27. štev.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1900.
X* leto.
Izhaja vsako soboto ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno
»Narodni TIskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba".
— Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat
tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljali Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Volilci!
Bližajo se državnozborske volitve. Po izreku zaupnikov narodne stranke in po želji najveljavnejših volilcev so določeni kot kandidatje :
V kmetskih občinah, ki volijo dne 18. decembra 1900:
1. V sodnih okrajih: Ljubljana, Litija, Ribnica, Vrhnika, Velike Lašče in Zatičina:
Josip Lenarčič
posestnik in tovarnar na Vrhniki.
2. V sodnih okrajih : Cerknica, Idrija, Ilirska Bistrica, Logatec, Lož, Postojina, Senožeče, Vipava:
Ivan Božič
deželni poslanec in posestnik v Podragi.
3. V sodnih okrajih: Kočevje, Mokronog, Radeče, Trebnje, Žužemberk :
Franc Zupančič
posestnik v Rakovniku.
4. V sodnih okrajih: Črnomelj, Kostanjevica, Krško, Metlika, Novo mesto:
Ivan Globočnik
posestnik na Dobravi.
5. V sodnih okrajih: Brdo, Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič:
Gustav Pire
ravnatelj kmetijske družbo  v Ljubljani.
Volilci! Pridite na dan volitve vsi-do zadnjega na volišče in glasujte za te kandidate.
Živio kmečki stan!
Kmetskim volilcem v
pomislek.
ooLvon, enssi ni dOEmoO
Prihodnji teden sto kmetski volilci poklicani, da izvolite tiste može, ki naj Vas prihodnjih šest let zastopajo v državnem zboru, in ki naj tamkaj v vašem imenu sklopajo postave in ljudstvu nalagajo davke.
Poslanec ima dolžnost, da skrbi za blagor svojih volilcev. Vi kmetovalci imate torej pravico zahtevati, da skrbi Vaš poslanec za vaš blagor, za blagor kmetije, to pa tembolj, ker je kmet podlaga države, in ker je kmet rednik in dobrotnik vseh drugih stanov.
Možje! Bog vam je dal pamet, da pamet, da mislite. Pomislite torej možje, koga boste izvolili dne 18. decembra za tvojega zastopnika. Doslej ste več kakor dvajset let sem volili ▼edno tiste može, ki so Vam jih P68v   v   . o i d n h   j t o i d »Jahibrr«)!
priporočali duhovniki. A kaj seje v tem času za Vas storilo? Kako so klerikalni poslanci, ki ste jih doslej imeli, plačevali Vašo zvestobo in vaše zaupanje? Plačevali so Vam to z izdajstvom!
Pomislite kmetje, kaj se je vse zgodilo v teh dolgih letih, kar ste pošiljali v državni zbor samo tiste može, ki so Vam jih priporočali duhovniki in spoznali boste, kako ostudno ste bili goljufani.
V tem času se je izvršila uredba zemljiškega davka. Vas kmete so zastopali klerikalci in ti klerikalci so pomagali, da se je zemljiški davek za kmeta slabo uredil. Klerikalci so glasovali za to, da se je kmetom samo nekaj grošev odpustilo od zemljiškega davka, grajščakom in ško-fom pa mnogo tisočakov.
V tem času ste bili kmetje takorekoč prodani Madjarom, vsled česar je cena pridelkom in živini silno padla. Kdo je kriv? Vendar tisti, ki ste jih kmetje poslali v državni zbor, to so klerikalci.
V tem času so se Vam kmetom naložila velikanska nova bremena, tako davki na sladkor, na pivo, na petrolej, na žganje i. t. d. Kdo je kriv? Vendar le tisti, ki so bili vaši zastopniki!
V tem času so povodnji, toča in druge nezgode kmeta strašno udarile, a dobil je k večjemu kak groš podpore, mej tem, ko se je gališkim grofom in škofom dovolilo milijone in milijone v dar. Kdo je kriv? Vendar le tisti, ki so bili vaši zastopniki!
Koje v državnem zhoru bivši finančni minister Kaizl stavil predlog, naj se od zemljiškega davka samo kmetom odpiše vsega skupaj poltretji milijon goldinarjev, so se klerikalci z vso silo uprli in so zahtevali, da se ta poltretji milijon no sme razdeliti samo med uboge, izsesane kmete, ampak da se mora ravno tako kakor med kmete razdeliti tudi med bogate grajščake in škofe.
In klerikalci so zmagali, in tisti popust se je razdelil največ med grajščake in škofe, kmet pa seje pod nosom obrisal.
Bivši finančni minister Kaizl je izračunal, da je vsled tega izdajalskega postopanja klerikalcev vsak kmet povprek oškodovan za 82 gld., zato pa se je knezu Sch war z e n b e r gu odpisalo 113.743 gld., knezu Windisch-graetzu B6.281gld.in ljubljanski škof je pobasal kakih 5000 gld. v svojo malho.
Ali veš, kmetovalec iz ra-deškega, mokronoškega, ž u ž e m -berškega, trebanjskega in ko-•*><i«n oi«}e tu ohslm ni eJn*)#**toiq «s
čevskega okraja, kdo je bil mej tistimi izdajalci, ki so te takrat prodali? Tudi Franc Povše, ki se ti danes ponuja za poslanca, in ki ga duhovniki danes tako goreče priporočajo, je bil med tistimi, ki so glasovali za to, da si bil oškodovan, da so tebi namenjeni denar pobasali grajščaki in škofje.
Ali veš, kmetovalec iz krškega, novomeškega, kostanje-viškega, metliškega, in črnomaljskega okraja, kdo je še bil med tistimi izdajalci, ki so te takrat prodali? Tudi Viljem Pfeifer, ki se ti danes ponuja za poslanca, in ki ga duhovniki danes tako goreče priporočajo, je bil med tistimi, ki so glasovali za to, da si bil oškodovan, da so tebi namenjeni denar pobasali grajščaki in škoQe.
Tako so te, ubogi kmet, tvoji poslanci zastopali. Zlorabili so tvoje zaupanje in te izdali in prodali.
Toliko let si, slovenski kmet, pošiljal tiste v državni zbor, ki so ti jih priporočali duhovniki. Vsake vrste ljudi si volil, samo kmeta nisi volil, in kako se ti je tvoja dobrosrčnost in zaupnost plačevala. Tvoji zastopniki so se poganjali za korist bogatinov, za tebe pa so se toliko menili, kakor za lanski sneg. Tako so te tvoji poslanci zaničevali, da so šli celo v boj proti predlogu, naj se kmetom daruje poltretji milijon goldinarjev, in da so dosegli, da so ta denar požrli bogatini.
Kmetje, davkoplačevalci! Prihodnji teden, dne 18. decembra se zopet odloči naša usoda za šest let. Predno greste volit, pomislite, kako nesramno izdajalsko so postopali vaši dozdanji poslanci, posebno Viljem Pfeifer in Franc Povše, pomislite, koliko slabega sovam ti storili kot vaši zastopniki. In če to pomislite, pridete do spoznanja, da bo samo takrat bolje, kadar bo kmet zastopal kmeta. Dajte slovo tem nezmožnim penzijo nistom, invalidom in prevžitkarjem, ki so vas doslej zastopali in volite kmete.
Proč z izdajalci kmetskega stanu in živio kmetski stani
Kmetovalci volilci!
V torek, dne 18. decembra, se bo pri volitvi bil boj za čast naše kmetije. Boj bo za to, ako kmetska volja kaj velja, ali samo volja duhovnikov, ki so na nož sovražni izmed kmetov vzetim kandidatom in prijatelji škricem, kateri njim tlako delajo. Volitev bo, ako naj kmetovalci zmagajo, ali ljudje, ki kmetijo le iz daleč gledajo.   Odločiti bo
ta dan, aH naj duhovnik tudi zunaj cerkve vse velja, vi kmetje, davkoplačevalci, reditelji duhovnika in drugih stanov, pa nič. Odločiti bo, ako ste že tako v dušni tlaki duhovenstva, da bi tudi farovško kuharico ali fajmoštrov škoren za svojega poslanca izvolili, če to farovž zahteva. — Spoznali ste te tedne, da naši duhovniki zlorabljajo vero za svoje namene. V Beli-krajini je kapelan zazvonil v podružnici kakor da bi imel iti na obhajanje, samo, da je volilce zbral in jim volilne liste odvzel. V cerkvi upijejo skoraj vsi, kakor jesiharji, da so kmetovalci-kandidati ne-verniki. Njihove pridige so le volitveno hujskanje, mej mašo mislijo na volitve, kakor norci divjajo v cerkvi in zunaj nje. V šmirnici hočejo Boga na poslednjo uro prinesti; starčke, ki se jim vkloniti ne dajo, zovejo prešiče, ki se naj zakoljejo. Ženske vaše puntajo proti vam, puntajo proti vsem, kar ž njimi noče potegniti. In vi ste prepričani, da niste za las odstopili od vere. —
Streznite te ljudi, polite jih 18. decembra z mrzlo vodo, da se potem spomnijo, da so vero v blato mandrali, in da postanejo to, kar bi morali biti, duhovniki, služabniki vaši v cerkvi, v cerkvenih stvareh in nič druzega. če jim zdaj ko-rajže ne vzamete, boste se kesali. Njihova razdivjanoBt bo naprej v njih ostala, ker videli bi, Če zmagajo, da z vami lahko počnejo, kar hočejo. Velik čeber mrzle vode zvrnite 18. decembra na vsakega teh razgrajalcev!
Kmetijo vašo imejte pred očmi. Ljubi Bog vas bo enkrat kaznoval zaradi tega, če niste možgan rabili in se popri--jeli poslanstva, da vlade prisilite, da za kmetijo kaj storijo.
Po potresu so meščanski poslanci za kako oškodovano mesto milijone iz vlad izsilili. Več kakor potres, več kakor povodenj je bila trtna uš. Koliko so pridobili za obnovljenje naših vinogradov vaši dozdanji kmetski poslanci? V Ameriko so morali kmetje in na teh par trt, kar se jih je zasadilo, je prilepljen mozeg naših najboljših mož, ki so iz Amerike pošiljali par sto gld.
In kaj so dobili drugi poljedelci?! Še od sliv, ki jih za-se kuhajo, da imajo kak požirek zjutraj, ko gredo na delo, morajo grozen davek plačati. Ali veste, koliko jih je bilo hudo kaznovanih, ker jim ni šlo v glavo, da bi svojih sliv ne smeli za svojo rabo kuhati brez daca?
Berače pošljite na Dunaj, vam duhovniki svetujejo. V vaših prsih pa odmeva kaj druzega: ne berače, može pošljimo; mi nimamo ničesar beračiti, prositi, ampak tir jat i! — Državljani smo, plačujemo za vzdržanje države davke, dajemo ji tri četrtine vojakov, mi bomo tirjali, t i r j ali, ne pa prosili. In za to delo je treba mož, ne pa mevž, treba mož, ki so na lastnem telesu okusili, kaj je trpeča kmetija! —
Dne 18. decembra naj to glasno pove vsa Kranjska. Naj tudi iz slovenske kmetije zagrmi, da kmetija svoje pravice tirja, tirja z žuljavo roko človeka, ki se noče ves izseliti v srečnejše države, ampak da hoče domačo državo tako vladano imeti, da kmetu ne bo treba zapuščati je.
Dopisi.
Iz gomilske okolice, 10. decembra. Zelo so ponosni Šentjurski klerikalci, da so zmagali pri občinski volitvi. Ako bi se Narodovci, ali soc.demokratje toliko potrudili, kakor se se klerikaici pri agitiranju, bi bili tudi zmagali. A kaplanček ni imel pokoja; njemu  ni nobena kmečka hiša preveč oddaljena, kadar se gre za volitve, bodi za občino, ali za državni zbor, vsako najde, pa tudi moram omeniti kakšne pristaše je naš kaplanček nabral za volitev, take pohabljene, da so morali s palico v roki priti na volišče, drugače bi na potu obnemogli. Privlekli so tudi enega, ki je na duhu bolan, in ni sposoben za volitev. Eden ga je moral v pisarno potisniti in mu klobuk raz glavo vzeti in mu volilni listek v roko potisniti.  To je sramotno, ker na tak način bi še žival lahko volila. Farani so prišli že večjidel do spoznanja, da s klerikalci ni nič, pa zaradi župnikove srditosti niso hoteli priti na volišče. Razgrajali so prvo nedeljo po volitvi z lece, da so prišli krivi preroki, kateri ljudstvo zapeljujejo,  in  kako  bodo   stali enkrat pred večnim sodnikom na sodni dan. Na sebe se pa župnik ne spominjajo, da bodo stali tudi pred sodnikom, ker se ljudstvu lažejo, namesto da bi božjo besedo ozna-novali.  Drugo nedeljo so zopet kričali z lece,  da brezverski časniki so ljudstvu škodljivi, da se duša in kri zastrupi, da vso vero zgubil kdor radovoljno kaj takega čita, pa tudi gorje takemu duhovniku, katerega taki listi hvalijo.  Imel bi še veliko od te klerikalne garde pisati, pa je prostora premalo v listu. Čudno se nam zdi, da naš župnik, ki so precejšnja oseba,  imajo  navadno glas kakor stara baba brez zob, le kadar so pa »brezverski« časniki na vrsti, tedaj imajo glas, da lahko vsaki gluhec sliši. Nobena duša ne bi grajala župnika, ko bi se v politične reči ne vtikali, svoje laži za resnico ne prodajali in resničnih poštenih časnikov ne pogubljali. Kaplanček jo še veliko bolj posvarjenja potreben. Mislimo, da bo prišel kmalo v norišnico, ako se mu v glavi ne zboljša. On take neumnosti vganja v cerkvi, da se vsak pameten človek čudi. Tudi molze uboge mladine trdo zaslužene krajcarje, da si mošnjo polni. Njegov krščanski nauk je tako pohujšljiv, da starši otrok v cerkve ne pustijo, ker on jih s svojo besedo le pohujša. Razlagal je že več nedelj o sv. zakonu, pa tako, da stare babe z glavo majejo in se smejejo, ker on vsako malenkost čisto brez  ovinkov pove. To naj bo za danes, ako ne opustite svoje neumnosti, bodete kmalu pri častitem Mihaelu Napotniku zatoženi, da boste vedli, kaj se sme v cerkvi razlagati v pričo nedolžnih otrok.
Iz Mirne peči, 10. decembra. Tudi v Mirni peči vera peša. Kakor ste Čuli že 11. novembra, ko je bil tu volilni shod, tako zmirom naprej vera peša. 5 t. m. je imel naš gospod župnik izpraševanje za spovedne listke, v vasi Št. Jurju, ko je končal izpraševanje je rekel: jaz imam dolžnost, vas kmete poučiti, kako boste volili in koga volite. Veste, da se nam silijo liberalci brezverci, bolje rečeno kri-voverci, ki hočejo našo sv. vero popolnoma uničiti. 12. t. m. bomo imeli prvo volitev. Luka Jeleno je krivoverec, on je učitelj ljudske šole v Ljubljani, on deluje za protestante in mlado in staro nape-
ljuje k protestantstvu. Takega krivoverca ne smete voliti. Sploh on tudi ničesar ne zastopi kmetijskih stvari in teženj in se že po veri spozna, da ni za kmeta in za nobenega ne. Na vso moč je po tem udrihal po Jelencu, nikakor pa ni mogel prehvaliti odvetnika Šušteršiča, kako je ogret za kmeta in delavca in za vse stanove sploh. Bil bi g. župnik še marsikaj povedal, ko bi se ne bil Fr. Gerdenc oglasil za besedo in mu šnofat dal, da je začel na ves glas kihat. Potem je še poskusil udrihati po gosp. dr. Tavčarju in gosp. Globočniku, kaka krivoverca da sta, a spet mu je Gerdenc dal po nosu, da ni vedel kaj reči, naposled je potegnil časopis iz malhe, mislim, da je bil »Narodni gospodar«, in začel na dolgo in široko premlevati njegove laži, kar zašumi vrišČ po sobi. »Tiho to je laž, to so klerikalne laži«. Osramočen je vtaknil župnik časopis v žep in jo raje pobral v Dolenjo vas lovit volilce na svoje limanice. Tudi v Dolenji vasi ni nič vlovil. Gospod Bergant kriči »vera peša«. To ni čudno, če peša, ko sam Boga niti v misli ne vzame. Mesto Boga ima v mislih dr. Tavčarja, Jelenca, Globočnika in druge. Vseh mož, kar je bilo nas pri izpraševanju, ni ne eden slišal, da bi g. Bergant Boga omenil, le hujskal je ljudi zoper narodno napredno stranko. Povedali bi lahko še marsikaj, a naj za danes to zadostuje. G. Bergantu pa povemo, naj se poboljša, drugače bo slaba zanj.
Politični pregled.
Notranji položaj. Vlada ima zadnji čas velike skrbi, kako bo z volitvijo delegacij. Ako Čehi ne odnehajo od obstruk-cije, se lahko zgodi, da delegacije sploh ne bodo voljene, v katerem slučaju bi bila vlada v največji stiski, in bi morda morala celo odstopiti.
Volilno gibanje je postalo zadnji čas prav viharno. Značilno je, da so na češkem socijalni demokratje mnogo izgubili in da izgube gotovo tri mandate.
Vojna v Južni Afriki se še vedno nadaljuje in sicer zmagujejo zdaj Angleži zdaj Buri. Ker so Angleži močnejši in številnejši, bo končna zmaga seveda njihova. Predsednik bursko republike, ki je prišel v Evropo, da bi izprosil posredovanje evropskih držav, ni ničesar opravil, ker se vse Angležev boji.
Domače in razne novice.
Kmetski volilci pozor! Kdor že ima kandidata na volilnem listku zapisanega, pa mu ni všeč, ta naj prečrta zapisano in naj zapiše ime in bivališče istega kandidata, ki mu je všeč. Tako zbrišite imena Pfeifer, Povše, Žitnik, Vencajz in Pogačnik ter zapišite imena: Globočnik, Zupančič, Božič, Lenarčič, Pire — vsak po svojem volilnem okraju. Dostavite kraj, kjer kandidat prebiva. Tudi na drugi strani lahko pišete. Pa prečrtati je prejšnjo ime. Tisto ime bo veljalo, katero se bo dalo razločno brati. Na dan volitve držite našo volilce skupaj. Preglejte listke in jih popravljajte. Na dan volitve bodo naši duhovniki popolnoma nori, trgali bodo listke iz rok. Bodite korajžni! Za vse naše kandidate   stoji   dobro,   v vseh
krajih je najboljši kmet nasprotnik farovškim kandidatom, zastopajte, kakor bi branili svoje imetje pred siloviteži; boljša prva zamera, kakor 'adnja. Držite skup; tisoče vas je, in **°g vas bo blagoslovil v tem ^&lu, ker to, kar po vsej deželi Pameten kmet v srcu čuti, ne ^ore biti slabo!
Pozor — volilci! V torek, dne 18. decembra bo volilni boj v kmetskih oblinah. Ta dan je velikanske važnosti za Prihodnost. Zatorej vas ob zadnji **ri rotimo, storite vsi, od prvega ^° zadnjega svojo sveto dolžn ost. ^ notranjskih in v dolenjskih kmetskih občinah stoji za nas jako dobro, ali na-P©ti je treba vse moči, ker je izid odvisen od vsacega glasu. Možje agitatorji! Skrbite pred vsem, da pridejo **aši volilci vsi volit. Nobeden ne ^ttie doma ostati, le če pridejo vsi, prav Vsi, potem je mogoča zmaga. Nadalje srbite, da pridejo naši volilci ^oČno, ko se volitev začne, da bodo *£rned sebe volili komisijo, v kateri je *reba posebno duhovnikom gledati na Pfste. Končno pregledujte volilne **stke in črtajte imena nasprotjih
kandidatov. V tem oziru bodite brezobzirni, zakaj sicer vas duhovniki Ogoljufajo. Po voliščih bodo duhovniki okušali na vse načine vplivati, če bi ka-*eri duhovnik kaj grozil, pokličite žan-^arja in skrbite sploh, da bodo žandarji ^drževali red. Delujte, možje, de-Wj t e z vsemi močmi, če stori ^sak svojo dolžnost, bodo zmagali kmetski kandidati in bodo Vrženi v prah tisti nesposobni ^andidatje, ki Vam jih sili duhovščina. Korajža velja, in zmaga bo ^aša.
Volitev iz splošnega volilnega raz-
*eda se je vršila dne 12. t. m. Izvoljen J6 bil dr. Šusteršič. Vedelo se je že na-Pfej, da bo zmagal, in naša stranka tudi ^ ničesar storila, da to prepreči. Postavili ***K> v tem razredu kandidata, le da štejemo glasove, da vidimo, koliko imamo Zanesljivih pristašev, žrtvovali pa nismo ^a ta boj prav nič.   Vse  naše moči Sftio osredotočili na kmetske ob-Jino notranjske in dolenjske. Vo-*Uev v splošnem razredu nam je pokazala, ^a ravno v teh okrajih jako dobro bojimo, in da smemo z vso pra-^*c° upati na sijajno zmago, če °do le volilci v polnem številu ^rišli  na volišče.  Šusteršič je zmagal v prvi vrsti, ker je imel Gorenjsko, poljansko   okolico, litijski  politični in flbniški sodni okraj na svoji strani. Tu ^6 dobil velikansko večino.   Pri volitvi v gotskih občinah odpade vbo polno vo-*feev, in ker so kmetje-posestniki 9 dolenjskih in notranjskih ob-
l&ah   večinoma   z  nami glasovali,
Hfbo 18. t, m. gotovo lahko s ponosom ^u°ali: »Živio kmetski stan, zmagala je ^stska zavednost!«
Klerikalni kandidatje, ki jih usiljuje °vščina, so res taki ljudje, da je lahko vsacega kmeta, kdor zanje glasuje, ^aaka poštena stranka na svetu tl 80 lahko sramovala priporočati fc*^e kandidate. Kaj bi govorili o pen-^J°niatu Vencajzu ali o penzijonistu Pov-^ u> ki svoje volilce tako zaničuje, da ni zdelo vredno, priti mednje —
o teh dveh je sodba že sklenjena. Na dvoje pa moramo volilce vpozoriti: Nace Žitnik, ki ga vsiljujejo naNotranj-skem, je pod častno besedo v deželnem zboru vedoma lagal in je potem še ponaredil stenografični zapisnik. Klerikalci so ga na to sramotno izključili iz svoje srede in ravno tako so ga iz katoliškega političnega društva sramotno ven vrgli. Najspoštovanejši možje klerikalne stranke so takrat rekli, da Žitnik ni vreden, da bi bil še poslanec. Posebno sta to povdarjala deželni glavar Detel a in poslanec dr. Papež. No-tranjci, vi možati, zavedni notranjski kmetovalci — ali boste volili tacega moža, ki ga njegovi lastni tovariši tako zaničujejo, da ž njim še pri eni mizi nečejo sedeti? Notranjci! ves svet bi se Vam smejal in bi Vas zaničeval, če bi poslali Žitnika na Dunaj kot Vašega zastopnika. In ravno tako bi se ves svet smejal Dolenjcem če bi tisto žalostno podrtijo, ki se kliče Pfeifer, poslali kot svojega zastopnika na Dunaj. Pfeifer je še za strašilo v koruzi preslab, na Dunaju pa se ministri le norca delajo iz njega in se mu posmehujejo. Zapomnite si kmetski volilci. Ta Pfeifer je imel včasih na kmetsko posestvo inta-bulirano tirjatev in mu je siromašen kmet od te tirjatve moral plačevati po 30 od sto! Ljudje krščanski! Pomislite, 30 od sto! To je tako vnebovpijoče oderuštvo, da je tacega zmožen samo najzavrženejši čifut. Ali hočete dolenjski volilci poslati tacega človeka v drž. zbor? Ako volite Pfeiferja, bo ves svet rekel, da ste tako ničvredni in zabiti ljudje, da Vam je dober še mož, ki je jemal od ubogega sestradanega kmeta po 30 od sto.
Shodi. Zadnje dni je bilo v raznih krajih prav mnogo shodov. Znameniti shodi so bili v Radečah, v Črnomlju, v Dragatušu, pa biLo je tudi več manjših shodov zlasti na Notranskem. Povsod so volilci navdušeno pozdravili kmetske kandidate Božiča, Globoč-nika in Zupančiča in prisegli, da pojdejo na dan volitve zanje v boj. če ostanejo mož beseda, potem je zmaga teh kmetskih kandidatov zagotovljena.
Sijajen uspeli katoliškega misijona. V Št. Vidu, kjer županuje znani klanfarjev Tone, ki ga je fajmošter Groga proglasil za cesarskega namestnika, so imeli misi-jon. Popje so ljudstvo nahujskali tako, da je bil ta in oni klerikalec skoro bolj podoben divji zveri kakor človeku. Misijon se je slovesno zaključil, in pokazalo se je, da je obrodil obilo sadu. Ob zaključku shoda so namreč dva fanta zaklali. Jeden teh fantov je takoj umrl, drugi pa umira. To je blagoslov, ki ga je misijon prinesel Št. Vidu, zakaj če bi duhovniki ne bili ljudstva do skrajnosti hujskali, bi gotovo ne bilo tako podivjalo.
Klerikalna pravičnost. Iz Ribnice se nam piše: Minoli teden so se pri nas vršile volitve za krajni šolski svet v Ribnici. Izvoljenih je bilo pet kmetov, o katerih poštenosti ne moremo dvomiti. Ako bo ne bodo držali Šusteršičevega navodila, da je novodobna šola prokletstvo za naše ljudstvo, in se bodo izkazali kot prijatelji našega šolstva, nimamo ničesar proti temu, da so se v šolski svet izvolili samo kmetje kot zastopniki prizadetih občin. Tudi bi
ne bili omenjali teh volitev, đa nas ni dopisnik iz Ribnice v »Slovencu« v to pozval. V šolsko občino Ribnica spadajo poleg krajne občine ribniške še štiri druge občine, katere plačujejo za šolske potrebščine skupaj 314%, ribniška občina pa 686°/o* Ribnica sama plačuje nad polovico potrebščine. Pravičnost bi zahtevala, da tudi trg dobi svojega zastopnika v šolskem svetu. To se ni zgodilo, akoravno bi se bilo tudi tu lahko našlo kakega kmeta ali moža, o katerem se ne more trditi, da ni za kmeta. Ako ima »Slovencev« dopisnik prav, potem imajo tudi Madjari prav, ako zahtevajo, da plača Avstrija dve tretjini skupne potrebščine, odločevati imajo pa samo Madjari. Bivši načelnik krajnega šolskega sveta, ki je devet let pri šoli tlako delal, bode pač lahko pogrešal to dostojanstvo. Ako se dopisnik izpodtika na tem, da so se vnanji Členi o zadnji seji po naključju šele nekoliko ur pred sejo obvestili, in da se je občinska pisarna četrt ure prepozno odprla, bi mu svetovali, da naj bolj pazi na uro v cerkvenem stolpu, da bode bolj pravilno šla, kakor do sedaj. Poznega obveščanja načelnik ni zakrivil, ker nima šolskega sluge na razpolago. Ako je res kdo pred volitvijo delil politični katekizem, nam ni znano, vemo pa, da so imeli odborniki vnanjih občin že zapisana imena novih členov šolskega sveta, da se tedaj niso mogli ravnati po političnem katekizmu, ki so ga baje šele med volitvijo dobili v roke. Verojetno je, da so se ravnali po Brešarjevem katekizmu. Ako »Slovencev« dopisnik svetuje bivšemu predsedniku krajnega šolskega sveta, da naj si nakupi »gruntec«, mu sme odgovoriti, da bi to lahko storil, ako bi ne bil več žrtvoval za narodne in druge javne zadeve, kakor vsi novoizvoljeni členi kralnega šolskega sveta skupaj. Pravicoljub. V hiši obešenega, naj se ne govori
0 štriku, pravi star pregovor. Na ta nauk pa je pozabil dr. Šusteršič imenovan dr. Žlindra. Na shodu v Cerknici je nekaj klobasal o izsesavanju. To se slabo sliši iz ust tacega človeka, kakor je dr. Šusteršič, čigar računov se ljudje bolj boje, kakor kuge, lakote in Turka, in slabo se sliši v farovžu, ko vender vsak človek ve, da največji oderuhi, ljudski goljufi, izsesovalci in sleparji v naši deželi stanujejo v farovžih.
Strup prodajajo! Z Bleda se nam piše: Pretečeni mesec je neki posestnik naznanil politični oblasti, da v konsumnem društvu na Bledu, ki se sleparsko imenuje kmetijska zadruga, prodajajo kmetom sam p e tj o t za vino, in sicer tako slab petjot, da je isti še zdravju škod-
1 j i v. Na to pritožbo je glavarstvo odredilo, da se je vzelo probo od vsake vrste vina, katerega imajo v tej zadregi štiri sorte, in je pustilo to tekočino uradno preiskati. Zdaj pa čujte, ljudje božji, kaj je uradna preiskava dokazala. Uradna preiskava je dokazala, da nobeno vino ni naravno, in da so tri sorte tega vina popolnoma škodljive zdravju, da je to »gift«, ki se je kmetom prodajal za drag denar kot pristna vinska kapljica. Tako podpira ta krščansko - katoliška duhovniška stranka nas kmete, da nas bo s svojo smrdljivo pijačo še »zagiftala«. Kje si, dr. Žlindra, kje je tvoj sv. Duh, da bi izboljšal ta »gift«, ki se toči v blejski duhovniški štacuni. In vi, kmetski rojaki v vinorodnih
krajih na Vipavskem in Dolenjskem, ali vidite, kako vam dr. Šusteršič, vrhovni poglavar katoliške organizacije, spravlja vaš vinski pridelek ob dobro ime, in kako tlači ceno poštenemu vinu? Uničiti nas hoče. Zato pa stojmo, kakor jeden mož zoper te konsumarje!
Gorenjski kmet.
Tavčar zna moliti bolj kakor škof.
Klerikalni agitator (kaplan): Kaj, tacega poslanca bodete volili, ki z dr. Tavčarjem drži, kateri nima nič vere; volite raji pametne poslance, ki vam jih mi priporočamo. Kmet liberalec: Kaj pamet! pamet! Dr. Tavčar zna bolj moliti, kakor vsak škof. In zginil je skušnjavec, kakor bi ga kafra vzela.
Najnovejše sredstvo za klerikalne poslance. Tam na Notranjskem, kjer stoji poslanski stolec dr. Načeta na tako šibkih nogah, da ga bode kraška burja dne 18. decembra z najmanjšo težavo odnesla v megleno Ljubljano, se agituje za tega doktorja tudi s tem, da se žuga onim, ki hočejo zoper njega voliti, da bodo zaprti, ako ne dajo svojega glasu dr. Častniko-viču. A pri zakonskih polovicah pa strašijo s »cvilh« zakonom, češ ako bodejo volili liberalce, bodo potem ti delali v državnem zboru na to, da se bode upeljal v Avstriji civilni zakon, to je namreč zakon, po klerikalnem tolmačenju, da bo-deta mož in žena tri leta skupaj živela, potem bo pa mož zapustil ženo, si izbral drugo, otroke dobe pa usmiljene sestre v svojo pest.
Za Prešernov spomenik daroval je povodom pesnikove stoletnice znani naš mecen gosp. Josip Gorup na Reki znesek 5 0 0 kron.
Mlada vdova. Te dni se je poročil Andrej Kordon v Doleh pri Litiji s 161etno Alojzijo Irtovo s Stranskega vrha. Zeni-tovanska pojedina je po »Slovencu« trajala tri dni, dva dni potem je pa mladi mož umrl!
Miklavže in hudiče so se šli fantje v Podgorici. Hudiči so se nekaj med seboj sporekli in slednjič še pretepli. Franc Lenarčič jo bil tako ranjen, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
Listnica uredništva.
Razne gospođe dopisnike prosimo, naj no zamerijo, da nismo vsega priobčili, kar so nam poslali Pride še vse na vrsto, le malo potrpljenja.
Loterijske srećke.
Oradeo, 7. decembra.   69, 67, 52,  51, 81.
Brno, 12. decembra.    24,  35,  80,  85, 9.
Dunaj, 7. decembra. Uno, 1. decembra. Praga, 5. decembra. Trst, 1. decembra.
7, 62, 81, 36, 11.
31, 26, 34, 3, 32.
11, 24, 13, 89, 58.
3, 82, 14, 66, 25.
Tržne cene v Ljubljani
7. decembra 1900.
PSenica, 100 kg ReS, „ . Ječmen, „ . Oves, „ Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, , . Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslu, Mast,
Speh »vež, „
lit.
kgr.
K v
!l3,20 13 16
17 — 12 — 440 -84 -20 -16 2 U 140 1M
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, t, . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje
Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „
Piščanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama, ,,    M .  . . Drva trda, klftr. . . i, mehka,   „   . .
K\v
Dobre, stare čase tako radi hvalijo in v marsikaterem oziru po pravici. Zlasti so se odlikovali prejšni časi v tem, da so bile življenjske potrebe bolj priproste in živila bolj naravna. Kaj vse nam razburja zadnji čas naSe živce ! Vrh tega vedno bolj razširjeno uživanje upijanljivih in druzih razburljivih pijač! Da se temu pogubnemu uplivu kolikor mogoče zastavi pot, nujno priporočamo, naj se k bobovi kavi, ki je sama škodljiva in razburja živce, primešava polovico Kathreiner-Kneipp-ovesladne kave, katera je zdravju koristna. Splošno je že znano, kako prijetna in okusna kava se dobi na ta način, in kako pomirja in krepi živce, dočim jih čista bobova kava razburja in slabi. Tega po-močka svojemu zdravju naj bi nihče ne opustil, zlasti pa bi se ne smela dolgo obotavljati nobena gospodinja, da upelje in uporablja y blagor svoje družine zdravo domačo Kathreiner - Kneippovo sladno kavo v znanih izvirnih zavitkih.
Prodaja vina.
Podpisani prodaja pristna istrska vina, teran, refoškat, rudeči Opollo iz Visa, kakor tudi izvrstna bela vina od 15 kr. naprej iz kleti v Pulju (Pola) ali iz Vodnjana (Dignano, Istra).
Istotako se prodaja tudi
BSSr fino namizno olje.~S.SQ
KriŠtof CoSSOVel in drug
(2524 -2)    veletržec v Pulju, Istra.
A«
<€<<♦»»»>.
Zmešane lase 1
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Lodovik Bnsinaro
v Ljubljani, Hilšarjevenlice št. 10.
Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
Glavna slovenska
lira
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgul&
Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4v.%> od dne vložitv* do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov* in vseh slovenskih druStev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo
po So/o.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, D* da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. M. Hudnik,
predsednik.
Poštna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135.
<
V-o<
. V. 7 *   ?    ,\ ..
Pr eoble keT^^^^Po prav i la.
0
e %
% t
\
& %
8
i
:.2,
• o
• (a
e
C8 S
®:
-— +->   tu g*
=?'"f o. «
-C l_ —■   co  v O
> v* > č5
©   m ©
M   C t>
03 h— "(/)        «5 —t
"C y>
-S 9 fi
> o o o -o -g
o 2 -°
N   2 ©
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
posluje nad 11 let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo
15 milijonov kron,
katere obrestuje po 4 ocIhI. brez odbitka rentnega davka, kateroga sama iz lastnega plačuje; nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za vse pri tej hranilnici vložene donarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaša sedaj nad 14 liO.OOO.
Ker ,je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati ie od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo tvoj denar pri mmtnl hranilnici ljuhijuiiMitl.
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek .Narodne Tiskarne* v Ljubljani-