gospodarske, obrtniške in narodne.
Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr
w «	w	m	m	m	m ^ ^ /v ^	1 1 i	1 1 rk A t	V i i	i	4	11 ^ ^ 1	1
posiljane po poxti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den
Ljubljani v sredo 11. maja 1864.
Gospodarske stvari.
Obrezovanje sadnega drevja.
(Konec.)
Da pa sadno drevo zdravo ostane in rodovitno
9
m
dosti, da se sok enakomerno po drevesu pretaka, ampak tudi veje in mladike moraj o biti v pravi primeri s ko-
se to delo ravno o tej dobi ali tudi nekoliko pozneje opravi, cía se namreč tište mladice, ki k zrelosti sadja nič ne pripomorejo , toliko prikrajšajo, da le 2 ali očeša ostanejo zato, da se mladi popki za drugo leto rodovitni ohranijo. Pri sadji s peškami se morajo poletne mladice, kar je moč zgodaj prikrajšati; zato da se spodnji popki poprej okrevajo in rodovitni postanejo.
reninami. Kadar se drevo
presaja, se
mu morajo veje
to
y
Poglavitno in neprenehano delo pri sadjoreji je pa da se trebijo in s nažij o drevesa; morajo se in mladike vselej v razmeri korenin menj ali vec obre- suhe in poškodovane veje in mladike drevju odrezati, zati. Več ko se drevesu pri izkopanji korenin poseče in mah in suha skorja pa od vej , kar se dá, ostrgati. ali potrga, bolj se mu morajo tudi veje in mladike pri- Odrežejo se prvič vse suhe in poškodovane veje, mla-krajšati. Kolikor ima drevo pa več in močnejih ko- dike inokrhki; drugic vse pregoste veje ali križem
rasteče in se dotikajoče mladike ; tretjič tište veje, ki v krono ras tej o in ena čez drugo ležé: četrtič slabe
renin
, toliko več vej in mladik mu moreš pustiti. Veje in mladike, kterim obilo soka priteka
y
SO
krepke na lesu; one pa, ki jim sok po malem pri- in tanke
teka, ostanejo šibkeje, temveč pa sadů donašajo. Dre-vesni sok se razliva iz korenin naravnost na kviško v veje in mladike; zato ga je v pokončnih vejah veliko več, kakor v postranskih. Na to skušnjo se opira šega, da vrtnarji pokončne veje in mladike pripognejo in dre-
veje
domestiti ; petič vodeni odrastki pleši
če se le dá škrba z drugo močnejo na-

razun tistih, ki
na
kaki
rastejo, ki se znajo za veje pustiti ; in šestic take
veje
in
mladike, ki
ki se v druge krone izpuščajo.
preveč doli visé, kakor tudi take
?
Po casn. morav. in slež. gosp. družbe.
ali
vesu tako rodovitnost pospešijo. Ce veje bolj pokonci rastejo in jih bolj na kratko obrezuješ čez očeša,^jih boš vedno pri močni rasti ohranil.
Ce bolj se raztok soka po drevesu zadržuje, temveč sadnih vejic in popkov požene in nastavi. In ravno od tega izhaja tudi rodovitnost drevesna; toda pri tem
I I ■ I HHHM WttÈ M M ro-
goveji kugi.
Po naznanilu c. kr. deželne general-komande za-
grebške od 27. aprila je goveja
kuga
v vojaški
granici potihnila povsod, samo v polkovini varaždinski, križevski, in v 1. Jelačicevi banski ne
delu se mora pametno ravnati : če bolj se drevo dovitnosti sili, tem hitreje oslabi. Najbolj se mora pa najhuje pa je še v gr a dis kan ski, kjer je poslednje
pri mladih drevescih na to gledati, da jih po napačnem
obrezovanji ne siliš, da bi hitro sad rodile.
Mlado sadno drevo raste nekoliko let v les
Hl I ■ ■■■ H |to je, iz začetka nastavlja le tako imenovane lesne očeša na
tistih vejah, ki naglo rastejo, in pozneje, ko ponehajo
Ko
sadni
tedne 579 goved zbolelo. — Al prikazala se je zopet
ure od kranjske meje v Malem Logu v čubar-
le
skem okraji. Čujte tedaj sosedje!
naglo rasti, nastavi sadne
popke
m
mladike.
Natoroznanske stvari.
so
je brst na moćnih in naglo rastečih vejah popki na šibkejih bolj stranskih vejah. Ti popki rastejo na raznih sadnih drevesih največkrat na koncu ali blizo konca mladik. Prikažejo se zdaj na starem
na pr. pri hruškah in jabelkih, zdaj pa na mla-
Hrošci.
RujavI hrošč ali navadni keber. *)
Rujavi hrošč ali navadni keber (der Maikáfer, Me-
losu ■■■■ IBHHI^I^B^B^B^H^HH dikah leto starih, kar se največkrat pri češnjah in
višnjah vidi, zdaj pa tudi na koncu enoletnih mladic
cinčasto
JL----- ----O----------/
ki se koncuje v navzdol zavihan
kar se na kutnah in nešpljah nahaja. Kdor pri drevesih na te reci pazi in skrbno gleda pri obrezovanji na zdrave in bolehne drevesa in na razlicne plemena dreves, na zemljo in kraj, kjer drevo stojí, gotovo ga bo vselej tako obřezal, da mu bo vedno obilo sadja donašalo.
Kdor se s poletnim obrezovanjem pečá, naj odreže drevesu toliko mladih mladik, kar se mu zdi, da jih je preveč. To delo se posebno zato opravlja, da se nepotrebni les odpravi in se ostalim mladikam in sadju pripomore, da hitreje zorí; navadno se v prvi polovici mesca rožnika opravlja. Pri koščičastem sadnem drevji
lolóntha vulgaris) je za palec dolg in ima zbočeno, ko-HHIčrno truplo,
oster konec. Truplo ima tri glavne dele, namreč glavo,
in zadek. Na glavi vidimo razun oči in klešča-stih čeljusti še tipalnici, ki ste na odebeljenem koncu iz mahalčasto nabranih listkov sestavljeni. Oprsje ob-
oprsje
staja iz treh delo v, in nosi krila in noge. Na prvem najvećem, prosto gibljivem delu (nadvratnik) je prvi par nog vraščen ; drugi prsni del nosi zgorej roženati
rujavi gornji krili z majhnim štitcem v sredi
y
spo dej
pa drugi par nog, in tretji prsni del ima spodej tretji
*
Za pokuanjo iz gosp. Erjavčevega „Zivalstva" iz V. vrste,
to je, iz vrste zaželk (Insekten) in iz razreda T.: „hro a čí
s petimi členi na nogah.
<<
Vred.
152
par nog, zgorej pa kožnati krili, s kterima leta. Zadek obstajaiz sedem, roženastih, črnih, belopikastih obročkov.
Hrošč se prikaže konec aprila ali v začetku maja ob času, ko večidel vsa lištna drevesa listje poganjajo, in z objedanjem listja, cvetja in mlađega sadja večkrat veliko škodo delà, posebno če se v velicih tropah prikaže , kakor ima sploh navado vsako četrto leto. Po-dnevi sedí mirno na drevji, zvečer pa roji okoli. Hrošči se kmalo spet zgubé v zemljo, od kodér so prišli; ondi ležejo jajca in potem kmalo poginejo. Iz jajic se izle-žejo čez 4—6 tednov črvom podobne ličinke (Larven) ali o grci (Engerlinge), ki se redé s koreninami. Ti ogrci (podjedi) so kaj požrešni, prerivajo zemljo na vse straní in tako živé 3—4 leta. Na zadnje je podoben dva palca dolgemu rumenkasto-belemu členastemu črvu, ki ima na prvih treh obročkih 3 pare nog. Na koncu četrtega poletja se zaríje skoraj seženj globoko pod zemljo, se ondi zabubi in prihodnjo pomlad se pokaže kot popolen ke ber. — Ta mrčes se najbolje pokončá, če se otrese z dreves, pobere in ugonobí; pri oranji in prekopovanji se pokažejo ogrci, in vrane, kavke, škor-janci in druge tice je kaj pridno zobljejo. Tudi krt ogrce zalezuje; netopirji, ježi, kune in lisice pa hrošče pokončujejo. — V juniju se pokaže po tratah hrošču podobna, toda manjša, dolgokocinasta, jasno-rumena prosnica (Juni- oder Brachkafer, Rhizotrógus solsti-tialis), ki je ravno tako škodljiva in pogostna, kakor hrošč.
Zlatokrilec ali zlata niinica.
Zlatokrilec ali zlata minica (der Rosenkàfer, Cetónia aurata) je nekoliko manjša od hrošča, kteremu je sicer podobna in se lahko spozná po plošnatem truplu, ki se lepo zlato in zeleno spreminja.
Prav pogosto je po vrtéh na rožah, kterim razjeda cvetje in zavoljo tega je škodljiv. Njegova ličinka (Larve)
živí v mravljivščih, kar je posebno čudno.
*ć	Rogač.
Rogač (der Hirschkáfer, Lacanus cervus) je eden najvećih naših domaćih hroščev. Dolg je do 2 palca, barve je kostanjeve in se odlikuje posebno z velikima, pri samcu rogovju podobnima gornjima čeljustima. Dolgi grebenasti tipalnici ste v sredi kolenčasto preganjeni.
Rogač prebiva v hrastovih gozdih in se živi od soka hrastovih mladik, ktere z močnimi gornjimi čeljustmi vbode. Jajca leže v trohnela hrastova debla in ličinke živé tù kacih 6 let, da se popolnoma razvijejo.
Kresnica.
Navadna kresnica (der gewohnliche Leuchtkáfer oder Johanniskáfer, Lampyris noctiluca) je neznaten, podolgast, ploščnat, rujav hrošč, čegar glava z velikima očesoma pod nadvratnikom tičí. Samica, ki nima kril, je bolj črvu ko hrošču podobna. Pod zadkom ima ru-menkasto piko, ki se ponoći sveti, dokler je živalca živa. Kresniee so ponoćne zaželke, ki v toplih poletnih večerih, posebno konec junija (o krešu) kot žareče iskre po zraku letajo, ali v pa travi in grmovji ležé. Ne živé povsod enako pogosto ; letec samec se ne sveti tako lepo, kakor samica, ki nima kril.
Ali bi ne bilo dobro, da, kakor cotarji po hišah hodé in raztrgane cote pobirajo, bi se tudi ljudi našlo, ki bi po hišah hodé staro železje in glažovje pobirali; vsaka hiša bi po takem te malenkosti vkup spravljala in par krajcarjev skupila; saj „je bolje ikaj nego nikaj." — Poberite kosce, da konca ne vzamejo, utegnilo bi tudi v tej reči veljati, in sčasoma večijlo-biček prinesti, kakor se v začetku vidi.	Š.
Slovenska matica.
Ko je prvomestnik gosp. baron Anton Zois iz-ročil 5 iztisov po c. kr. ministerskem ukazu predelanih pravil, da potem Matica prej me definitivno potrjenje, se je tišti odsek osnovalnega odbora slovenske Matice, ki je dobil nalogo, da ukrene, česar društvo zdaj potřebuje, 7. dan t. m. snidel v Matičinej pisalnici, ktero je za nekaj časa ljubljanska čitalnica zastonj dala. Pričujoči so bili vsi trije udje tega odseka, gospodje: dr. Jan. Bleiweis, dr. E. Costa, dr. Vončina in tudi blagajnik (denarničarj dr. Zupanec, ki je 27. dné u. m. iz rok g. dr. Jan. Bleiweis-a prevzel unidan v „Novicah" naznanjeno Matičino dosedanje premoženje. — Gosp. dr. Bleiweis je najprvo bral pismo preča-stitega gospoda poreškega škofa, Njih milosti Juri ja Dobrile, ki oznanja, da zarad premnozih raznih opravkov ni mogel poprej odgovoriti društvenemu po-vabilu k seji osnovalnega odbora 11. dan aprila t. 1., in da odobrava vse , kar je sklenil osnovalni odbor v tej seji, obetajoč, da se ima tudi od njega Matica nadjati podpore. Prijazno pismo je bilo radostno spre-jeto. — Glavni namen današnje seje je bil, da se do do-brega sklene vse, česar je treba, da se Matici nabi-rajo udje in novci (denarji). Na to se je sklenilo, da g. dr. E. Costa, ki se je sam ponudil za to delo, spiše poziv, s kterim bode vabilo društvo v pristop k slovenskej Matici, in da se v ta poziv denó ob kratkem tako posneta Matičina pravila, da bodo v njem
§§.: 1., 2., 4., 6., 7., 8., 9., 11., 14., 20., 21. in 22.,
potem pa da to vabilo , natisnjeno na 11 pôle, Matica razpošlje, kar največ more, po svetu in sicer v slovenskem jeziku : vsem prečastitim slovenskim škofijam s pristojno prošnjo, da bi ga hotele blago voljno razpo-slati po svojih dekanijah, da ga te razdadé časti-temu duhovstvu, — dalje se razpošlje vsem udom ljubljanske čitalnice ter vsem drugim slovenskim čitalnica m, pa tudi slovanskim raznim društvom: na Dunaji, v Pragi, Zagrebu, Karlovcu, Reki itd., in mnogim slovanskim časnikom, kteri pri-našajo oglasnike, — v slovenskem jeziku z dodano nemško prestavo pak MatiČininim mandata rj em. — a neslovanskim časnikom v t i s t e m jezici, v kterem hodijo na svitlo, in sicer je odloceno, da Matičin poziv dobodo za prilogo ti-le časopisi: „Novice"' v Ljubljani, „Narodne Novine" v Zagrebu, „Národní Listy" v Pragi, „Laibacher Zeitung v Ljubljani, „Tagespost" v Gradcu, „Draupost" v Celovcu, „Tempo" v Trstu in „II Nazio-nale" v Zadru, da se tako, kolikor je moč, razglasi Matica rojakom našim po svetu. Društvenemu tajniku je bilo naročeno, da zvé od vsacega teh časopisov, koliko izti-skov povabil potřebuje, da jih přiloží, in koliko mu bode razun kolka treba za prilogo plaćati. — Gosp. blagajnik dr. Zupanec je izprožil, da se je dalje tudi sklenilo: 1) naj se bodo Matici pošiljali novci (denarji) z naslovom: „Blagajniku slovenske Matice v Ljubljani",*) društvo pa da more c. k. ljubljanskej pošti ob vsakej potrebnej priliki oznaniti, kdo je Matičin blagajnik; 2) da prvo sredo vsacega meseca „Novice" razglasijo: kdo in koliko novcev je dal Matici; to veljá za potrdilo, da so novci došli v roko blagajniku; 3) da vse pobotnice (kvitance), in sicer tudi od tacih stroškov, kteri Matico po redu zadevajo mesec za mesecem, podpiše prvosednik ali njegov namestnik, predno se novci dadé iz blagajnice; 4) da bode tajnik dobival plačo od tistega dneva, ko je bil
*) Vrednik tedaj prosi, da vsakdo, kdor Matici vprihodnje kaj posije, naj pismo z denarjem odpravi z napisom :
prej me gosp. dr. Jernej Zupanec, c. k. notar in blagajnik Matice v Ljubljani.4*	Vred.
153
postavljen v to službo. — Potem se je odločilo, da za svoj trud nekaj plače dobode čitalnični strežaj, ki zdaj tudi Matici opravlja, cesar je treba. Naposled je bilo ukrenjeno, da se ta seja razglasi po „Novicah."
Slovstvene stvari.
Jezikoslovne drobtine.
O pomenu besed ves, vicus, vice, vicar, wasz-
pats, gospod, hospes itd.
Spisal Davorin Terstenjak.
Visokoučeni Bopp ') besedo: ves (bbcï»), ktera v cerkveno-slovensČini pomenja: %oooíov, Platz, Stelle, Ge-gend, Landgut, praedium, primerja s sanskrit-skim: ve cas, domus, hrara, z grškim: olxog, latinskim: vicu s, in z litevskim : ves (wesz) v besedi: wêszpats; ali C. W. Smith,2) ako se ne motim rodom Danec, in v slovanščini bolje izurjen kakor marsikteri slovansk učenjak, — te primere ne potrjuje, ker besedám: vêçâs, olxogy vi eus najde v litevščini pri-merno besedo: ukis, hram, ukininkas, Bauernhof-besitzer. Ukis je iz vikis tako postalo, kakor ul Bienenstock iz val, tegere, usna, corium, iz vas, tegere, kakor sansk. uru, magnus iz varu, latinsk : ustus iz vastus iz vás, ardere, zato : Vesuvius, ar dens, der „brennende."
C. W. Smith misli, da je nekdaj v litevščini moglo
deblo we s z tis znano biti v pomenu: gost, obisko-v a v e c, ker litevščina ima w ê s z n ê „eine Frau, die zum Besuche kommt", wêszêti „in Frauengesellschaft gehen" itd. Sèm spada tudi staroprusko: reidewei-sines, çèvoiçyaioaw, gastfrei, radovesen.
Tudi jaz sem Smithovih misel, da korenika ves pomenja:, pohaj a ti, obiskovati, dohajati, ker tudi na Stajarskem se rabi „v ves iti" v zmislu: „zum Besuche gehen" (v čisto tem pomenu tudi na Dolenj-skem — Vřed.)y „v ves priti" „zu Gaste kommen", in to koreniko nam je še ohranila sanskritščina: viš, in-trare, in pomen za domovje, pre bivali šče se je tako izobrazil, kakor iz nrjeti, intrare: nirišče, — domus.
Vicus, villa, po Benaryu diminutiv za vicia, v i c u 1 a po izpahnjenem guturalcu, primeri : slov. seno za s e k n o, latinsko : lumen za lucmen, korenika lue itd.; — dalje olxog, litevsk. ukis, se toraj ne uje-majo z besedami: ves, wêsznê, weisines, weszpats, in imajo drugo koreniko, in jaz mislim ono, ktero sanskritska beseda: viç, tribus, plebs, Stamm, Volk, viçâm patis, Herr des Volkes. Da so besedo
vik = ukis — viç tudi nekdaj Slovenci poznali, potrjuje beseda: vičar, to je mož, člověk, kteri zunaj vesi — na občini ima malo posestvo, ktero mu je so-seska poklonila in on^zato mora srenjsko živino pasti, polja čuvati itd. Na Stajarskem imamo več rodbin z imenom Vičar, dalje ves Vičanci; primeri Viče, ves pred ptujskim mestom, Vič, ves pred Ljubljano.
Vicus, ukis, viče je toraj kraj, kjer seljaci, prostaci stanujejo, villici, Hofbauern, pagani — ne pa
cives oppidani, mestjani, tržani.
Gori sem rekel, da je vičar ^posestnik hiše in zemljišča na srenjski lastnini; al na Stajarskem še poznamo drugo vrsto posestnikov, kteri se velijo žel ar ji, ti so večidel ob koncu vesi, zato se tudi velijo konč-niki, Viertelbauern, zato konec, Marktviertel, Stadt-viertel. Želar izpeljujem iz žal, žel, dxtrj, Rand,
posebno kraj vode, ripa, litevsk.: galas, Ende, letski:
■ 1
*) Sansk. gloss, h. v -) „Beitrage zur vergl. Sprachf. 1862" stran 148.
gals, zato ime trga: ŽavczzŽalec, ker ob bregu Savininem stoji. *) (Tudi vas ob „b 1 ej skem" jezeru imenuje se „Želeče." Vřed.)
V	litevščini pomenja: weszpats, gospod, Herr, v prusčini: waispati, Hausfrau, in C. W. Smith lepo razjasnuje početek tega poznamovanja rekši : „denn nichts gibt, besonders bei barbarischen Volkem, einem edlen Hause mehr Glanz, als wenn es viele gast-freundliche Verbindungen und táglichen Be suc h haťť; — toraj weszpats — gospod, kterega poha-
jajo, obiskujejo — vesujejo.
V	zmislu je tedaj beseda weszpats z besedo gospod sorodna. Gospod, Gospodin, Gospodar, g a s d a **) pa izvirno pomenja: Gastherr, in je sestav-ljena iz gas, go s, sansk. ghas, edere, in pod (noAf> — podis) dominus sansk. patis, dominus, gršk. Ttotvia, domina, lat. potiri, com-p o s, za com-poti s, im-pos — za im-potis.
Iz korenike gas je latinski hospes za hospets genit. hospitis, in se korenično in zvučno (lautlich) ujema s slov. Gospod; — dalje hostis, nekdaj, kakor Ciceron trdi = hospes, peregrinus, in pa h o-stia, Opfermahl. Čudovite enakosti! Nizami ima prav rekši: Vsaka beseda je del duše.
Jugoslavensko slovstvo.
v
* Zivcdstvo. Prirodopis za niže gimnazije in realke. Spisal A. Pokorný. Poslovenil Fr. Erjavec, učitelj na kr. viši realki v Zagrebu. V Celovcu 1864 natisnil in prodaja Leon.
Niso nas kmali razveselile ktere bukve tako, kakor te , ki nam jih je ravnokar podal visokospoštovani naš rojak gospod prof. Erjavec. Zakaj pa toliko veselje nad to knjigo? — utegne vprašati ta ali uni. Vzroki so mnogoteri in različni; povejmo jih odkritosrčno.
Vsakemu nekoliko omikanemu člověku se spodobi, da pozná živali, ki jih je Stvarnik vsegamogočni vstvaril na širocem svetu. To znanje si pa pridobí le po bukvah, ki popisujejo živalstvo. Mi Slovenci dosilimal nismo še imeli take knjige, iz ktere bi si bil mogel mladi, pa tudi odraščeni člověk v svojem jeziku pridobiti to vednost bolj popolnoma in obširneje, kakor jo razkladajo sèm ter tjè nektere beríla. Za vsaki drugi narod se je skrbelo, da že davno ima take knjige, le ubogi Slovenec je stal pred velikim božjim svetom — al razložil mu nihče ni tega natoroznanstva !
Veselje, ki nas od druge strani navdaja o tej knjigi, je pa, da se je lotil mož tega delà, kteri, zraven tega, da je sam učen v tem, česar druge uči, zna tudi v ličnem, gladkem, lahkorazumevnem jeziku povedati to, kar povedati hoče; (škoda le, da je tu in tam marsikak tiskarsk pogrešek). Gosp. Erjavec se je podstopil dosti težkega delà, ne zato, kakor da bi naš jezik ne mogel lepo povedati vsega, kar pové vsak drug jezik, ampak le za to pravimo težkega delà, ker treba je bilo vstvariti v terminologii dokaj tehnicnih izrazov. In čast komur čast gré ! — gosp. Erjavec, že davno slavnoznani pisatelj slovenski, je slavno řešil to nalogo. Ni se mu bati tudi ostré kritike. — To knjigo pred seboj vpra-šamo vnovič vse tište, ki pravijo, da naš jezik ni zmožen za znanstvene spise in da se zato ne more vpeljati v šole: kdaj bode konec tacih besedi? To pač samí vemo, da visoka vlada sama po sebi tega ne presoja,
*) Svojo nekđanjo izpeljavo iz korenike žel zz žer, comedere, toraj preklicem.	Pis.
**) Gasda, toraj ,,der Mahl zz: Essengeber" , primeri hrvatsko:
kuće gasda. V besedi gost je t epitesa; primeri jest za jez, ego, srbski: nerast, veper, za neras, slov. m era s,
m ere sec.	Pis.
*
154 -
ampak da se zanaša na besedo naših ljudi, ktere po-prašuje za njih mnenje. Od teh pa moramo terjati, da so saj toliko zmožni slovenskega jezika, da morejo lo-čiti dobro od slabega, in da potem pošteno izrecejo sodbo brez „obschon", „wenn auch", „aber doch" itd. Ker je ta knjiga za niže realke in gimnazije pisana, se nadjamo, da posihmal se zastran tega nauka ne bode moglo več ugovarjati, da nimamo knjige za to. Drugi del natoropisa (prirodopisa) pa, ki ga pričakujemo o rastlinstvu od gosp. prof. Tuše ka, bode nadaljevalo
to slovstvo.	• ■
Al ne samo za omenjene šole je ta knjiga nare-jena, temuč pripravna je tudi za nedeljske šole pa tudi za domače berilo ukaželjnim, odraščenim
íjudém, kterim popisuje 337 živali. Ťrije imeniki opisanih živali: slovenski, latinski in nemški, kažejo bravcu, kje da more brž naj ti opis te ali une živali. In tudi to je prav praktično.
* Luka Vukalovic i boj na Grahovcu na spasovdan
godine 1858. Pjesma od Radovana. U Zagrebu.
Epos v slavo junaka Luka Vukalovica nam v tej knjigi na 188 stranéh priobčuje jugoslovenski rodoljub in pesnik Radovan. Na drobno v gladkem jeziku popisuje dogodivščino znamenito od onega jutra, ko se Luka na boj pripravlja, do silnega boja na Grahovcu.
Prvi koledarji ali prve pratike.
Prvi koledar je izdal, kakor se govori , Janez Re-giomontan ali Janez Millier iz Kraljevca v Frankonii,
okoli leta 1476 na 30 let v Norimbergi, kteri se je sila
naglo prodajal, dasiravno seje po 12 cekinov plačeval. — Stari narodi, ki niso znali še pisati, so imeli namesti koledarja neko vrv z vozali, od kterih so vsaki dan enega odvezali. Se o prvih časih Rima so zabijali vsako leto en žebelj v zid Minervinega tempeljna in so iz njih števila leta šteli. — Koledarji v Evropi vpeljani se delé v J u 1 i j e v e ali stare, G r e g o r j e v e, in na novo zboljšane ali državne koledarje. Julijevega je Juli Cesar vpeljal ; bil je prvi pri Rimljanih v rabi. Rusi ga imajo še dandanes. Gr e gorje v je bil vpeljan po zapovedi papeža Gregorja XIII., jezuit Klavij ga je naredil leta 1582. — V novo popravljeni od Ethard Weigel-na, matematikarja v Jeni in od Leibnitz-a v red djan in še bolj natanko narejen, je bil leta 1700 po sklepu državnih stanov v Regensburgu sploh na Nem-škem vpeljan. Najstareji koledarji, od kterih se tù in tam naznanila nahajajo, so bili natisnjeni: eden v Avgs-
burgu leta 1491, eden v Ljubku leta 1519, eden v Ro-stoku leta 1523 z lesorezi. Najstarji koledar po sedanji navadni napravi je bil v Hamburgu leta 1546 v šest-
najsterki natisnjen. Franški najstareji koledar je bil
leta 1576 natisnjen. Najveći rimski koledar Janez Koffler-ja je přišel na svetio v Oppenheimu v Hessen-Darmstadt-u leta 1522. Prva pratika v slovenskem jeziku je bila natisnjena leta 1726 v Avgsburg-u.
Deželni zbori.
Deželni zbor v Ljubljani.
V 16. seji (9. aprila) je bila na vrsti ženitevska privolitev. Poročevalec Ambroz je rekel, da c. k. ministerstvo praša deželni zbor: naj pové: a) ali so kteri in kaki zadržki so, ako bi se hotela ođpraviti ženitevska pri volitev? b) kaj je treba storiti pri tej reci? Nasvetoval je v imenu većine dotičnega odbora , naj deželni zbor odobri predlog, da si kranjski deželni zbor po §. 18. II. deželnega reda varuje pravice sklepati o ženitevskej privolitvi, in da slavnej
vladi odgovarja: a) da na Kranjskem po postavi pač ni ženitevske privolitve, vendar pak jo politične go-
sposke dajó že od 1850. leta ; b) ker ta privolitev
ustreza potřebám naše dežele, zato naj zbor trdi, da je o tej stvari potreben poseben deželen zakon, kteri naj se deželnemu odboru izroči, da ga osnuje. — Vladni zastopnik opomni, da privolitve so se le dajale do 1863. leta, zdaj se pa ne dajó nič več, in da drugi del odborovega nasveta preseza namene ministerstva, ki je hotelo samo zvediti, kaj o tej reci deželni zbor misli. — Poslanec Anton grof Auersperg pravi, da, če prav je on pod le-temi nasveti zapisan za prvomestnika, vendar uvod in drugi del odborovega nasveta ni po njegovej misli, ker splošna človeška pravica za-hteva, da bi vsak člověk smel sam s seboj delati, kakor mu je drago, in da tudi ne more deželni zbor imeti pravice, sklepati o ženitevskej privolitvi, ker ste obe državni zbornici izrekli, da mora ta pravica ostati držav ne mu zboru, da pa to le opominja zato, ker je drugje o tej stvari že drugače govoril. — Poslanec Krommer se oglasi, da odbor svoje naloge najbrže ni prav razumel ; vlada samo vpraša : ali so kaki zadržki ali ne, ako bi se hotela ženitevska privolitev ođpraviti, in kaj bi se moralo o tej reci narediti? Odbor pa vse kaj druzega odgovarja ter se poganja, da ima pravico sklepati, kar se tiče teh privolitev, pa vendar je državni zbor že povedal, da ta pravica je njegova, kar je po februarskem patentu tudi res. Naposled sve-tuje: naj se to poročilo nazaj dá odboru, da drugače presodi vpraša nje slavne vlade. — Doktor Toman dokazuje, da ima deželni zbor pravico sklepati o ženitevskih privolitvah, opiraje se na 3. člen carostavnega zakona, oktoberskega diploma, ki pravi, da razun ogerskih dežel, tudi take zakonodajske reči, o kterih nima sklepati samoedini celotni državni zbor, že mnogo let po druzih deželah razsojajo skupni sklepi; torej bodo tudi o le-teh stvaréh ukrepali deželni zbori v družbi z državnimi poslanci teh dežel. Ker tedaj ta reč ne spada pred sodbo niti širjega niti ožega državnega zbora, zato mora do nje deželni zbor imeti pravico, kar je tudi potrebno, ako preso-dimo, kako razne zakone so imele do zdaj naše posa-mezne dežele, kako razno so izobražene, kako raznih običajev se držé, in za tega del naj bi vlada pustila deželnim zborom, kar deželnim zborom gré. Izkušnje učé, da nam je ženitevska privolitev potrebna. — Poslanec Mul ley pravi, da bi se ljudém pač ne smela kratiti pravica svobodné ženitve; al tudi občina - soseska) je družba mnozih ljudi, ktera mora za svo j ce skrbeti ; komur pa v naših občinah ne gré po godu, tak naj se umakne k Beduinom in Zamorcem, kjer gotovo ne najde nikakoršnih ženitevskih privolitev. Govornik podpira odborov nasvèt. — Gospod dr. Župan se oglasi, da ženitevske privolitve sicer v načelu ne more pritrditi ; vendar pa misli, da ima deželni zbor pravico, sklepati o le-tej stvari; naposled svetuje, da. ako se pritegne, da je poslanec Krommer to reč prav sodil, ni treba poročila odboru nazaj dajati, ampak potrdi naj se le oddelek a), in vse drugo naj se izbriše. — Poslanec dr. Bleiweis govori (slovenski) za ženitevske privolitve, rekoč, da većina odbora, v kterem je bil tudi on, misli, daje dolžnost vladi povedati, kaj dežela potřebuje in kaj da želí. Ko bi državni zbor bil sklenil, da je po vseh deželah ženitevska privolitev od-pravljena in bi ta sklep bilo Njih Veličanstvo potrdilo, gotovo bi ta zakon bil po vsej deželi obudil jako veliko nevoljo. Kadar ministerstvo na presojevanje daje zakone, po kterih se imajo stroški plače vati iz državne denarnice, prav je, da jih izroča državnemu zboru; ali
kadar poklada zakone, po kterih imajo posamezne de-

155
žele s svojimi lastnimi denarji plačevati, takrat je treba deželnih zborov povprasati. Na glas moramo reci, da naša dežela n e č e tega zakona, po kterem bi se vse vprek ženilo in možilo ; vse občine bi soglasno odgovorile , da ne privolijo, da bi se odpravile ženitevske privolitve, ktere je do zdaj naša dežela imela celó zakonu vprek. Ni ne res, da je člověku prirojeno v zakon stopiti, ampak prirojeno mu, le po plemenu iti, to pa je dvoje. Olovek člověka omejuje, da nihče ne seza predeleč, ker sicer bi prišli v komunizem. Tudi občine, kakor se ugovarja, ne bodo samovoljno kratile ženitevske privolitve , ako ne bode p r a v e g a vzroka ; res pa je, da ne dadé privolitve, ako bi se hotel ženiti le hlapec ali kak drug vlačug, kakor pravijo na kmetih, le „na roke" ali celó le ,,na hlače", ker se bojé bera-čev s celo kopo otrok. Tudi zakon svobodnega obrtnijstvain rokodelstva je odprl beraštvu nove vrata. Kdor hoče odpraviti ženitevske privolitve, pa tudi ubraniti potem prevelikej revščini, naj osnuje „Aushilfskasse-Verein fur Ehekandidaten." On priporoča tedaj odborové nasvete. — Poslanec Zagorec (slovenski) pravi, da ne vé, da bi se od 1850. leta v ko-stanjeviškem kantonu bil kdo ženil brez privolitve, in da se ta navada gotovo ni začela brez potrebe, ker taki ljudje, ki nimajo svojega, kradejo po hostah, po polji, po sadnih vrtéh in po vinogradih. Ce ne bode vec ženitevske privolitve, potem se poženijo in pomožé vsi hlapci in dekle, in kdo bode v službo jemal take ljudi? Koliko očetov je po deželi, da imajo po čvetero, petero, šestero otrok, pa samo, kadar je veliko delo,
služijo po 25 do 30 kr. na dan, veliko dni pa prav
nič. Ze v odboru sem govoril, za ta nasvet, pa ga tudi tukaj podpiram. — Na to je še poslanec Koren (nemški) govoril za ženitevske privolitve. — Poslanec Deschmann se oglasi zoper ženitevske privolitve, in pravi, da so ostale od tistih časov, ko so ljudjé še bili služni, in torej se ne ujemljó z današnjim Časom ter zavirajo osobno svobodo. Rakov pot bode to, če potrdimo zdaj privolitve, ktere so se do zdaj zakonu vprek dajale brez kake ostrosti. Tudi ni res, da bi se brez tacih privolitev množilo beraštvo. Naš deželni zbor naj toraj pravi, da ni nikakoršnega vzroka, da bi se vpeljala ženitevska privolitev. — Ta nasvet ni bil podpiran. Poslanec Svetec (slovenski) pravi, da se mu zdi, da je vsekakor d.vomno, kdo ima pravico o tej reci sklepati, ali državni ali deželni zbor; deželni zbor pa ima dolžnost, da si okrožje svojih pravic razširi, in kjer je kaka pravica dvomna, ondi se je treba prijeti tište misli, ktera nam daje v e Č pravice. Toraj pristopam k odborovému, ne pa k nasvetu Krom-merja; o druzem pak ne govorim, ker je že dovolj dokazano, da ženitevske privolitve so želja in potreba naše dežele. — Baron Apfaltern pravi, da deželni zbor ima pravico o tej reci sklepati ; on pak da bode glasoval samo za uvod in za razdelek a) odborovega nasveta. — Zadnji je govoril poročevalec Ambrož in dokazoval, da se uboštvo množi po vsej deželi, posebno pa v Ljubljani, ako se ljudjé smejo ženiti in možiti, kakor noté. Državni zbor se je oziral samo na svobodna načela, beraštva pa ni premislil. Govornik podpira odborov nasvet. — Ker je bilo danes že pozno, se je samo glasovalo o predlogu Krommerjevem: naj se vsa ta stvar odboru nazaj dá, da ga še enkrat prevdari. Al Krommerjev predlog je bil zavržen, ker samo on, Brolich, Derbitsch in Deschmann so glasovali za-nj. — Naposled je prvosednik bral dopis poslanca dr. žl. Wurzbacha, v kterem se je zavoljo obilnih opravil odpovedal državnemu poslanstvu. — Zbornica, kako jej je žal, da je dr. žl. Wurzbach odstopil od deželnega poslanstva, pokaže s tem, da se je vzdignila s svojih
sedežev. (Dr. žl. Wurzbach je v eni poznejših sej skor da soglasno bil vnovič voljen za državnega poslanca ; to občno zaupanje ga je napravilo, da ostane še poslanec državni.)
Dopisi.
Iz Čabra na Ifrvaškent 1. maja. Žalostni slučaj
sopet se je povratil v naš siromaški i stradajoči kotár (okraj) a naročito v selu Malem logu, ki je po prilici 2 uri i pol od Čabra. Med 27. do 29. dne pretek.
meseca poginilo je troje goved, a dve ste sumnjivi. Mahoma za tem poslal je ovdašnji županijski-kotarski sud županijskega zdravnika, ki je naj del, da omenje-je blago poginilo za govejo kugo, i da je tako v gori nem selu pojavila se nesrečna bolest. Bog i sreča bi dala, da brzo potihne v ovem siromaškem kotarut Seljaci, ubogi že tako, prišli bi v silne nadloge, ako bi dolgo razsajala pošast medju živinico njihovo.
To mac, bilježnik.
Iz Gradca. V. — Glas o smrti Ivana Urbana je bil njegovim nekdanjim sošolcem in znancem — strela iz jasnega neba. Ljubil ga je vsak, kdor ga je poznal. Bil je bistra glava, da ji ni lahko enake. Mislim, da je precej spisov v rokopisu zapustil; njegove „Lade" tedaj željno pričakujemo.
V Jareiiini na Staj. 3. maja. J. S. — Nenavadno
živo je vceraj po Jarenini bilo; prišlo je bilo okoli 60 dijakov mariborške više gimnazije s svojim g. ravnateljem Adolfom Lang-oni in z učiteljem verozakona g. Blažem Slavincem v našo prijazno dolino prvi pomla-danski mesec obhajat, pa tudi svojega nekdanjega učitelja verozakona prečastitega dekana J. Matiašiča pozdravit. — Pri sv. meši, ktero so g. Slavinec služili, je ljudstvo zamaknjeno poslušalo krasno petje Miklo-šičeve meše, ki ima stokrát večo moč do čutil člove-škega srca, kakor pa teatralno neskončno ponavljanje ljudstvu nerazumljivih latinskih besedi. — Po dokončani službi Božji so se v gostivnico podali, kjer se je že juha na mizi hladila in mlade shojene gospođice k obedu vabila. Po obědu přidej o tihoma pred duhovniš-nico ter nam navdušeno zapojejo: „Vstanimo!" Vstali smo tudi resnično, in smo se vsi skupaj podali na g. dekanov vrt, kjer se je zopet nadepolni mladini po-streglo, kolikor je bilo v hi trici mogoče. Veselega zdaj slovenskega, zdaj nemškega petja glas se je razlegal čez hribe in doline naše lepe okolice, pa tudi napitnica se je vrstila z napitnico. Ko je ravnatelj vidil, kako srčnosložno so se dijaki kratkočasili, akoravno so bili Slovenci in Nemci skupaj, je napil napitnico „vedni narodni složnosti mariborških dijakov." In „živila narodna složnost!" je bil gromoviti odgovor na pristojno napitnico. — Pa tudi djansko je ravnatelj pokazal, da mu je resnica, kar je govoril, kajti ko so bili tudi te-lovadci nam nekoliko svojih vaj pokazali, je on na potu domů sam tirjal, naj tudi „Naprej" zapojejo, ko so nemško odpeli. In zopet so nemški dijaki s slovenskimi slovensko peli, kakor popřed slovenski z nemškimi nemško. Vse nam je bila nova živa priča, da Slovenci nikakor potrebne narodne složnosti ne kalijo, kakor se jim večkrat očita, ampak da tudi drugim narodom radi roko podajo ter se z njimi radujejo; ce se le nji h ni narod ne zanicuje in mu njegove pravice
ne kratijo.
Od Savnice na Štaj. 1. vel. travna. S. -- Lánsko
leto se je od vseh straní sveta slišalo od velike suše, pa tudi pri nas ni bilo veliko boljše, tako, na priliko, so v Berkovcih kmetovavci komaj po dva voza sená přidělali in en voz otave, druge leta pa desetkrát več. In zategavolj o so kmetije, ki oratno živino redijo, morali
že od vélike meše sém sečko delati, da si živino obra-

Iâ6
nijo. Zraven se je pa tuđi mnogo zrnja vmes spola-	je storil za kakih 500 gld., najveČ se vé da pri orglah.
galo za zamet; tako da zdaj kmetovavei, kteri so druge	Morda je že tudi v kaki drugi cerkvi gospodaril, ker je
leta imeli še v zmladletji polne kašte , so letos morali	imel v robcu zavezano štolo in cingul, ki ništa ne žab-
zrnja kupovati; pač sreča, da je še tako po ceni dobiti,	niška ne višarska. Žabničan Kampet je Čakal prave
— Kakor Pesničarji želé reguliranja Pesnice , XO.VXXVJ- JUai^j XIX OV/ tako Šavničarji Šavnice, končemar od Žihlove do ko- gorjaco po rokah
ravno
prilike, in ko se mu ponudi, ga je osmodil s svojo trdo
y
tako
7
koriškega mlina. Zdravo!
nile
5
potlej
da so mu pri tej priči omah-
ga je zvezal in tako v Zabnico prignal.
Iz gornjega grada. — Neki gospodar iz soštajn- Na Kranjskem blizo Kamnika je domá ta „romar
a
skega okraja naprosi fanta iz tega (gornjegradskega) Hočevar se neki piše
7
okraja, naj pride k njemu v službo. Hlapec mu obljubi ;
da mu gospodar prvi mesec
i y	■	■	r
Za plaCO SI pa izgovori, u.<* jlhu guojjucuu jjavi uicacu i i_icn utaiiiu na, ,, * ci i v u c i aj u c v ^
nove krajcarje plača, vsaki slednji mesec pa pol več ga pričakujemo, pa še ga ni na
Iz CioriCť
naročnino na
m aj a
Že je blizo pol leta
7
kar
smo
kakor poprešnji. Ta plača se gospdarju tako mala zdi, njega? Prosimo odgovora.
Valenštajnev tabor" plaćali; željno
dan. Kaj bo neki iz
da brez vsega premislika med pricami na to vdari, m
Nekteri naročniki.
začne
prerajtovati, da
fanta brž v službo vzame. Ko pa
bi taka hlapčeva plača se za celo leto na 163 fl. 70 kr.
Iz Ajdovšcine 24. aprila. ^ (Konec.) „Gospoda!
državi, ktera obsega le en narod, ni druzega želeti
narastla, dá hlapcu
čez
nekoliko mescev slovó.
Ta
pa
9
zdaj pravice išče; — če je ne najde, saj vé, da je dober
kup služil.
Iz Zabnice na Koroskem
maja
Naj
vam
povem novico
iz okrožja sv. Višarjev nekako „romantično"
. Čujte!
kakor le še tega, da so postave dobre in primerne
Al drugo je, ako država obsega več narodov. Ta-košna država mora, kakor posamnim osebam, tako tudi posamnim narodom podeliti ravno tište pravice , ravno tisto svobodo ; zakaj narodi so tudi osebe. so le zdru
» OV. » loaijt V IX^XVCttVVy ,, X \J XX ia U. bx V	UAUUV u» VMUVIV J UMUUj JLXCVi uvil OW L LI V. Il \J 0\jU(j , ovj Iti ÛU1U-
nedeljo 24. dné u. m. přižene Žabničan žene osebe, in kar veljá unim, mora doslednje veljati
hriba, ki
nosi na
nekega kožuharja zvezanega z onega svojih ramah cerkev materi Božji posvećeno. Bival
tudi tem.
Je
Vrh tega je premisliti
>
da
>
kdor je svoboden kot
kranjsk romar že blizo 10 dni na gori v hišah pozimi člověk, hoče biti svoboden tudi kot član naroda, zapuščenih. Slišali so nekteriŽabničanje mnogokrat ju- izobraziti (omikati) se ali kot Nemec, ali kot Slovan^
angeljsko češcenje zvoniti; Madžar, Talijan itd., želi veljati v državnopravnem ob-
ternico, na večer pa vecerno mislili so, da mora kak pobožen romar biti
7
ker včasi žiru toliko, kolikor veljajo drugi.
kak romar zgodaj pride na Božjo pot. V nedeljo zjutraj
In zares je naša ustava po tem načelu proglasila
gré Žabničan, ki ima kočo na gori, pogledat: ali je še	in je podělila enakopravnost vsem avstrijskim narodom
vse pri starem? Přišedši na goro vidi krog in okrog	in vsi so poklicani nastopiti novo dôbo, da se Avstrija
vès sneg pohojen, člověka pa nikjer nobenega ne najde,	ponovi in zopet poveliča. Ko stopi v cerkev, ki je tudi pozimi odprta, pred ol-
Gospôda! Tudi mi Slovenci smo poklicani tarjem sv. Jožefa vidi člověka v kožuhu. Kurji pot mu omiki in sreči, in gotovo ne smemo in nocemo zaostati
po koži, v zvonico
ker ni vedil, je li strah, je li tat
tiho
>
da je srečno gori mu še veča groza šine po
posebno ker smo zadosti zaostali. Zdramimo se toraj
ter zazvoni v znamenje ostalim v do- popoinoma, da dotečemo druge narode, naše sosede, in
Ko pa pride iz zvonice, pokažimo, da hoćemo biti vredni elani naše države,
žilah ; oni
čez kor pa vidi viseti veliko piščalo orgel.
člověk je zginil, vredni sinovi sedanjih časov!
Z daj ci
mu
Da nam bo pa to mogoče
7
ne smemo
t e r j a ti
je očitno, da so roparji tukaj bili. Pa kam se hoče enakih pravic, ampak moramo tudi pripraviti se , da obrniti, ker je sam in ker sled mnogih stopinj kaže, bodemo znali primerno jih vživati, , in vsem dotičnim
• J X Ali Vi y ía VX J U JkJCftlXXX X XX ix V X UiV U. XX JI XX V ^ ili Ot^l^ili J XX U/J v«(	" v ^ v	V ^uv^AA i;	J	} y XXX ▼ V-, *-XX
da bi jih utegnilo veliko biti? Varno stopa tedaj v fa- dolžnostim zadostovati tako, kakor drugi izobraženi
rovz, m
>
da
so
liko
poškodovane, in ključavnice
vse duri odklenjene, neko- avstrijanski narodi
>
ali pokončane ali pa
ki
tudi dolžnosti.
kaj ti
enakopravnost nam nalaga
ženim
biti
na pol odtrgane. Tako je bilo tudi v tistih hišah, so ^a romarje. Al od neznanega člověka ni nikjer bilo ne duha ne sluha. Ko pa pride v krčmarjevo kočo, zagleda omenjenega člověka pri ognjišču; zraven sebe o kterih tukaj govoriti nam ne gré, ampak gré
Zato nam je ravno tako izobra-domoljubnim in politično izurjenim kakor so narodi drugi, ta namen potrebujemo raznih političnih naprav,
na-
je imel kakih
poličev raznega vina, črnega , belega,
rudečega in pa flaško rozolije. Iz tega se vidi, da si
je ta
77
romar" dobro stregel.
cerkvi ni druge škode
naredil, kakor pri orglah, ki so bile lansko leto nove. Ko ga je župan vprašal, zakaj da je pri orglah piščale potrgal in doli pometal
šim poslancem v deželnem in državnem zboru.
Vendar pa se tudi našemu domoljubju široko polje odpira dobe.
7
če hoćemo zares tudi zadostiti pokliču sedanje
Pred vsem se moramo zavediti, da smo sinovi
Je
odgovoril: „Ja k'
pojejo te orgie, sem jih pa posmukal po hribu
nic ne enega
rodů, da
doli, ki
tako vuštek drčale, da je bilo veselje za njimi gledati/' Se ve da niso mogle peti, ker mu nobeden ni
so
smo vsi Slovenci; potem si bomo vza-jemno lahko pomagali.
Drugič imamo na vso moč svoj jezik čistiti in izobraževati. Beseda je važno sredstvo omike in na-
mehov vlekel. Naš Žabničan se je potepuhu potajil ter predovanja, in jezik je prva in najtrdnejša narodna se ptujca délai; za to mu je pa tudi prav dobro in go- vez. Le s pomočjo milih domaćih glasov more omikani
sebi jih
stoljubno postregel; ponujal zlega pa žganja;
tudi
kave mu je skuhal
7
ker
je
imu je vina zavretega, mrčme
pa popra vmes djal, je Zabničan ni hotel piti; potepúh pa trdi, da je taka kava dobra za „trebuh" in jo je sam izpil. Tudi pisker kaše je skuhal, pa je še pes ni hotel
, pa je
jesti; bila je menda kuhana na vinu, s kterim ni nič
kaj varčno ravnal
ker
tleli.
— ga je uu
Kavno tako osodo je tudi žganju
bokalov
po ga
del naroda svoje sobrate podučevati povzdigniti.
Vtretje moramo v ta namen mladež naduševati, pisatelje in časopise naše na vso moč podpérati
in da si tako prisvoji v naših časih silno potrebne znanosti, da materialno in duhovitno ne pogine. Nam je
m skrbeti, da jih ljudstvo bere,
potrebne
posebno
X4VSUU* , UMI lUMUlVUMiUU	»»v»** V »	v " - r O	------ J ~
toraj tudi potrebno ne samo po mestih, ampak tudi po
m mogel poslati po šentjanževi dolini. Kuhniskega trgih in vaséh malih bukvarnic napravljati.
loncev, skled
orodja
bregu pometal. Ljubničanom
itd.) je nekaj pobil, nekaj pa po
všečna novica! Vse škode
naj po svoji posamna moč
moči
Vsak
koristi domovini in narodu. Ker pa malo zmore, moramo v ta namen
151
združiti se. Gospoda ! združili smo se tu v Ajdov-ščini, osnovali smo čitavnico, in danes slavimo njen početek, gotovo veselo, radostno nam prigodbo.
Čitavnica je potem takem družba Slovencev, kteri so namenjeni národno zavest v sebi in v drugih buditi, kteri hočejo seznaniti se z našim že omikanim in lepoglasnira jezikom in slovstvom, ^ in ki želijo narodno reč na vso moč podpirati. — Čitavnice so tedaj varhi, ki skrbijo za narod, so središća domoljubnih src; so učilnice nam odraslim, ki ne moremo več po šolah hoditi in učiti se jezika in slovstva. Tukaj se ga bomo lahko in po prijetni poti učili čitaje in pogo-varjaje se. Vrh tega kažejo čitavnice mladeži pot, ktero ima hoditi, ako hoče narodno svojo dolžnost izpolniti. Kakor vojake v boji navdušuje in veselí, če vidijo in slišijo, da je doma vse ljudstvo vneto za rec, za ktero se moraj o biti in življenje žrtovati, ravno tako se bo tudi naša mladež po šolah srčno in veselo učila našega jezika in slovstva in bo domoljubna, ako vidi in sliši, da se tudi stariši, bratje, sestre, da se sta-rejši gospodje za slovensko rec potezajo, da jo ljubijo, čislajo in za narodno omiko skrbijo.
Gospoda slavna! Mislim tedaj, da je lahko naš namen podpirati, in nihče se ne more izgovarjati , da še toliko ne zmore ; zatorej vas vabim srčno : Pristopite in narod slavite !"
Iz Ljubljane. Presvitli cesar so s najvišim sklepom od 14. aprila t. 1. potrditi blagovolili cestno postavo, kakor jo je naredil deželni zbor.
— Volitev za 3. razred mestnega odbora je končana. Udeležilo se je je 73 volivcev; izvoljen je z veliko većino (48 glasovi) g. V. C. Župan, trgovec v Ljubljani, ki ga je, kakor so poslednje „Novice"' ozna-nile, nasvetoval „odbor mestjanov". Od nasprotne strani nas veto vani kandidat je dobil v vsem skup le — 4 glase. Zmaga ta je tedaj sjajna. — Nadjati se je, ako se mesijanstvo tudi tako marljivo udeleži današnje volitve, da tudi v 2. razredu bode taka; kdo neki bi, zraven že zdaj v mestnem odboru delajočih g. dr. Raka in dr. Schoppelna, z dobro vestjó mogel biti nasprotnik gosp. prof. Poklukarju, ki je prejšnje leta v mestnem zboru, in gospodoma žl. S trahi u in dr. Županu, ki sta v deželnem zboru pokazala toliko vrednost, da si more glavno mesto domovine naše s celo deželo vred v srečo šteti, da ima take možake. Treba tedaj le, da noben volivec ne zanemari volitve, ktera trpi do 12. ure dopoldne, pa da tudi gotovo pride še enkrat volit, ako bi se přiměřilo, da v prvi volitvi bi se ne dognala predpisana čezpolovicnica glasov. — V petek volijo volivci 1. razreda; omenjeni „odbor mestjanov"' je nasvetoval v tem razredu možé, ki niso ne doktorji ne profesorji, pa so izvedeni in veliko let že delavni o mestnih zadevah, kakor gospoda M ali ča in Holzerja, ali pa se bodo gotovo delavni skazali, ako pridejo v mestni odbor, kakor g. Paul Auer.
—	Oglasnik „Novic" je že zadnji pot prinesel razglas „Narodnihlistov" iz Prage, da za vse slovansko slovstvo in umetnost prevažna „Kritička Priloga" izhaja tudi kot samost oj en časnik, na kterega se naročiti more, kdor tudi „Narod. Listov" nima. Vsak mesec izhaja en list; cena, kakor vabilo na naročbo kaže, mu je nizka. Kdor je čital, kar je „Priloga" ta dosihmal přinesla, je spoznal že veliko vrednost tega kritičnega časopisa, v kterem se ima nahajati vse, kar literatura in nmetnost slovanska na dan spravi. Dosihmal smo pogrešali še tacega lista; pozdravljamo ga tedaj s srčnim „dobro došel!"
—	Slavnoznani Angležkinji Miss Muir Mackenzie in Miss Irby, ki že več časa potujete po slovanském svetu o studij ah slovanské povestnice in slovanskih je-
zikov, ste potovaje iz Zagreba domii na Angležko, že
nekoliko dni v Ljubljani, ker je Miss Mackenzie že
medpotoma zeló nevarno zbolela. Zdaj ji je odleglo in
nadjati se je po zdravnikovem sporočilu, da se ozdravi popolnoma.
-— Přetekli teden se je v naši nornišnici neki be-bast (bloder) člověk pri zajtrku nagloma zadušil : na pomoč poklicani zdravnik ni ga mogel vec oteti: sekcija je kazala, da si je^toliko žemlje nabasal v grlo, da ni mogel več dihati. Že prej šnj i teden se mu je tudi taka přiměřila, pa so ga oteli smrtne nevarnosti.
—	Mislili smo, da bode pomladanski mesec prinesel nam prijetno vreme; al še ni podobě zato, ker blizo že smo sredi majnika, pa še je mrzlo in vetrovno. Toliko vetra je že od jeseni lanske pri nas, kakor da bi se bili bliže pomaknili Krasu, ker tako pridno sekira v gozdih naših poje. Samo nekdo nas še tolaži, in to je znani vremenski prerok dr. Skofka, ki svetu sploh prerokuje veliko vetra in viharja meseca majnika. Dosihmal jo je dobro zadeí. Od 1. do 3. maja — pravi — bode vetrovno in za dež napravljeno; 5. in 6. vetrovno, od 8. do 11.
večkrat deževno; od 11. do 16. zdaj vetrovno, zdaj de-ževno ali pa mrzlo, in tako posebno od 13. do 16„ okoli 18. hudo vreme ali pa veter, na dež napravljeno:
20. veter, do 25. oblačno , morebiti celó hudo vreme ; od 25. do 29. večkrat hudo vreme ali saj veter in deževno, 31. vetrovno ; v sredi tega meseca večkrat utri-njanje zvezd. — Po takem celi mesec dosti vetra in slabo vreme, ako jo bode dr. Skofka tako zadel kakor jo je dozdaj. Dobro je to vreme, da zadržuje nadlogo hroščev ali kebrov, neugodno pa je onim, ki že ta mesec hrepenijo iz mest na deželo ; neugodno se kaže tudi binkoštnim izhodom, po železnici navadnim.
—	V binkoštih bode železnica gotovo zopet iz dalj-nih krajev pripeljala mnogo gostov v postojnsko našo jamo. Da bi jim le vreme milo bilo! — Kakor „Laib. Ztg." pripoveduje, gre ljubljanska „Rohrschutzen-Gesell-schaft" s turner]i „Gut Heil" in pa s filharmonično in s tržiško „Liedertafel" v Trst, kamor jih je „Schil-lerverein" povabil. — Od „Sokola" ni znano, da bi
binkoštne praznike kam dalje šel.
—	(G. Desclimannu in njegovim prijaťlom v prevdárek.) Znana je viharna seja deželnega našega zbora, ko je bila pravda za novi hišni in službeni red v bol-nišnici ljubljanski (Haus- u. Dienstordnung). Deželni odbor je na podlagi osnove, ki so mu jo podali v bolnišnicah s kuš eni zdravniki, izdelal Štatut, ki bi bil zadostoval vsem potřebám tako, kakor jih sedanji čas terja, in se nikomur ne krati, kar mu po pravici gré. Blagor bolnikov je odboru bilo poglavno in edino vodilo. Gosp. Deschmann in prijatli njegovi pa so v tem predlogu deželnega odbora vidili naravnost za „einheit-liche Leitung" in so se bali za ,,mogočnost direktor-jevo", češ, da po predlogu deželnega odbora se nekaka „konštitucija" hoče vmotati v bolnišnico ! ! — Pritegnilo je g. Deschmann-u nekoliko poslancev, in celó brez pre-tr eso va nj a „en bloc" se je, ceravno z majhino većino, sprejel predelani bolnišnični službini red. Tako je bilo v Ljubljani. Marsikdo je res mislil, da je „das Vaterland in Gefahr", ako se od konca do kraja sprej mejo načela deželnega odbora. — Vsa druga pa seje godila v deželnem zboru graškem. Ta zbor je o principu bil celó enacih misli kakor naš deželni odbor; on je potrdil štatut, kimu ga je ondašnji deželni odbor předložil, v kterem si deželni odbor sam pridržuje načelstvo, vodstvo bolnišnice pa je izro-čeno „skupščini vseh primarjev", da se tako odvrne „samovoljstvo direktorjevo." Kar se je tedaj zdela g. Deschmann-u taka strašna nevarnost, je deželni zbor štajarski (kakor deželni odbor kranjski) za ne-
158
obhodno potrebo spoznal.
Čujte
iz Gradca v 18. list „Wiener
>
allg.
kaj se piše o tem ne bode se jim odbijala dohodnina (dohodkini davek mediz. Zeitung." v 35 letih se poplača vse.
Bere
y
se
da hrvaŠki
„Der Landtag hat ein vom Landesausschusse entworfe- dvorni kancelar pl. Mazuranić odstopi in da pride nes Statut des allgemeinen Krankenhauses in Graz an- "	—^^	™ ofAm*	---
v „Staatsrath'

na mesto njegovo pa stopi pl. Ožego
genommen, nach welchem die Verhàltnisse desselben vie. Je li to vec kot govorica ne vemo še. Punt na Polj
skem umira; kar je še bojnikov, so v velikih nadlogah ;
geordnet werden sollen. Die Oberleitung des Krankenhauses wird dem Landesausschusse zustehen ; die ei gent- tarejo jih potrebe vsakoršne; v Galicii avstrijanski pa liché Krankenhaus-Vorstehung wird durch hira kupčijstvo in obrtnijstvo, ker večidel potov ima
das Collegium sàmmtlicher leitenden Aerzte tukajšna kupčija na Poljsko
;
kjer
v
ze
toliko časa upor
der klinischen und nicht klinischen Abthei- vlada. — Bere se, da cesar avstrijski in ruski in kralj
pruski ravno zavoljo poljskih zadev utegnejo shod imeti letos. — Rimska in ruska vlada si zdaj niste kaj prijazni
lungen gebildet. Das Statut ist, so viel wir einer guten
i t l 11 • 1 * • . . •
. si-
Quelle entnehmen, sehr klar und logisch gearbeitet chert das moglichste Wohl der Kranken, und die u n-
Ko je bila deputacija poljskih kmetov pred abhangige Stellung derChefárzte; die ein- carom ruskim v Petrovem gradu, so mu poslanci polj-heitliche Leitung der Anstalt ist vor der skih in nemških podložnih kmetov izročili zahvalnico Willkuhrlichkeit einesSpitaldirektorsvoll- v poljskem in nemškem jeziku. — „Srbski Dnevnik" kommen geschutzt und der Wissenschaft, die doch
v Novem Sadu, ki odkritosrčno pretresa ravnanje vlade srbské, je prepovedan po vsem Srbskem.
eigentlich immer die humansten und edelsten Ziele ver- srbské, je prepovedan po vsem Srbskem. Al knez Mi-folgt, ist die Beniitzung des vorhandenen Materiales mit hajlo si ga je vendar telegrafično naročil. Vredništvo den nothigen Reserven zugánglich." Po takém sklep štajarskega zbora popolnoma upravičuje predlog
mu je, namesti časnika, poslalo le pisemce tudi po tele-
grafu
s
.;
temi besedami: „Srb. Dn." je prepovedan po
našega deželnega odbora. Kaj neki pravi gosp. Desch- vsej Srbii, tedaj se tudi ne more poslati prvému držav-
mann
?
sklepu ?
kaj gosp. Savaschnik in še marsikdo drug o tem ljanu srbskému."
Evropa je
dné t. m. zgubila
svojega najslavnejšega skladatelja spevoiger: Jakoba Urar Urban Avbel v Zatičini pri St. Vidu bode Meyerbeera, ki je v 73. letu svoje starostův Parizu
turnsko uro, ki mu je bila naročena iz zapuščine umrl.
Konferencije v Londonu zavoljo Šlesvik-
rajncega gosp. Jerneja Zaloharja za tukajšno špitálsko Holštajna se motajo tako dolgočasno
j
da
se se prav
cerkev, 18. dan t. m.
y
to je
y
v sredo po binkoštih
?
v
Ljubljano pripeljal in jo ta dan popoldne pred bolniš-nico na ogled postavil. Vabijo se zlasti urarji in drugi umetniki, naj jo přidej o gledat in sodit.
ne ve

ali bode přestal boj ali ne. Francozka vlada
odločnega ne reče in angležka vlada ima z
nič prav dansko vlado opraviti
?
da bi odpéla preuporne strune.
V
Novičar iz domaćih in ptiijih dežel.
Deželni zbor štajarski se je končal 7. dné t. m. Sklenil je poslednje dni še nekoliko važnih stvari, med
kterimi tudi premembo
17. volilnega reda pri
deželnem poslanstvu, da naj ne izgubi volilne pravice,
kdor je oprošten bil o kaki tožbi zavoljo pomanjkanja dokazov ali pa obsojen zavoljo pregreškov , kteri člo-
věka ne delajo nepoštenega, kakor so pregreški o ti-skarnih tožbah itd. Ali bode sklep obveljal na Dunaji
Žitna cena
v Ljubljani 9. maja 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. 57.
banaske 5 fl. 57. rež 2 fl. 80.
tursice 3 fl. 50.
sorsice 3 fl. 83.
83.
jeěmena 3 fl. 14.
prosa 3 fl. 15.
ajde 2 fl«
oves 2 fl. 45.
10. maja 1864
Kursi na Dunaji
v novem denarji
Deržavni zajemi ali posojila.lDrage obligaci je z lotrijami.
5% obligacija od leta 1859
Kreditni lozi po g. 100 . g. 129.06
v novem dnar. po 100 g. g. 68.60 4 % % Teržaški lozi po 100 „ 108.00
je vprašanje. Poganjali so se krepko tudi za vpeljavo porotnic, kakor tudi drugi deželni zbori. Ali bode to
obveljalo , je tudi vprašanje. Potegnili SO se tudi za 5% nar posojilo odi. 1854°„ 80.00|5% Ďonavsko-parabrod-
tistih 142.000 gold, povračila, ki ga je dežela od leta
1820 dobivala, pa ga ji je ministerstvo brez vprašanja
0
5% metalike
državnega zbora odtegnilo. Potrjeni ste pa štajarski deželi že obcinska postava in pa postava za cerk-
4 V2 %
4% 3% 2
veno konkurencijo.
Deželni zbor pražki je
2 /o
1%
11 11
11
11
11
11 11
11 11
72.251 ski po g. 100
77
77
77
71
sklenil, da ni treba ženitevskih privolitev, ki jih tudi Obligacije zemlišn. odkupa. I^6^^®^^.2-?0^^ dozdaj niso imeli na Ceskem, ženitevski oglasi (Ehe-
11 u
(po 100 gold.)
meldzettel) pa naj ostanejo. — Tirolski deželni zbor 5% doljno- avstrijanske g.
je s 41 glasovi zoper 4 sklenil potrebo ženitevskih pri-
volitev.
Bere
se
da državni zbor se
TWX4.W.	u« u^avu*	OC ne uuuo 5%krajnske, stajarsk
sklical pred oktobrom mesecem in da takrat dobi v koroáke, istrijanske
bode
5% ogerske.....„ 75.50pudimski
5% horvaske in slovanské ,, 75.20
po g. 40
11
11
Denarji.
5% krajnske, stajarske,
sklep stroškovnik državni za leto 1865 in 1866. Priča-
17
Cesarske krone 88.001 Cesarski cekini
g
7
kovati je, da takrat se državnemu zboru predložé osnove Zajem od leta i860
vseh tistih postav, ki so potrebne, da se do dobrega usta-
Deržavni zajemi z lotrijami. INapoleondori 20 (frankov),
novi ustavno življenje v Avstrii. oznanuje, bode zopet vlada 70 milijonov fl. na pósodo
Kakor „Wien. Z."
11 11
11
11 11
11
11
71
11
1860 petink.
1839 . . ,
11 11
11
95.751S ouvraindori . 93.50IRuski imperiali 141.50lPruski Fridrikdori
1839 petink. „ 99.501Anglezki souvraindori
vzela.
C. k. ministerstvo dnarstva je razpisalo
y
da
se
5% narodni od leta 1854 „
91.75|Louisdori (nemski)
denarni možje, ki posodijo vseh 70 milijonov ali pa saj najmanj po 10 milijonov, oglasijo do 11. dné t. m. Po-
sojilo to se bode zagotovilo z obligacijami po 1000 gld.
Dohodkine oblg. iz Komo „ 17.501 Srebro (ažijo)
1
7 7
1 1 1
v srebru, ki bojo po 5 od 100 obresti donašale na leto obresti se bojo plačevale vsacega pol leta v srebru
5
m
Loterijne srećke:
V Trstu 4. maja 1864: 81. 39. 78. 76.
Prihodnje srečkanje v Trstu bo 14. maja 1864.
87.50
64.60|Knez Esterhazy. po g. 40,, 91.50 59.00|Knez Salmovi po g. 40 „ 31.25
%% 29.25
45.00i Knez Palfyovi po g. 40 ,, 35.50|Knez Claryovi po g. 40 „ 28.00
Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 29.50
18.75
Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 20.25 88 25|^r°f Keglevičevi po g. 10 ,, 15.00
28.75
15.10 5.55 9.42 16.25 9.68 9.95 11.85
14.25
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani