so­cialni zavodi, posebni socialni zavodi in za­vodi za usposabljanje). Delavnico so vodile Pika Jazbinšek, Darja Kušar, Metka Nus­sdorfer in Teja Skubic. • Tečaj za uporabo orodja Microstrategy Web, ki je namenjeno analizam podatkov ZAS. Cilj tečaja je bil osvojiti uporabo orod­ja Microstrategy Web za pregled vnaprej pripravljenih poročil, dopolnitve poročil in pripravo enostavnejših lastnih poročil. Izva­jalec tečaja je bil Tomaž Marčun. Veliko pozornost smo namenili izpopolnjeva­nju računalniških znanj, zato smo organizirali kar 10 izvedb naslednjih računalniških teča­jev: • Tečaj Excel, osvežitveni, nadaljevalni in prilagojeni (uporaba vrtilnih tabel). Te­čaje je izvajal Tibor Karakatič iz območne enote Murska Sobota. • Tečaj Word, osvežitveni z osnovami ure­janja dokumenta in nadaljevalni. Tečaje je izvajal Samo Slak iz področne enote Infor­macijski center. Na lokaciji v Ljubljani ter po območnih enotah smo izvajali tudi usposabljanja zaradi določil Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter po­žarne varnosti, in sicer usposabljanje s podro­čja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom, s preizkusom znanja, usposabljanje za izvajanje evakuacije in usposabljanje odgo­vornih oseb za evakuacijo, začetno gašenje po­žarov in izklop električnega toka, ki je bilo iz­vedeno na sedežu izvajalca tega usposabljanja. Promocija zdravja V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec dolžan načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Hkrati pa se na ZZZS zavedamo, da je dobro zdravje in počutje zaposlenih pogoj za dobro in uspe­šno življenje in delo. Tako smo v letošnjem letu organizirali več te­matsko različnih delavnic na temo promoci­je zdravjam, in sicer v večjem številu izvedb. Delavnice so bile organizirane po območnih enotah in na lokaciji v Ljubljani. Namenjene so bile ohranjanju in krepitvi zdravja ter dobrega počutja zaposlenih. 1. Osnovna načela zdravega prehranjevanja Na delavnicah so se udeleženci seznanili z na­slednjimi vsebinami: • uravnotežena prehrana, • ritem prehranjevanja, • zdrav način priprave hrane, • izogibanje dejavnikom tveganja (povišan krvni tlak, krvni sladkor in holesterol). Vsaka delavnica je trajala dve pedagoški uri. Delavnice je vodila Suzana Gorenc, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Ljubljana Cen­ter. Nasvet: Zdrava hrana naj bo hranilno in biološko pol­novredna, zadosti naj energetskim potrebam organizma, vsebuje naj zadostno količino balastnih snovi. Pravilno naj bo razporejena preko celega dneva, prilagojena navadam posameznika, mešana in okusno pripravlje­na. 2. Spodbujanje telesne aktivnosti Na delavnicah so se udeleženci seznanili z na­slednjimi vsebinami: • pomen gibalne aktivnosti za zdravje, • varna in učinkovita vadba, • aktiven odmor – razbremenilne vaje, • sedeč način življenja – tveganje za zdravje. Vsaka delavnica je trajala dve pedagoški uri. Delavnice je vodila Suzana Gorenc, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Ljubljana Cen­ter. Nasvet: Redna telesna aktivnost naj bo pomemben sestavni del življenja, saj zavira fiziološke pro­cese staranja in omogoča dolgo, kvalitetno in neodvisno življenje. 3. Samopregledovanje dojk Na delavnici so se udeleženke seznanile z na­slednjimi vsebinami: • temeljno vedenje o raku dojk, • demonstracija na modelu in aktivna udelež­ba. Vsaka delavnica je trajala dve pedagoški uri. Delavnice je vodila Suzana Gorenc, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Ljubljana Center. Nasvet: Z rednim samopregledovanjem dojk ženska najbolje spozna svoje dojke in hitro ugotovi, kdaj spremembe niso običajne. Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, kljub temu pa je dobro ozdravljiva bolezen, če je odkrita dovolj zgodaj. Dojki pregledujemo enkrat mesečno. 4. Skrb moških za svoje zdravje Namen delavnice je bil poučiti moške, da lah­ko z rednim opazovanjem zdravniku pomaga le moški sam. Na delavnici so se udeleženci seznanili z nasle­dnjimi vsebinami: • bolezni prostate, • temeljno vedenje o raku mod, • demonstracije na modelu. Vsaka delavnica je trajala dve pedagoški uri. Delavnice je vodila Suzana Gorenc, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Ljubljana Cen­ter. Nasvet: S pravočasno diagnozo in z ustreznim zdra­vljenjem je moč živeti normalno in polno življenje brez neprijetnosti. S samopregledo­vanjem mod moški spozna normalno obliko in strukturo svojih mod ter prepozna morebi­tne spremembe v njih. 5. Tečaj oživljanja ter uporabe defibrilatorja Si predstavljate, da se nekdo poleg vas zgrudi na tla? Ko boste vedeli, kaj je vaš prvi korak, boste paniko zamenjali z ukrepanjem. Kaj na­rediti, če začutiš bolečino ti ali nekdo v tvoji bližini? Kdaj ukrepaš in kdaj pustiš, da mine? Ukrepanje v nujni medicinski pomoči ali ukre­pi pri prvi pomoči so splošno znani. Na delav­nici pa so ugotovili, kaj je praktično, kaj nam koristi, da vemo, kaj pa prepustimo strokovnja­kom. Namen delavnice je bil, da se dobro po­čutimo, živimo sproščeno življenje, smo uspe­šni pri delu: ko pa pride do “nujnega stanja”, poznamo na pamet: prvi, drugi in tretji korak ukrepanja. Na ta način se izognemo paniki in živimo sproščeno življenje. Ukrepamo (samo), ko je potrebno. Defibrilator, povijanje rane in preventiva krčnih žil je bila predstavljena za poslastico. Vsaka delavnica je trajala dve pedagoški uri. Delavnico je vodil Ladislav Golouh, dr. med. spec., iz Območne enote Ljubljana. 6. Vaje na delovnem mestu Organizirali smo tudi delavnico Vaje na delov­nem mestu (gibanje, zdravo sedenje, prepreče­vanje bolezni hrbtenice). Gibanje je naravna sposobnost človeka, dolgotrajno mirovanje in dolgotrajno sedenje kvarno vpliva na mišično skeletni sistem ali poslabša zdravstveno stanje. Na delavnici so se udeleženci seznanili z nasle­dnjimi vsebinami: • Naučili so se prepoznavati znake, ki opozar­jajo na nezdrav življenjski slog, pomanjka­nje gibanja. Spoznali so, kakšen je namen in pomen bolečine, zakaj nastane bolečina v križu, kako si lahko pomagamo, kako jo preprečujemo. • Pravilno sedenje, uporaba stola z vsemi nje­govimi funkcijami, zdrav pogled (telovadba za oči na delovnem mestu), raztezne vaje. • Kaj pomeni sidrni stavek: smeri neba in vr­tenje Zemlje? • Naučili so se razteznih vaj za hrbtenico in velike sklepe: kadar nimamo časa, jih opra­vimo v dveh minutah. Imamo dve minuti časa za zdravje? • Naučili so se skrbeti zase. • Spoznali so opozorila telesa in se naučili ukrepati, “ko je še čas”: da preprečimo bole­zni ali da preprečimo poslabšanje zdravstve­nega stanja, ki je že prisotno. Bilo je zabavno in poučno. Delavnica je trajala dve pedagoški uri. Delavnico je vodil Ladislav Golouh, dr. med. spec., iz Območne enote Ljubljana. Strokovna srečanja zdravnikov Nadzorni zdravniki so se srečali dvakrat. Mag. Jana Mrak je pričela prvo srečanje z usmeritva­mi za nadzorni zapisnik ter predstavila sistem­sko uvedbo farmacevtskega svetovanja. Majda Povše in Alenka Marič Cevzar sta predstavili primer nadzornega zapisnika za lekarne, Ma­rica Ivić Alibegović aplikacijo Navodila – LN nadzori, Janez Jeromen pa novosti v splošnem dogovoru. Po odmoru so sledile predstavitve zunanjih izvajalk, in sicer je prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlović predstavila bolečino (osno­ve patofiziologije in zdravljenja, doc. dr. Metka Moharić Metode fizikalne medicine in rehabi­litacije za lajšanje bolečine, izr. prof. dr. Ksenija Rener Sitar pa obrazno bolečino (diagnostika in možnosti zdravljenja). Nadzorni zdravniki so nato delali v nadzornih skupinah in na kon­cu o tem poročali. Na drugem srečanju je po uvodnih besedah mag. Jane Mrak, zunanji izvajalec prim. Gora­zd Požlep predstavil akupunkturo kot metodo zdravljenja bolečine, mag. Aleksandra Bola Natek obračun v protibolečinski ambulan­ti, Alenka Posega pa v ortopedski ambulanti. Majda Povše je predstavila zdravila za lajšanje bolečin (predstavitev zdravil pri predpisovanju in pregled porabe v Sloveniji), zunanja izvajal­ka asist. Alenka Premuš Marušič je predstavila zdravila za lajšanje bolečin (predstavitev iz­kušenj iz farmakoterapijskih pregledov), doc. dr. Andrej Kansky pa zdravljenje odontogene bolečine v zobni ambulanti. Mag. Jana Mrak je predstavila še nov Pravilnik o nadzorih, Mar­jana Gaber pa aplikacijo Klinične smernice. Samo Šlosar je predstavil novosti pri pisanju nadzornih zapisnikov. Nadzorni zdravniki so nato delali v nadzornih skupinah in na koncu o tem poročali. Imenovani zdravniki so se srečali enkrat. Po uvodnem pozdravu dr. Ticijane Prijon so zu­nanji strokovnjaki predstavili naslednje vsebi­ne: fiziološke spremembe v nosečnosti (prof. dr. Ksenija Geršak), postopki oploditve z bi­omedicinsko pomočjo (doc. dr. Helena Ban Frangež), vodenje patološke nosečnosti (asist. Vesna Fabjan Vodušek) ter nosečnost in delo (prof. dr. Metoda Dodič Fikfak). Dr. Ticijana Prijon je predstavila še statistično analizo zača­sne nezmožnosti za delo nosečnic, Nataša Vrh­kar vodenje nosečnosti na primarnem nivoju, Špela Cerar pa nosečnost in delovna zakono­ daja. Strokovno srečanje se je končalo z disku­sijsko delavnico in prikazom primerov. Slovenski jezik v poslovanju Slovenski jezik je živ jezik in se vseskozi spre­minja. Da bi bila njegova uporaba v našem okolju čim bolj pravilna in da bi razrešili vse dileme in vprašanja pri sporazumevanju, smo v letošnjem letu izvedli dve delavnici na temo uporabe slovenskega jezika v poslovanju. Na delavnicah so udeleženci obnovili poslovni je­zik in se seznanili z različnimi sklopi sloven­skega pravopisa, kot so oblikoslovje, besedo­slovje in skladnja. Delavnico je izvajal Jan Bogatič, univerzitetni diplomirani slovenist, aktiven učitelj, lektor in prevajalec. Zaključek Leto se je zaključilo, ostala pa so mnoga nova znanja in pridobitve, za katere ima kar nekaj zaslug tudi izbor pestrih, poučnih, strokovnih in včasih tudi zabavnih izobraževanj. Izpolnjene ankete udeležencev izobraževanj potrjujejo, da je naše izbiranje tem in izvajalcev izobraževanj pravilno. Prav tako iz anket izhaja tudi želja po ponovni organizaciji takšnih delav­nic ali njihovih nadgradenj v naslednjem letu. Še naprej se bomo trudili, da bo delo na podro­čju izobraževanja ostalo na visoki ravni. Odprti bomo za nove predloge. Prizadevali si bomo, da bo novo znanje ne le v teoriji, ampak tudi v praksi preželo naše vsakodnevno delo. Vedno več nas je, ki smo pripravljeni širiti vrednoto prenosa znanja na sodelavce. Vsem iskrena hvala. Prav tako se zahvaljujemo za dobro sodelovanje in pomoč pri izvedbi vseh izobraževanj informatikom in vsem ostalim sodelavcem, ki so vsakič lepo poskrbeli za ustrezno pripravljene prostore in s tem tudi sami doprinesli svoj del k prijetnemu vzdušju na delavnicah. »Sami moramo POSTATI sprememba, ki jo želimo VIDETI v svetu.« (Ghandi) Nives Meserko SINDIKAT DELAVCEV ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE Dogajanje na področju socialnega dialoga med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja v letu 2016 I. Pogajanja, povezana s stroški dela in drugimi stroški dela v javnem sektorju Dogajanje na pogajanjih, povezanih s plača­mi in drugimi stroški dela v javnem sektorju, je bilo vse leto zelo intenzivno in pestro. Od zadnjega poročanja v januarju 2016 sem kot predstavnica sindikata dejavnosti sode­lovala na 33 popoldanskih sejah pogajalske komisije, na 19 pripravljalnih sejah pogajalske skupine in na treh sejah strokovne delovne skupine za odpravo anomalij v plačnem sis­temu. Na pogajanjih smo obravnavali in usklajevali vladne predloge sprememb Zakona o siste­mu plač v javnem sektorju, Zakona o javnih uslužbencih, ureditve dodatka za pripravlje­nost na delo in Dogovora o postopni odpravi varčevalnih ukrepov v obdobju od 2017 do 2020. Dogovorili smo se tudi za metodolo­gijo za odpravo anomalij v plačnem sistemu. Problematiko, obravnavano na pogajanjih, predstavljam po vsebinskih sklopih: 1. Predlagane spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS): Vlada je ob koncu januarja 2016 predstavila popravljen predlog sprememb ZSPJS, v kate­rem so bile že upoštevane pripombe na prvo verzijo predloga, predstavljeno septembra 2015. Sindikati smo zavrnili obravnavo pre­dlogov sprememb zakonov pred sklenitvijo dogovora o sprostitvi varčevalnih ukrepov v letu 2017. Vlada svojih predlogov zelo verje­tno ne bo pomembno spreminjala, zato bom naštela nekaj najpomembnejših za zaposle­ne v naši dejavnosti, ki jih bo vlada zagotovo predlagala na pogajanjih v letošnjem letu: 1. sprememba pravne narave Katalo­ga funkcij, delovnih mest in nazivov, ki ne bo več zbir delovnih mest in nazivov določenih v zakonih, podzakonskih aktih, splošnih ak­tih organa ali kolektivnih pogodbah, temveč predpis (uredba), ki bo določala delovna me­sta in nazive ter minimalne pogoje za zased­bo in vsebovala opis tipičnih nalog delovnih mest v javnem sektorju. Vlada bo z uredbo določila tudi postopek določanja, spreminja­nja in ukinitve delovnih mest in nazivov…..; 2. ukinitev določanja konkretnih plač­nih razredov delovnih mest plačne skupine B s pravilniki resornih ministrov oziroma predpisi pristojnih organov lokalne skupnosti -konkretne uvrstitve delovnih mest plačne skupine B v plačni razred bodo določili pri­stojni ministri oziroma organi lokalnih sku­pnosti s sklepom; 3. variabilni del plače bo sestavljen iz delovne uspešnosti in začasno pridoblje­nega višjega plačnega razreda po odločitvi predstojnika. Kvote za določitev variabilnega dela plače ne bodo določene, omejitev bo­do predstavljala za ta namen zagotovljena finančna sredstva; 4. začasna pridobitev višjega plačne­ga razreda po odločitvi predstojnika: • vezana bo na opravljanje povečanega obsega dela ali najzahtevnejših nalog delovnega mesta, • določena bo za obdobje enega leta, z možnostjo ponovne pridobitve, • največ v višini 5 plačnih razredov nad plačnim razredom, v katerega je javni uslužbenec uvrščen, • ti plačni razredi se ne štejejo za napre­dovanje in se jih ne prenaša; • delovna uspešnost bo le ena, skupna, naj­več v višini 50% osnovne plače javnega uslužbenca v posameznem trimesečnem obdobju, viri sredstev za izplačilo delovne uspešnosti ostajajo nespremenjeni (pri­hranki iz sredstev za plače posameznega proračunskega uporabnika, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnega uslužbenca z dela in nezasedenih delovnih mest, sred­stva za v finančnem načrtu predvidene projekte in sredstva za posebne projek­te, ki jih zagotavlja financer projekta ter sredstva pridobljena s prodajo blaga in storitev na trgu); • napredovanje: • avtomatično napredovanje v višji plač­ni razred na delovnem mestu po po­teku določenega časovnega obdobja na istem delovnem mestu pri istem delodajalcu, • prekinitev časovnega obdobja za na­predovanje ni več vezana na uvrsti­tev delovnega mesta v tarifni razred, temveč je odvisna od plačnega razre­da delovnega mesta. • možnost napredovanja za največ 5 plačnih razredov (trenutno 10 na­predovanj na delovnem mestu in 5 v nazivu), • ukine se možnost napredovanja za dva plačna razreda, • ocene delovne uspešnosti nov zakon ne predvideva več, • javni uslužbenci, ki so ob uveljavitvi tega zakona, uvrščeni v višji plačni ra­zred od petega plačnega razreda de­lovnega mesta, obdržijo višje plačne razrede. Ti plačni razredi se štejejo za plačne razrede, pridobljene z napre­dovanjem in se prenašajo. • možnost zadržanja napredovanja, če javni uslužbenec po ugotovitvi nepo­sredno nadrejenega ni dosegel priča­kovanih delovnih rezultatov; • prenos plačnih razredov ne bo več vezan na tarifni razred delovnega mesta, tem­več na izhodiščni plačni razred delovnega mesta, prenašajo se plačni razredi na­predovanj na delovnih mestih iste plačne podskupine, ki so uvrščena v nižji, isti ali največ tri plačne razrede višji plačni ra­zred in na delovnih mestih, ki so uvršče­na v nižji, isti ali največ tri plačne razrede višji plačni razred in se na njih opravljajo sorodne naloge....; 2. Predlog novega zakona o javnih uslužbencih (ZJU): Zaradi številnih sprememb veljavnega ZJU je vlada pripravila predlog novega zakona. Za zaposlene v naših treh zavodih (ZPIZ, ZRSZ in ZZZS) bo tudi v bodoče veljal le prvi del novega zakona, v katerem so bile glavne no­vosti: • uvedba pojmov usposobljenosti, kompe­tenc, funkcionalnih in specialnih znanj; • dopolnitev seznama spremljajočih del (poleg del na področju kadrovskega in materialno finančnega poslovanja, teh­ničnih in podobnih del, so bila dodana dela na področju informatike in administrativ­na dela); • definiranje posrednih uporabnikov prora­čuna; • načela častnega ravnanja so nadomestila načela etičnega ravnanja. Mnogo več sprememb in novosti je bilo v predlogu drugega dela ZJU, ki za zaposlene v naši dejavnosti ne velja, zato jih v tem poro­čilu ne povzemam. 3. Ureditev dodatka za pripravljenost na delo Ob odkritjih nepravilnosti in zlorab v zvezi z neupravičenim dodeljevanjem in izplače­vanjem dodatkov za stalno pripravljenost, predvsem na področju univerzitetnega iz­obraževanja, je vladna stran pripravila pre­dlog Aneksa h Kolektivni pogodbi za nego­spodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, s katerim je nameravala urediti problematiko instituta stalne pripravljenosti kot posebne­ga delovnega pogoja, ki ga Zakon o delovnih razmerjih ne ureja, prav tako ga ne vsebuje Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju pa pripravljenost ure­ja (zgolj) v luči dodatka za pripravljenost na delo, ki javnemu uslužbencu pripada za čas, ko mu je odrejena pripravljenost, a dejansko ne dela. Za dokončno ureditev omenjene problemati­ke je bila imenovan delovna skupina v okviru pogajalske komisije, ki podlage za nadaljnje obravnavanje problematike še pripravlja. 4. Odprava anomalij v plačnem sistemu V zvezi z odpravo anomalij smo imeli številne burne razprave. Problematika je kompleksna, stališča vseh zainteresiranih pa zelo različna. Dokument, ki določa koncept odprave ano­malij, in sem ga predstavila v poročilu v za­dnjem Zelenem Občasniku, je bil v letu 2016 še nekoliko dopolnjen. V vseh fazah postopka odprave anomalij bomo sodelovali Ministr­stvo za javno upravo (MJU), resorna ministr­stva in reprezentativni sindikati, na koncu bo vse predloge pregledala in obravnava poga­jalska komisija. V praksi se je kmalu potrdilo, da bo odprava anomalij zelo zahteven, dolgotrajen proces. V skladu z dogovorjenim konceptom so re­sorna ministrstva pozvala vodstva proračun­skih uporabnikov za posredovanje predlogov za odpravo anomalij. Medresorska vladna skupina je imela 23 sestankov, pripravili so predlog za odpravo anomalij, ki pa ga članom sindikalne pogajalske skupine doslej še niso podrobno predstavili. Na sindikalni strani pre­dloga v letu 2016 nismo pripravili. 5. Pogajanja o realizaciji dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 Na zadnji februarski seji pogajalske komisije je vladna stran predstavila svoj pogled na postopke za realizacijo III. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 (v nadaljnjem besedilu: Dogovor), ki določa, da se vladna in sindikalna stran najkasneje do konca aprila 2016 dogovorita o postopnem sproščanju ukrepov preostalih ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017–2019. Po mnenju vladne strani bi se morali najprej dogovoriti glede okvira možne rasti stroškov dela, ki bo podlaga za pogajanja o sproščanju varčevalnih ukrepov, ki se nanašajo na redno delovno uspešnost, delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega, regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne usluž­bence. Poudarili so, da je sklenitev dogovora s sindikati o okviru rasti mase stroškov dela in postopnem sproščanju ukrepov ključnega pomena zaradi obvladovanja javnofinančne situacije in doseganja srednjeročnega fiskal­nega cilja. Z določitvijo večletnega okvira bi bila zagotovljena trajna narava načina za urejanje gibanja mase stroškov dela, s tem pa tudi bolj pregledno in predvidljivo načr­tovanje stroškov dela in drugih elementov, na katere ti neposredno in posredno vpliva­jo. Čeprav Dogovor vključuje zavezo, da se o okviru in sproščanju preostalih ukrepov dogovorimo le za obdobje do vključno leta 2019, je vladna stran predlagala, da se do­govorimo o sproščanju varčevalnih ukrepov do vključno v predvideno leto 2020, v ka­terem mora Republika Slovenija proračunski primanjkljaj izravnati. Po prvem vladnem predlogu masa stroškov dela v javnem sektorju, ob predpostavki ne­spremenjenega števila zaposlenih v javnem sektorju, do leta 2020 ne bi smela presegati višine nominalne rasti bruto domačega pro­izvoda (BDP), zmanjšanega za 1,7 odstotne točke . V nadaljevanju pogajanj je sindikalna stran vztrajala pri izpolnjevanju Dogovora, torej pri postopni odpravi varčevalnih ukrepov do leta 2019, nikakor ne do leta 2020, kot je bilo določeno v vladnih izhodiščih, odločno je zavračala dogovarjanje o finančnih okvirih možne rasti stroškov dela, na podlagi katere bi se nato dogovarjali o sproščanju varčeval­nih ukrepov. Sledile so številne seje pogajalske komisije, na katerih smo usklajevali, približevali, na tre­nutke tudi oddaljevali pogajalska izhodišča in konkretne predloge novega dogovora. Zaradi ločenih pogajanj s sindikatom FIDES in sklenjenim dogovorom, s katerim je bila pogojevana prekinitev zdravniške stavke, se sindikati nismo bili več pripravljeni pogajati o odpravi varčevalnih ukrepov. To bi pomenilo sprostitev vseh varčevalnih ukrepov s 1. 1. 2017, kar bi po vladnih izračunih pomenilo 320 milijonov evrov dodanih stroškov. Ker je postalo jasno, da interventni zakon, s katerim bi skušali enostransko poseči v pla­če javnih uslužbencev, ne bi dobil potrebne podpore poslancev, je vladna stran sindikate pozvala k nadaljevanju pogajanj, pripravila je nov približevalni predlog in ponudila 10 mi­lijonov evrov za odpravo anomalij v plačni skupini J. Sindikati smo se na pogajanja vrnili, zaradi dogovora med vlado in sindikatom FI­DES smo svoj zadnji približevalni predlog do­polnili z višjimi zahtevami, pa tudi z novimi. Pripravljeni smo se bili pogajati le še o Dogo­voru za leto 2017. Zavrnili smo vladni predlog spremembe ZSPJS, ki bi omogočal uvrstitev javnih uslužbencev višje od 57. plačnega ra­zreda, kar je vlada zagotovila v sporazumu s sindikatom FIDES, in vztrajali, da je potreb­no najprej odpraviti anomalije pri najnižjih plačah. 16.12.2016 smo pogajanja uspešno končali. Po končanih pogajanjih o postopni odpravi varčevalnih ukrepov je bil sklenjen Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in dru­gih ukrepih v javnem sektorju (v nadaljeva­nju Dogovor) med vlado in reprezentativnimi sindikati. Deset mesecev trajajoča pogajanja so bila naporna, vztrajnost pogajalcev na sindikal­ni strani se je obrestovala. Primerjava med vladnim predlogom in končnim Dogovorom to potrjuje. Vse, kar so sindikati dosegli na pogajanjih, velja za vse javne uslužbence. Zato so nekateri sindikati vztrajali, da bodo Dogovor podpisali le, če bodo dogovorjene pravice, ki so predmet kolektivnih pogodb dejavnosti, veljale samo za člane reprezenta­tivnih sindikatov, za ostale javne uslužbence, ki k pogajanjem niso prispevali ničesar, pa bi veljali ukrepi iz vladnega predloga. Tokrat s svojimi zahtevami niso uspeli, so pa takšne zahteve vse glasnejše, saj tako možnost daje 224. člen Zakon o delovnih razmerjih. Najpomembnejše v zvezi z Dogovorom: • Dogovor o postopni odpravi varčevalnih ukrepov je sklenjen samo za leto 2017, le za dva ukrepa tudi za leto 2018, vlada je dolgo vztrajala, da mora biti sklenjen do leta 2020. • V Dogovoru je zaveza o rokih začetka od­prave anomalij, za ta namen je predvide­nih 70 milijonov evrov, česar v prvotnem vladnem predlogu ni bilo. • Regres za letni dopust za leto 2017, ki bo izplačan pri plači za mesec maj 2017, znaša: • za javne uslužbence, uvrščene do vključno 16. PR 1.000 evrov (vladni predlog:790,73 evra) • za javne uslužbence, uvrščene od 17. do vključno 40. PR 790,73 evra (vladni pre­dlog do vključno 30. PR 790,73 evra, od 31. do vključno 40. PR 696 evrov) • za javne uslužbence, uvrščene od 41. do vključno 50. PR 600 evrov (vladni predlog:450 evrov) • za javne uslužbence, uvrščene od 51. PR 500 evrov (vladni predlog: 350 evrov) • V letih 2017 in 2018 se napredovanja iz­vede v aprilu, pri plačah se napredovanja upošteva od plače za december 2017 in2016 naprej. Po prvem vladnem predlo­gu napredovanj v letu 2017 ne bi bilo. • V letih 207 in 2018 se lahko za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela zaradi odsotnosti javnih uslužbencev in nezasedenih delovnih mest nameni 40 % sredstev, prihranjenih zaradi odsotno­sti (refundacije) in nezasedenih delovnih mest. Dodatka za redno delovno uspe­šnost v letih 2017 in 2018 ne bo. • V Dogovoru je zapisano, da bo za spre­membe temeljnih vprašanj s področja uslužbenske zakonodaje in sistema plač v javnem sektorju potrebno soglasje re­prezentativnih sindikatov javnega sektor­ja, kar je vladna stran zelo dolgo zavra­čala. To pomeni, da bodo morale biti vse ključne spremembe ZJU in ZSPJS usklaje­ne z reprezentativnimi sindikati. • Premije dodatnega pokojninskega zava­rovanja za javne uslužbence bodo od 1. januarja 2017 znašale 30 % polne premije, za starejše javne uslužbenec bodo zneski premij od 1. 3. 2017 višji (za tiste, ki bodo do konca 2016 dopolnili 50 let bodo zna­šale 50 % polne premije, za tiste, ki bodo dopolnili 56 let pa 80 % polne premije). Po vladnem predlogu bi znašale te premije v letu 2017 za vse javne uslužbence le 10 % polne premije do konca junija in 15 % polne premije od julija dalje. • V dogovor so vgrajene varovalke, in sicer potrebno soglasje sindikatov glede te­meljnih vprašanj sistema plač v javnem sektorju (ZSPJS) in uslužbenske zakono­ daje (ZJU), ter plačilo stavke v primeru kršitve dogovora. Pravica do nadomestila plače za primer stavke zaradi kršitev bo zapisana tudi v Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti. Navedenemu je vlada do konca pogajanj nasprotovala. • V Dogovoru je zapisano tudi, da morebi­tne spremembe v vrednotenju delovnih mest zdravnikov predstavljajo podlago za pogajanja o drugačnih uvrstitvah drugih delovnih mest javnih uslužbencev, ki so z zdravniškimi primerljiva po zahtevno­sti, vsebini ali kakšni drugi okoliščini, in da se smiselno uporabijo določila sporazu­ma med vlado in sindikatom Fides glede vzpostavitve standardov in normativov in dodatnega plačila v primeru preseganja le-teh ter usklajevanje pravilnika o plačilu zdravstvenih delavcev po podjemnih po­godbah ter pravilnika o organizaciji ne­prekinjenega zdravstvenega varstva tudi v pogajanjih z drugimi sindikati s področja zdravstva. • V Dogovoru je tudi zaveza, da se bodo v letu 2018 začela pogajanja o odpravi ostalih ukrepov iz ZUJF, katerih veljav­nost ni vezana na rast bruto domačega proizvoda in niso predmet Dogovora. To velja predvsem za 8% znižanje vrednosti plačnih razredov. Na zapis te zaveze v Do­govor vladna stran vse do konca pogajanj ni pristala. • Ukrepa »prisilnega upokojevanja javnih uslužbencev« ni v Dogovoru, v prvotnem vladnem predlogu je bil prepisan iz dogo­vora za leto 2016. Sindikati smo zahtevali enotno ureditev, brez izjem na podlagi sklenjenih dogovorov za javne uslužben­ce, ali črtanje ukrepa. Vlada se je zavezala, da bo vse, kar smo se dogovorili na pogajanjih, in bo zapisano v Do­govoru, upoštevano v Zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (v nadaljevanju Zakon), ki bo vložen v parlamen­tarno obravnavo. 63 Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po izpolnitvi pogojev za pridobitev polne starostne pokojnine: 21. 12.2016, na dan, ko je bil predviden pod-pis Dogovora, se je izkazalo, da je v predlogu Zakona, ki je bil posredovan v parlamentar­no proceduro, prepisan ukrep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi dva meseca po izpol­nitvi pogojev za pridobitev polne starostne pokojnine (ukrep), ki velja za leto 2016, za katerega smo se na pogajanjih dogovorili, da v letu 2017 ne bo več veljal, in ga v Dogovoru ni. To je sprožilo veliko ogorčenje med sindi­kati, mnogi so že zagotovljen podpis dogo­vora odpovedali. Tudi s strani našega sindika­ta dejavnosti je bilo posredovano sporočilo, da Dogovora v opisanih okoliščinah ne bomo podpisali. Dogovor o prenehanju veljavnosti ukrepa je bil tudi posledica vztrajanja našega sindika­ta dejavnosti pri enaki ureditvi za vse javne uslužbence, ki izpolnijo pogoje za pridobi­tev polne starostne pokojnine (upokojitev). Torej, brez izjem oz. možnosti za podaljše­vanje, ali pa brez ukrepa. K temu so veliko prispevala opažanja in izkušnje številnih naših članov, nekateri od tistih, ki so želeli tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljevati z delom, so z delom lahko nadaljevali, drugi pa ne. Praviloma so lahko z delom nadaljeva­li tisti, ki so bili na najvišje plačanih delovnih mestih, in so svojo nepogrešljivost za delov­ni proces zelo dobro skrivali. In so nato eno leto dobivali poleg dobre redne plače še 20 % visoke pokojnine. Sodelavci, zaposleni na nižje plačanih, operativnih delovnih mestih, za katerimi je po odhodu ostala zaznavna in občut(e)na praznina, ki so zelo želeli nadalje­vati z delom, tudi iz eksistenčnih razlogov (višja pokojnina, prejemanje 20 % pokojnine), pa soglasja za nadaljevanje dela niso dobili. Ko so razočarani morali oditi, je bilo njiho­vo delo prepogosto razdeljeno med ostale sodelavce, sproščene številke v realizaciji kadrovskega načrta pa “porabljene” za nove sodelavce, nemalokrat v povsem drugi or­ganizacijski enoti. Med njimi je bilo zelo malo mladih, čeprav gre za ukrep, ki je namenjen zaposlovanju mladih v javnem sektorju. Zato smo se odločili, da tudi s strani našega sindi­kata dejavnosti Dogovora v opisanih okolišči­ nah ne bomo podpisali. Vladna stran na zahtevo, da ne bi bilo izjem pri možnostih podaljševanja ni pristala, zato smo se na pogajanjih uskladili, da ukrep v le­tu 2017 ne bo več veljal. Črtanje ukrepa pa je pomenilo, da bi bili vsi javni uslužbenci, ki bi se odločili, da bodo delali tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, ob upokojitvi upravi­čeni do odpravnine v višini dveh plač, torej tudi tisti, ki bi se, če bi ukrep veljal, za nada­ljevanje dela dogovorili s predstojnikom, in bi bili v tem primeru upravičeni do odpravnine v višini treh plač. Prav slednje je bilo, po mojem mnenju, ra­zlog za nerazumno potezo, da je bil ukrep, kljub drugačnemu dogovoru na pogajanjih, zapisan v predlogu Zakona. Vodja sindikalne pogajalske skupine, g. Počivavšek je, ker je bil zaradi dejanja vlade ogrožen podpis Dogovo­ra, vložil veliko napora, da je pomiril razbur­jene sindikalne predstavnike, in z njihovim soglasjem pripravil in na parlamentarnem odboru predstavil predlog amandmajev k členoma predlaganega Zakona, ki obravnava­ta omenjeno problematiko. Oba amandmaja je pristojni parlamentarni odbor podprl. Ob zagotovilu vlade, da bo naredila vse, da bo­sta amandmaja sprejeta, je zadostna večina sindikatov, med njimi tudi naš sindikat dejav­nosti, dogovor podpisala. Amandmaja, ki sta upoštevana v dopolnje­nem predlogu Zakonu, ki je bil sprejet 22. de­cembra 2016 določata, da lahko v letu 2017 vsi zaposleni javni uslužbenci delajo še eno leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pra­vice do polne starostne pokojnine, ki veljajo za moške (v letu 2017 je to starost 59 let in 8 mesecev in 40 let pokojninske dobe brez dokupa). Če se upokojijo do izteka enega le­ta po izpolnitvi omenjenih pogojev, jim pri­pada odpravnina v višini treh plač. Tistim, ki se v tem času ne upokojijo, preneha delovno razmerje prvi dan po izpolnitvi omenjenih pogojev, na podlagi dokončnega sklepa de­lodajalca, ki ga mora ta izdati 8 dni pred tem dnem. Ti so upravičeni do odpravnine v višini dveh plač. Zaposlenim, ki jim je bilo v letu 2016 podaljšano delovno razmerje na pod­lagi dogovora z delodajalcem, zaradi nemo­tenega poteka delovnega procesa, se lahko v letu 2017 delovno razmerje, če je to nujno tudi po izteku dogovora, izjemoma podaljša do konca leta 2017. Tudi njim bodo pripadale odpravnine v višini treh plač. Rešitev, sprejeta z amandmajema, je po­membna za mnoge javne uslužbence, ki bo­do v letu 2017 izpolnili pogoje za upokojitev. Lahko bodo po lastni volji nadaljevali z delom še eno leto po izpolnitvi pogojev za prido­bitev pravice do polne starostne pokojnine, ki veljajo za moške, in do upokojitve, vse od izpolnitve pogojev za upokojitev na individu­alni ravni, poleg redne plače, dobivali še 20% pokojnine, ki bi jim pripadala, če bi se upoko­jili (izplačevanje se začne z dnevom vložitve zahtevka), ob upokojitvi pa dobili odpravnino v višini treh plač. Z vloženima amandmajema so javni uslužbenci dobili več kot bi s črta­njem ukrepa. Za javne uslužbence, ki so pogoje za prido­bitev pravice do polne starostne pokojnine izpolnili v letu 2016, veljajo določbe Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016. Dogovor in Zakon sta bila objavljena v Ura­dnem listu št. 88, ki je izšel 30. 12. 2016. Do­stopna sta na spodnji povezavi: http://www. uradni-list.si/_pdf/2016/Ur/u2016088. pdf#!/u2016088-pdf II. Kolektivna pogodba dejavnosti obvezne socialne varnosti 1. Predlog aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti: Za osvežitev spomina: na pobudo sindikata naše dejavnosti je bil seznam plačnih skupin in podskupin delovnih mest v 8. členu ZSPJS dopolnjen s plačno skupino K, ki predstavlja delovna mesta na področju obvezne social-ne varnosti. Predlog za spremembo ZSPJS smo podali zaradi specifičnosti strokovnih delovnih mest v naših treh zavodih, ki se po naši oceni po vsebini pomembno razlikujejo od strokovnih delovnih mest v javnih agen­cijah in skladih, in ga utemeljili z veljavno mednarodno klasifikacijo dejavnosti, v ka­teri je dejavnost obvezne socialne varnosti samostojna dejavnost. V skladu z določbo 3. odstavka 20. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSPJS bi moral biti najkasneje tri mesece po uveljavitvi omenjenega zakona, torej oktobra 2010, sklenjen ustrezen aneks k naši KP dejavnosti. Ker z vladne strani ni bilo pričakovanega pre­dloga za spremembo aneksa, smo predlog za sklenitev aneksa, v dogovoru z vodjo vladne pogajalske skupine, pripravili na sindikalni strani, in ga septembra 2015 posredovali pristojnim ministrstvom in namestniku vodje pogajalske skupine, ki naj bi vodil pogajanja. V Sindikatu dejavnosti pa smo realizirali sklep predsedstva in pristojnemu ministrstvu po­sredovali predlog Aneksa h KP dejavnosti ob­vezne socialne varnosti, ki pomeni realizacijo določbe 3. odstavka 20. člena Zakona o spre­membah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-N (Uradni list RS, št. 59/10 z dne 23. 07. 2010), po kateri bi moral biti najkasneje tri mesece po uvelja­vitvi omenjenega zakona sklenjen ustrezen aneks k naši KP dejavnosti. Na posredovani predlog aneksa h KP dejav­nosti se vladna stran dolgo ni odzvala. V no­vembru 2016 sva se, po posredovanju pred­sednika KS Pergam pri ministrici Kopačevi, ki je vodja vladne pogajalske skupine, s pred­sednikom KS Pergam sestala z namestnikom vodje pogajalske skupine, in mu predstavila posredovani predlog. Dogovorili smo se za pospešitev aktivnosti za sklenitev aneksa in zaključek v začetku leta 2017. 2. Priprava predloga normativnega dela kolektivne pogodbe dejavnostI V letu 2016 smo pričeli z aktivnostmi za pri­pravo predloga normativnega dela aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti, saj mnoge pravice zaposlenih in tudi nekatere druge ukrepe, ki ih imamo v zavodskih kolektivnih pogodbah, lahko v skladu z ZDR opredeli­mo le v kolektivnih pogodbah dejavnosti. V skladu z dogovorom na seji predsedstva sindikata dejavnosti smo začeli s pripravo primerjalnega pregleda določb kolektivnih pogodb naših zavodov, kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, kolektivne po­godbe dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter kolektivne pogodbe dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki bo podlaga za pripravo predloga normativnega dela kolektivne po­godbe naše dejavnosti. Zaradi intenzivnega dogajanja na pogajanjih naloga še ni v celoti realizirana. III. AKTIVNOSTI V LETU 2017 1. Odprava anomalij v uvrstitvah delovnih mest v plačne razrede Najpomembnejši dosežek v pogajanjih je za­gotovo doseženo soglasje, da bo do 1.5.2017 sklenjen dogovor o odpravi anomalij, za kar bo namenjenih 70 milijonov evrov na letni ravni. Anomalije bodo v plačah odpravljene v dveh delih. Najprej, s 1.7.2017, pri plačah javnih uslužbencev na delovnih mestih, pri katerih bodo ugotovljene ano­malije, in so bila pred popravljeno uvrstitvijo uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, 1.10.2017 pa še pri plačah javnih uslužbencev na delovnih mestih v višjih plačnih razredih, ki so glede na zahtevnost, vsebino, odgo­vornosti v primerjavi z drugimi delovnimi mesti, uvrščena v neustrezni plačni razred. V Dogovoru je določeno, da je najvišja možna korekcija plačnega razreda posameznega de­lovnega mesta 3 plačne razrede. Zelo dolgo je veljalo, da bomo odpravljali anomalije samo za delovna mesta v plačni skupini J. Mnogo napora je bilo potrebnega za uveljavitev usmeritve, da bomo odpravlja­li anomalije v vseh plačnih skupinah, glede na plačne razrede delovnih mest, torej ne samo v plačni skupini J, čeprav bo ta še vedno v ospredju. Res je večina delovnih mest v naj­nižjih tarifnih skupinah v plačni skupini J, v kateri so (praviloma) podporna delovna me­sta. So pa nekatera delovna mesta, ki so v plačni skupini J, tudi zelo visoko uvrščena. V ZZZS je n. pr. med najvišje uvrščenimi delov­nimi mesti v tarifnem razredu VII/2 delovno mesto iz plačne skupine J, namenjeno vrhun­skim strokovnjakom s področja informatike. Odprava anomalij bo nedvomno zelo napo­ren in zapleten proces. Zahteval bo veliko usklajevanja tako med vladno in sindikalno stranjo, vsaj enako mero pa tudi med sin­dikati. Zelo verjetno bodo imeli interesno naravnani argumenti vsaj enako težo, kot objektivni, strokovno argumentirani. Vladna stran predvideva odpravo anomalij v obeh smereh, torej tudi z zniževanjem uvrstitev posameznih previsoko uvrščenih delovnih mest. Sindikalna stran zagovarja odpravo anomalij samo v smeri uvrščanja prenizko uvrščenih delovnih mest v višje plačne ra­zrede, vladna stran predvideva tudi znižanja uvrstitev posameznih delovnih mest. Verje­tno ga ni med nami, ki ne bi ob primerjavi plačnega razreda svojega delovnega mesta s plačnimi razredi drugih delovnih mest našel delovnega mesta, v primerjavi s katerimi je njegovo delovno mesto premalo vrednote­no, z nekoliko več napora in samokritičnosti bi zagotovo našli tudi delovna mesta, ki bi morala biti ob enaki primerjavi višje uvršče­na. Lahko si predstavljamo, kaj to pomeni za več kot 3000 različnih delovnih mest v 9 dejavnostih, na katerih je zaposlenih skoraj 160.000 javnih uslužbencev. Za popolno odpravo anomalij bi potrebovali zelo veliko časa, praktično bi morali začeti na začetku, z revizijo osnovnih plačnih razredov delovnih mest na podlagi enotnih oz. primer­ ljivih opisov ključnih del in nalog, pristojnosti in odgovornosti za vsa delovna mesta. Pričakovanja sindikatov so velika, združeni predlogi bodo zagotovo presegli 70 milijo­nov evrov, dogovorjenih za odpravo ano­malij. To se je pokazalo že ob prvi razpravi o pristopu k oblikovanju enotnega sindikalnega predloga za nove uvrstitve delovnih mest. Zelo verjetno bodo usklajevanja predlogov med sindikati enako ali bolj zahtevna in na­ porna kot usklajevanja z vlado. S filtriranjem individualnih podatkov o izpla­čanih plačah iz sistema ISPAP sem naredila številne primerjave, identificirala ekstremne uvrstitve po različnih ključih, znotraj tarifne­ga razreda delovnih mest, plačnih skupin in podskupin, vse skupaj je samo potrdilo pre­pričanje, da smo si zadali zelo težko nalogo. Enostavne so primerjave po tarifnih razre­dih delovnih mest, med in znotraj plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami, med de­lovnimi mesti, ki imajo že v nazivu delovnega mesta tudi področje dela, mnoge ekstremne uvrstitve si lahko vsaj delno pojasnimo že na podlagi nazivov delovnega mesta (n. pr. »vodja). Težko pa si predstavljam primerjanje in odpravljanje anomalij na podlagi opisov del in nalog za delovna mesta, ki v nazivu nimajo navedenega področja dela, in so jim v svojih aktih o sistemizaciji delodajalci do-ločili zelo različne delovne naloge. To velja za delovna mesta svetovalcev, strokovnih delavcev, strokovnih sodelavcev, strokovnih svetovalcev, ipd., v okviru katerih se opravlja naloge različnih delovnih področij, tudi tistih, ki imajo v nekaterih dejavnostih področje dela že v nazivih delovnih mest (n. pr.: v ka­talogu so številna strokovno operativna de­lovna mesta, ki imajo v nazivu izpeljanke iz besed “kadri”, »pravni«, »finančni« ipd., ki so v plačnih skupinah C in J, v tarifnem razredu od V do VII/2, v posameznih dejavnostih pa kadrovske, pravne, in druge t. im. spremlja­joče naloge opravljajo zaposleni, razporejeni na delovna mesta svetovalcev, strokovnih sodelavcev, referentov, v različnih plačnih skupinah, tudi v različnih tarifnih skupinah in zelo različnih plačnih razredih ...). Določene anomalije, to velja tudi za našo de­javnost, so bile povzročene po prehodu na nov plačni sistem, z razporejanjem posame­znikov na delovna mesta na podlagi plačnih razredov delovnih mest namesto na podlagi vsebine, ki je bila upoštevana ob prevedbi, pa tudi z upoštevanjem delovnih mest, ki so bila prevedena v delovna mesta ……. I, II in III zara­di različne vsebine, pri prevedbi in kasnejšem razporejanju pa so bila upoštevana kot t. im. »gradirana« delovna mesta v okviru po vse­bini enakih delovnih mest, kar je primerno le za delovna mesta, ki so v nazivih. Prepričana sem, da brez opisov ključnih del in nalog za vsa delovna mesta anomalij ni mogoče odpraviti. Poskusi priprave enotnih opisov ključnih del in nalog za posamezna delovna mesta v okviru naše dejavnosti (strokovni, področni, samostojni…. svetova­lec, sodelavec…, I, II, III,….) potrjujejo, da bo to zelo težko. 1.1. Pregled razponov med plačnimi razredi delovnih mest po plačnih skupinah in tarifnih razredih: V preglednici so prikazani najnižji in najvišji plačni razredi delovnih mest po posameznih plačnih skupinah in tarifnih razredih. Delovna mesta iz naše kolektivne pogodbe dejavnosti so prikazana kot delovna mesta v plačni sku­pini K. Posebej so prikazani najvišji plačni ra­zredi delovnih mest, ki so po naravi in vsebini tako specifična, da niso neposredno primer­ljiva z delovnimi mesti glede na tarifni razred (n.pr. podčastniki, častniki, generali, admirali slovenske vojske, učitelji praktičnega pouka v nazivu mentor, vodje, specialisti, eksperti,…). 2. Pogajanja o odpravi varčevalnih ukrepov za leto 2018 V skladu z Dogovorom bomo pričeli s poga­janji o odpravi varčevalnih ukrepov v letu 2018. 3. Kolektivna pogodba dejavnosti obvezne socialne varnosti Tudi zaradi odprave anomalij je nujna takoj­šnja uveljavitev aneksa h kolektivni pogodbi naše dejavnosti, s katerim bodo strokovna delovna mesta v naši dejavnosti uvrščena v plačno skupino K, kot to že od leta 2010 zahteva določba ZSPJS, zato bomo takoj po novem letu zahtevali izpolnitev zagotovila vodje vladne pogajalske skupine, da bo to realizirano. Nadaljevali in zaključili bomo tudi aktivnosti za pripravo predloga normativnega dela KP dejavnosti in ga posredovali vodji vladne po­gajalske skupine. Nataša Kůs Tradicionalna novoletna penina se je po nekaj letih vrnila na Miklošičevo 24 Novoletni čas je vsekakor priložnost tudi za druženje s sodelavci, na kar je bilo zadnjih nekaj let v ZZZS kljub dolgoletni tradiciji po­zabljeno. Tokrat je vse zaposlene na Mikloši­čevi 24 prijetno presenetil v. d. generalnega direktorja Marjan Sušelj, ki nas je prijazno povabil na novoletni kozarček penine. Krat­kega srečanja v avli Miklošičeve se je udeleži­lo kljub že praznični odsotnosti več kot 100 zaposlenih. Direktor je v kratkem nagovoru predstavil ključne cilje iz njegovega progra­ma dela, ki ga je predstavil Upravnemu od­boru in Skupščini ZZZS, in sicer: • ohraniti zakonsko določeno raven pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in sistem javnega zdravstva; • zagotavljati kakovostne in dostopne zdra­vstvene storitve vključno z obvladova­njem čakalnih vrst; • krepiti vlogo primarnega zdravstva in preventive, krepiti odgovornost zavaro­vanih oseb; • nadgrajevati obračunske modele, slediti demografskim spremembam ter tehno­ loškemu in strokovno-medicinskemu na­predku; • spoštovati predpisana pravila financiranja zdravstva in dopolnjevati formalne sis­temske okvire; • konstruktivno sodelovati z vsemi deležni­ki zdravstvenega sistema; • nadgraditi ZZZS v fleksibilno in hitro od­ zivno institucijo. Pri tem je poudaril, da brez sodelavcev teh ciljev nikakor ne bo mogel v celoti izpolniti, zato vse sodelavce prosi za konstruktivno sodelovanje. Še toliko bolj, ker je ZZZS tudi letos dolžan izpolnjevati obvezo do Vlade RS glede kadrovskega načrta, ki v letu 2017 omogoča največ 857 zaposlenih. Zaposlova­nje se bo zato izvajalo v okviru dovoljenega kadrovskega načrta in samo tam, kjer bodo razvojne aktivnosti in obseg dela to zahte­vale. Prepričan je, da je delovnih nalog več kot dovolj za vse in se veseli novih izzivov v dobro naših strank in zaposlenih na ZZZS. Ob zaključku druženja je Marjan Sušelj vsem zbranim in tudi vsem ostalim v ZZZS zaželel prijetno praznovanje novega leta, v letu 2017 pa veliko zdravja in osebne sreče. S stiskom rok se je v. d. generalnega direktorja poslo­vil od prisotnih, ki so kratko druže­nje izkoristili za prijeten klepet. Jure Ahačič Damjan Kos OBČASNIK novice & obvestila Založnik in izdajatelj: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva c. 24, Ljubljana Za izdajatelja: Marjan Sušelj, generalni direktor Urednik: Damjan Kos Uredništvo: Nataša Grosar, tel.: (01) 30 77 541 e-pošta: natasa.grosar@zzzs.si Oblikovanje in prelom: Danila Perhavec OBČASNIK izhaja po potrebi in občasno v dveh različnih izdajah: akti & navodila, ki je namenjena predvsem izvajalcem – javnim zdravstvenim zavodom in zasebnikom novice & obvestila, ki je namenjena obveščanju delavcev ZZZS Vzorčni izvod OBČASNIKA dobivajo vse službe ZZZS in vsi izvajalci brezplačno. ISSN 1318-8887, Ljubljana, januar 2017