Ob 41. obletnid srečanja taboriščnikov Buchenvvald — Dora
Dne 19. aprila 1986 smo se ob 7. uri odpe-ljali iz Ljubljane proti Kranju, kjer so nas čakali še tovariši iz Gorenjske. Odpeljali smo se proti Koroški in na Ljubelju prestopili dr-žavno mejo. Potem nas je vodila skozi Borov-lje na avstrijski strani, kjer smo se ustavili za kratek čas in dalje proti St. Jakobu v Rožu. Tu nas je čakala vdova našega taboriščnika iz Buchenvvalda Šimeta Martinjaka.
Odpeljali smo se na bližnji.grič, kjer je cerkev in okoli krajevno pokopališče, kjer je pokopan tudi Šime Martinjak. Na njegov grob smo položili lovorjev venec, pevski zbor pa je zapel žaloslinko. Kot zadnjo je pevski zbor zapel znano pesem »Vigred se povrne«, kate-ro nas je učil v taborišču pokojni Šime. Pra-porščak pa mu je dal s praporom zadnji poz-drav.
Šime Martinjak je bil koroški Slovenec. Že zelo mlad je začel na koroškem prenašati slo-vensko besedo v petju in igri. Bil je pevovo-dja, režiser in igralec. Režiral je dolgo let na koroših odrih. Med mnogimi dramskimi deli je igral in zrežiral »Miklovo Zalo«. ki je zagle-dala luč prav v njegovem kraju, kjer je prebi-val. Kot zavednega koroškega Slovenca so ga Nemci zaprli že leta 1939. Odpeljali so ga v zloglasno taborišče Buchenwald, kjer je ostal do osvoboditve leta 1945, 11. aprila. Taboriš-če Buchenwald stoji v provinci Tiiringer, ki je poznana po Weimarski republiki in pesniku Goetheiu. Marsikateremu sotovarišu ie v ta-
borišču pomagal z nasveti in spodbudno bese-do, da smo lahko preživeli trpljenje v taboriš-ču. Ko smo se poklonili njegovemu spominu, smo se odpeljali dalje v vas Bilčovs in v sloven-ski gostilni obedovali. Po kosilu je bil kratek kulturni spored. Predsednik grupe Buchen-wald-Dora Janez Alič je v kratkem govoru opisal delo grupe, najbolj agilnim tovarišem je razdelil priznanja za njihovo delo, ki se je najbolj nanašalo na izdajo zbornika. Pevski zbor pa nam je zapel nekaj slovenskih narod-nih pesmi.
Nadaljevali smo pot po Koroški mimo Ba-škega jezera skozi rojstni kraj bivšega koro-škega rojaka, pisatelja in predsednika koro-ških partizanov Karla Prušnika-Gašperja. Od-peljali smo se dalje ob Klopiškem in Zaplo-škem jezeru in obiskali sedanjega predsednika koroških partizanov Johana Luceja.
V  Železni Kaplji pa smo se poklonili na pokopališču pred spomenikom padlim 127 partizanom.
V programu smo imeli tudi ogled muzeja v Peršmanovi domačiji, kjer so nemški nacisti tik pred svobodo pobili družino, domačijo pa zažgali in vse zmetali v ogenj.
Odpeljali smo se do državne meje in se skozi Jezersko vrnili v Ljubljano in svoje do-move. Sklenili pa smo, da se drugo leto zopet snidemo v aprilu - času, ko je za nas zasijala zlata svoboda.
JOŽE KOMAT