Leto XIII. [Štev. 287 TELEFON UREDNIŠTVA; 25-« OPRAVE. S—67 to »-« POSLOVALNICA CEL.IE PreSernora 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, 16., 17. decembra 1959 NAIIOCMNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Možnost nove fronte od Črnega morja do Tibeta Ogibanje o učinkih izključitve SSSR iz Zveze narodov — Zbiranje čet na Biižnfem vzhodu — Sovjetski cilj je tudi Švedska? — Nemci zatrjujejo, da Je Stalin ©pustil cilje svetovne revolucije in skušajo uskladiti svojo in sovjetsko politiko z Italijo — Italija pa ostane protiboljševiška Možnosti nadaljnjega razvoja dogodkov PARIZ, 16. decembra. Exchange Telegraph. Na uradnem mestu ostajajo še dalje zelo rezervirani glede možnosti nadaljnjega razvoja razmerja med Fran cijo in Anglijo na eni ter sovjetsko Rusijo na drugi strani, Vtis, ki ga je mo-soče dobiti, pa pravi, da se bodo odnošaji nedvomno poslabšali Glede konkretne pomoči Finski še niso sprejeti nobeni sklepi. Zadevna posvetovanja bodo po vsej priliki v Parizu. Na vsak način pa računajo tako v Parizu kakor v Londonu z možnostjo, da se Sovjetska unija popolnoma nasloni na Nemčijo, kakor tudi z možnostjo sovjetske akcije na jugovzhodu in posebno v zahodni Aziji. Zahodni velesili v tem primeru ne bi mogli ostati ob strani, ker bi bili s tem direktno ogroženi njuni intereresi ker sta s pogodbo s Tur-tudi vezani varovati nedotakljivost tega dela sveta. Za vsako eventualni *ta Anglija in Francija tudi že storili prve obrambne korake. Mimo te-S8* da razpolaga Turčija trenutno že s pol milijona vojakov, dovažajo tudi Francozi in Angleži v Sirijo in Palestino vedno nove, zlasti kolonialne čete, katerih število bo tudi kmalu doseglo pol milijona. Tako bo tu pripravljenih ^lijon izvežbanih in najmoderneje opremljenih vojakov, ki bi lahko vsak trenutek stopili v akcijo, ako bi se sovjeti obrnili na to stran. Mimo tega je zagotovljeno tudi že sodelovanje Irana, Iraka in Afganistana. Tako bi se uteg-njla fronta v tem delu raztegniti od Črnega morja do Tibeta. Kar tiče Skandinavije, se pa v Parizu ne prikriva prepričanje, da gre Sovjetski uniji vse b°IJ za švedsko kakor za samo Finsko, ki naj bi bila samo prehodno ozem-*ie. Sovjetska unija bi se rada polastila švedskih pristanišč, rudnikov in indu-*Wj. Tako razpolaga Švedska s produkcijo železa, ki je druga največja na 'vetu, njena produkcija papirja pa predstavlja 39% celokupne svetovne produkcije. ________________________ Stališče Anglije v italijanski luči 16. dec. Diplomatski urednik >^ije Stefani piše: Iz Londona Javljali’ da izključenje Sovjetske unije iz ZN imelo za posledico prekinitev an-ruskih odnošajev. Predlog, ki so fa stavili Angleži Moskvi glede zaklju-trgovinske pogodbe, je še vedno v >.'lavi. s tem je Velika Britanija pokaza-J noče voditi politike, ki bi sovjete . bolj vrgla v naročje Nemčije. Angleži upajo, da bodo Rusi nekega dne ^Pil! k novi organizaciji Evrope po vzoru zahodnih demokracij. Nekateri angleški listi že pišejo o tem, da je odločitev o izključitvi sovjetske Rusije iz ZN prav za prav brezpredmetna. Dalje na-glašajo v Londonu, da ni bila Finski dana pomoč, kakor jo je bila deležna Abe-sinija, tudi ne garancije, ki jih je dobila Poljska. V vsem tem vidijo nekateri listi značilno zadržanje angleške vlade glede nadaljnjega postopanja proti sovjetski Rusiji. Zanimvo nemško tolmačenje J?1*5, 16. decembra. Exchange Tele-iji. • V tukajšnjih diplomatskih krogih WUiej'°> da s* Nemčija zelo trudi, da bi 'klal113 nemško-sovjetske interese v Ca z italijanskimi. Obenem si priza-bvj! bi zavrla tudi protisovjetsko gi-jJ** ki ga je izzval napad na Finsko, ta^ka izključitev Sovjetske unije iz narodov se skuša prikazati kot C;Ver Anglije, ki bi hotela s tem od-\ Pozornost nevtralnih držav od pra-**iglešldh namer in zaplesti nevtralce (^"mio boja proti boljševizmu v boj ^ _ Nemčiji. V Berlinu izjavljajo dalje, ^ n*8 Proti Kominterni niso zavrgli, VjjP* te postal boj proti Sovjetski uniji l^^pnji obliki nepotreben, ker je bolj-!t j*® ideja izgubila z razvojem položa-Ho^J prvotni svetovni revolucionarni Stalin ne vodi več politike sve-\ .^oljševiške revolucije, ampak poli-ki zasleduje popolnoma iste dlje, s^nekoč carska Rusija. Ti cilji so pa Briški MORALNI EMBARGO ZA v. Rusijo im^SHINGTON, 16. dec. Reuter. Zu-^Inistrstvo je podkrepilo izjavo fciVfc,!. 'ka Roosevelta o moralični pre-izvoza orožja v Rusijo, sporočivši da ta ^ubargo obsega tudi ves • ki te potreben za sestavo letal. ,e ministrstvo poslalo vsem izvoz-S n!0rožia. streliva in vojnega mate- ^ sklep3’ V 148161411 i'h obvešča 0 sv0' naperjeni v prvi vrsti le proti Veliki Britaniji. To je zato glavno bistvo, ki zbližuje Nemčijo kljub drugačni ideologiji s Sovjetsko unijo. Zato želi Nemčija, da bi pri teni sodelovala tudi Italija. Italijansko mnenje proti sovjetom CURIH, 16. decembra. »Basler Nach-richten« poročajo iz Rima o poostritvi razmerja med Sovjetsko uijo in Italijo, ki se je pokazalo posebno v dejstvu, da je novi sovjetski veleposlanik v Rimu Gorelkin odpotoval iz Rima še preden je izročil svoje poverilnice in nastopil svoje mesto. Gorelkin pa ni odpotoval sam, ampak je odšla z njim tudi vsa njegova družina. Kot glavni vzrok za to čudno odpotovanje se navajajo demonstracije, ki so se pojavile po vsej Italiji, pri katerih so demonstranti nastopali za Finsko in proti Sovjetski uniji. Te demonstracije so tudi pokazale, da je vsa italijanska javost odločno protisovjetsko orietirana. O prekinitvi italijansko-sovjetskih diplomatskih stikov pa seveda vsaj zaenkrat še ne more biti nobenga govora. V Vatikanu so izredno zadovoljni VATIKAN, 16. decembra. Havas. »Os-servatore Romano« komentira izključitev SSSR in pravi, da je upravičeno in velikega moralnega pomena. Bil je zadnji čas, da se sovjetom prepove pristop v ženevsko institucijo, čast državam, ki so glasovale za izključitev. Od tega bodo imeli koristi vsi, ki verujejo v plodno mednarodno sodelovanje. List navaja vse, kar je sovjetska Rusija storila kot članica ZN in svari pred sovjetskim imperializmom. Nihče naj se ne vara, da bo boljševizem izpremenil svoje direktive. Kar so sovjeti storili doslej, bodo delali tudi poslej. Ekspoze grofa Ciana RIM, 16. dec. Stefani. Današnji seji kor poracijske zbornice je prisostvovala vsa vlada z Mussoilnijem na čelu. Grof Cia-no je podal poročilo o zunanji politiki. Uvodoma Je govoril o fašistični revoluciji Omenjal jo Mussolinijevo napoved o nevarnostih okoli L 1940. in njegova sva- rila še pred vojno. Posebno je pobijal načelo, da pomeni revizija vojno, a svet ga ni poslušal. Nato je govoril o sedanjem položaju in stališču Italije. (Poročilo smo prejeli ob zaključku lista in objavljamo le uvod. Op. ur.) Konec 700-iefne zgodovine haitskih Nemcev RIGA, 16. dec. Zadnja skupina leton-skih nemških izseljencev, blizu 1000 oseb se je ukrcala na ladja »Sierra Cordoba« za pot v Nemčijo. S tem transportom je zaključeno veliko preseljevanje nemške manjšine iz Letonske. V teku 25 dni so preselili 50.000 Nemcev z vso njihovo premičnino. S tem je končana 700-lefna zgodovino baltskih Nemcev. DOGODKI NA MORJU SANTIAGO DE “CHILE, 16. dec. Angleška križarka »Dispach« je včeraj potopila nemški tovorni parnik »Diissel-dorf«. Potopila ga je na odprtem morju pred čilskim pristaniščem Caldero. LONDON, 16. dec. Havas. naleteli v Severnem morju na mine. Prva je imela 8939, druga 8900 ton. Nekaj čia-nov posadke se je izkrcalo na severno-vzhodni angleški obali, ostale pogrešajo. Mariborska napoved. Oblačno in tiho s slabim dežjem. Včeraj je bila najvišja Včeraj po- temperatura 1,2, danes najnižja 0.6, naj-poldne sta dve angleški petrolejski ladji J višja 0.2. Višina snega 3 cm. Jldmiral von Spee“ mora jutri iz Montevidea Nemška križarka je dobila končni rok 72 ur za odhod, ako ne odpluje, bo internirana do konca vojne — Po zadnjih vesteh se že pripravlja za odhčd BUENOS AIRES, 16. decembra. Reuter. Urugvajska vlada je nemški vojni ladji »Graf von Spee« dala dovoljenje, da sme ostati v montevidejskl luki 72 Ur. Po preteku tega časa bo ladja zaplenjena, posadka pa internirana. MONTEVIDEO, 16. dec. Ass. Press. Nemški križarki »Admiral Graf von Spee«, ki ie včeraj pokopala svojih 36 mrtvih mornarjev, je bilo ukazano, da mora zapustiti montevidsko pristanišče v 72 urah. Rok 72 ur, pravijo neuradne vesti, se šteje od četrtka, ko je komisija urugvajskih Izvedencev predložila vladi svoje poročilo. Rok potemtakem poteče v nedeljo ob 6. uri popoldne. Ta ukaz je izdala vlada po dolgem posvetovanju o poškodbah, ki jih je utrpela nemška križarka v boju z angleškimi bojnimi ladjami »Exeter«, »Achilles« in »Ajax«. Te ladje čakajo sedaj na »mrtvi straži« pred montevldsklm pristaniščem, če Nemci ne sprejmejo ukaza urugvajske vlade, bo križarka do konca vojne internirana v Montevideu, če ga sprejmejo, mora »Graf von Spee« sprejeti doslej največjo bitko v pomorski volni. Še nepotrjena nemška poročila pravijo, da je nemška admiraliteta že poslala v ameriške vode svoje* podmornice, ki naj bi pregnale angleške bojne ladje. Urugvajska vlada je ugotovila, da je lO.OOOtonska križarka sposobna 2a plovbo, čeprav je njena bojna zmožnost zmanjšana. Eden izmed vencev na krstah mrtvih nemških mornarjev je imel napis: »V spomin hrabrim pomorščakom, tovariši britanske trgovske plovbe«. NEW YORK, 16. dec. Reuter. Po vesteh dopisnika lista »Nev/ York Times« iz Montevidea je urugvajska vlada dovolila, da se sme nemška križarka »Ad- pa miral von Spee« popraviti le toliko, kolikor je treba, da bo lahko odplula Popravljanje vojnega materiala na krovu niso dovolili. Vsa dela na ladji kontrolirajo urugvajske oblasti. V pretekli noč! so spravili na ladjo okslgenske tanke za zlivanje železa in večje količine jeklenih plošč. Popravilo ladje bo naletelo na tezkoče, ker sta dve delavnici v lastni* štvu angleških državljanov, tretja Je francoskega izvora. MONTEVIDEO, 16. dec. Havas. Pogrebu ubitih nemških mornarjev z ladje »Admiral von Spee« so prisostvovali predsednik republike Baldomira, italijanski poslanik Belardi-Ricci, osebje nemškega poslaništva in poveljniki urugvajske mornarice. MONTEVIDEO, 16. decembra. Havas* Nemška križarka »Admiral von Spee« J« pripravljena da vsak trenutek zapusti pristanišče. Maribor, 16. decembra. Slovenska zemlja praznuje v teh dneh dva pomembna jubileja: naši zgodovinarji proslavljajo danes stoletnico usta-aovitve Muzejskega društva v Ljubljani, jutri bo pa naša Alma mater, univerza kralja Aleksandra v Ljubljani proslavila 20 letnico svoje ustanovitve in lepega vzpona v našem znanstvenem življenju. Muzejsko društvo v Ljubljani ®i tako brepomembna ustanova kakor bi Mo mislil. Ta osrednja organizacija naših zgodovinarjev je zbrala okrog sebe v dolgoletni dobi svojega obstoja odlične delavce v raziskavanju naše preteklosti. Prvotno zamisel za zgodovinsko organizirano proučavanje slovenske eemlje je dal že 1. 1821 ljubljanski škof Avguštin Gruber. Toda čas še ni bil zrel za to, up, da bo kaj takšnega storila država, je pa tudi propadel. Dne 18. decembra 1839 so se pa zbraii možje, in ustanovili prvotno nemško Muzejsko društvo, ki so mu stali ob strani slovenski Prešernovi sodobniki s poljskim emigrantom Korytkom. Iniciativnost zastopnikov vseh kranjskih stanov je pripomogla, da je društvo že pred 50 leti lahko preselilo svoje delovanje in zbirke v lepo muzejsko palačo v Ljubljani. Ustanova obeh kranjskih občevalnih jezikov je postala polagoma občesloven-ska in po svojem delovanju kakor znanstvenem raziskovanju prikazala pravi obraz slovenske zemlje. Muze jski glasnik je v dolgi doti izhajanja zbral v svojih letnikih dragoceno gradivo o preteklosti in vzročni vezi zgodovinskega razvoja slovenske zemlje. Bogata na sledovih stare kulture, zarezana na prometnopolitično silno razgibanem ozemlju je bila Slovenija že od nekdaj privlačna za znanstvena raziskavanja domačih kakor tujih učenjakov. In ker se je Muzejsko društvo °b ustanovitvi univerze tesno povezalo /■ najvišjim našim vzgojnim zavodom, je tudi njegova zasluga, da so slovenski zgodovinarji in geografi z dragocenim gradivom prikazali svetu naš svet v pravi luči. Slovenska univerza je tudi temeljila v narodu že davno prej, preden Smojo z osvobojenjem dobili, koliko top. zelja jn zahtev je bilo zaradi nje iz-lazemh že na .številnih taborih v zvezi z zahtevami po Zedinjeni Sloveniji! In iom° S? na, kraju ve!ike vojne jeseni 1. 1919 polagali temelji, ko so se odprla vrata univerze prvim našim slušateljem, Je prišla za Slovence dolgo pričakovana doba, ko so lahko dokazali svetu, da so v pogledu znanstvenega delovanja že davno zrel narod, ki mu je le treba svobodnega razmaha na lastnih tleh. Naša Alma mater je zbrala v svojem okrilju odlične znanstvenike, ki so vce-pili mladini realne poglede v poznavanje naše zemlje, jo poglobili vsestransko v vse panoge vede in ji dali krepke osnove za pot v življenje, v samostojno delo. Ni treba posebej naglašati, kolikšnega pomena je za Slovence, da lahko vzgoje doma visokošolsko mladino, da ji nudijo prilike, z domačimi pogledi spoznavati svoj svet, življenje ljudi in raznovrstne probleme v resničnih dejstvih, brez tendenčne navlake, ki jo je pošiljala k nam tuja znanstvena literatura. Slovenski profesorji, juristi, absolventi raznih filozofskih ved,, predvsem pa tehniki so mnogo pripomogli, da je mlada Jugoslavija tudi izven Slovenije dobila za državo in narod koristne delavce. Bogato gradivo, ki so ga zbrali instituti in laboratoriji naše univerze, znanstvene zbirke in pripomočki naprav, so vidni sadovi dvajsetletnega napredka ljubljanske univerze, ki je postala v dveh desetletjih vsenarodna last, nepogrešljiva ustanova Jugoslavije ob sever-no-zahodni meji. Število slušateljev, ki leto za letom narašča, pritok visokošol-uev tudi iz drugih krajev države, bratske Bolgarije in od drugod priča o kvalitetni višini zavoda. Ob dvajsetletnici ljubljanske univerze si vsak naš človek iskreno želi, da bi se razvijala nadalje krepko in ustvarjala plo dove na vseh poljih znanosti. Naša zenite in človek nudita na pretek še neraziskanih problemov, v gospodarskem, političnem, kulturnem in socialnem izživljanju našega naroda je še premnogo vprašanj, ki terjajo znanstvenih ugotovitev in realnih smernic za njihovo plo-donosno rešitev. BRUSELJ, 16. dec. Havas. Minister Ismen je v debati o preračunu za zunanje ministrstvo naglasil, da bi se vprašanje nevtralnosti Belgije moralo vzeti ponovno v pretres, če M bilo ogroženo holandsko ozemlje. Tudi druge države so upale, da bodo ostale ob strani vojne, pa so bile iznenada napadene. Sreča, da ostanemo ob strani, ne zavisi od nas. Mir . ni mogoč brez kulturne enakosti med naro-b**z omejitve oboroževanja, brez svo- Finci ogrozili napredovanje proti Oulu VESTI O PREBITJU MANERHEIMOV E ČRTE SE NE POTRJUJEJO - FINCI SO S PROTIOFENZIVO ZOPET ZAV ZELI SUOMASSALVI, KJER SO SI RUSI USTVARILI OPORIŠČE ZA OFE NZIVO PROTI BOTNIŠKEMU ZALIVU MOSKVA, 16. dec. Ass. Press, Sovjetski radio je nocoj javil, da je rdeče vojska vdrla čez Mannerheimovo črto, ki brani v Karelijski ožini vhod na Finsko. Radijsko poročilo, ki govori o močnem odporu branilcev, ne pove, na katerem mestu je bila obrambna črta prebita, sklepajo pa, da se je to zgodilo na vzhod nem delu ožine, blizu Ladoškega jezera, kjer so bili najbolj srditi boji. Uradno vojno sovjetsko poročilo pa ne govori o prebitju Mannercheimove črte. Na osrednji fronti pri Uhti, kier skušajo sovjeti prerezat! Finsko na dvoje in prese-ktai njene zveze s Švedsko, so od četrtka rdeče čete napredovale za 15 km. Na ostalih frontah ni posebnih dogodkov. Zaradi slabega vremena počiva tudi sovjetsko letalstvo, ki zadnjih dvanajst dni ni moglo razviti večje aktivnosti. HELSINKI, 16. dec. Ass. Press. Vrhovno finsko poveljstvo javlja, da so Finci znova zavzeli Suomssalmi, oporišče sovjetske ofenzive, ki naj prereže Finsko na dvoje. Finski vojaški poveljniki mislijo, da bo zavzetje Suomessal-mija, ki leži 235 m'-Ij severno od Ladoškega jezera in 20 milj od ruske meje, preprečilo predor ruske vojske do Bot-ni.škega zaliva. HELSINKI, 16. dec. Reuter. Finske čete so vnovič zavzele Suomassalvi in vrgle nazaj del sovjetskih čet zahodno od jezera Kiantajarvi. Na drugih delih fronte ni nobene spremembe. V poročilu, ki ga je izdalo mornariško poveljstvo, je rečeno, da so finske obrežne baterije pri otočju Abo težko poškodovale neki ruski rušilec tipa »Gordi«, ki se je po poznejših vesteh najbrže potopil. HELSINKI, 16. dec. Stefani. V oblasti Kuolajarvi so Finci prešli v protinapad. Presekali so telefonski vod sovjetskim opazovalcem in baterijam, tako da te nepoučene streljajo na lastne vojake. HELSINKI, 16. dec. DNB. Po vsej Finski so nabiti lepaki, s katerimi se vsi doslej mobilizirani rezervisti pozivajo, naj se takoj javijo svojim poveljstvom. To se nanaša na rezerviste do 40 let in rezervne častnike do 60 let. Tretja rezerva še ni poklicana pod zastavo. Potemtakem so poklicani pod orožje vsi vojaški obvezniki od 20 do 40 let. LONDON, 16. dec. Potrjujejo se vesti, da so sovjetske čete zasedle mesto nik-Ijevih rudnikov Salmajarvi in tako dobile v roke rudnike, ki so last kanadske družbe. Rusija bo, ko popravi razdejane naprave in začne s produkcijo, v pogledu niklja neodvisna. Doslej je krila samo tretjino svojih potreb. | nnmačB Ob 51. rojstnem dnevu kralja Aleksandra Zedinil Dne 17. t. m. bo potekle) 5Uet, «JJ se je rodil kralju Petru ^ oSyO' boditelju junaški sin in b iiSander boienje Jugoslavije, Kralj Ni mira brez svobode in * . bodne izbire vladajočih od strani naroda in brez načel o kolektivni pomoči. BRUSELJ, 16. dec. Parlament je sprejel več finančnih predlogov. Mnogo de-i bate je sprožil predlog posebnega zakona o previsnem dobičku, ki je bil izglasovan z 58 proti 6 glasovom. Sedem poslancev ni glasovalo. Takšna večina vlade pomeni, da ima moč v rokah in da ne bo .skoro ministrske krize. Chamberlain na zahodni fronti LONDON, 16. dec. Havas. Predsednik angleške vlade Chamberlain je napravil včeraj obisk pri angleški vojski na zahod ni fronti. Prispel je v Francijo z letalom, ki so ga spremljala angleška bojna letala. Po pristanku na letališču se je Chamberlain z avtomobilom popeljal v stan generalnega štaba, kjer je obedoval z vr- hovnim poveljnikom lordom Gordom in častniki generalnega štaba. Po obedu je obiskal stan angleškega letalstva in si ogledal formacije letalcev. Na potu je angleškega ministrskega predsednika francosko prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. V mraku se je Chamberlain povrnil v glavni stan, kjer je bila večerja. Tudi Norveška dobi novo vlado OSLO, 16. decembra. Agex. Po rekonstrukciji švedske vlade postajajo tudi na Norveškem vedno bolj živi glasovi, ki se zavzemajo za rekonstrukcijo norveške vlade. Na iiradnem mestu o tem molče, vendar je tudi že javnosti znano, da so; med sedaj edino vladajočo delavsko' stranko in opozicijskimi skupinami poga janja, katerih cilj je ustvariti pogoje za koncentracijsko vlado. Konservativni dnevnik »Aftenposten« tudi že poroča o možnosti spremembe v vladi in pravi, da ni izključeno, da bodo dobile opozi-cionalne skupine 6 ministrov. POLJSKE LETALSKE ESKADRILJE V ANGLIJI LONDON, 16. decembra. Poljski letalci, ki so končali sedaj letalski kurz v Angliji, dobe danes angleške letalske uniforme in so formirajo v posebne poljske eskadrilje, ki bodo nastopale samostojno.^ Vse osebje teh eskadrilj je izključno poljsko. Med piloti jo mnogo takih, ki so se sijajno izkazali v prvih bojih z Nemci na Poljskem. TURČIJA SE OTRESA KLIRINGA ANKARA, 16. dec. Reuter. Turški zunanji minister Saradžoglu je ob priliki dneva varčevanja govoril po radiu. Turčija, je naglasil, je sposobna, da plača vse nabavke v zlatu. Vlada uvaja sistem svobodne trgovine In opušča klirinški način plačevanja. Tako sl hoče Turčija zagotoviti nezavisno politiko z vsemi državami. * BILA JE LE NESREČA BUKAREŠTA, 16. dec. Havas. Uprava Z Muzejskim društvom in našo mlado univerzo kralja Aleksandra v Ljubljani praznuje danes ves slovenski narod. Dve velevažni instituciji se lahko s ponosom ozreta na svoje dosedanje delo in naš človek jima iz slehernega kotička slovenske zemlje kliče: Vivat, floreat, crescat. -ine. celulozne tovarne v Zarnestiju javlja, da ni došlo do eksplozije zaradi sabotaže. Nesreča je terjala 61 žrtev. SMRT SLOVEČEGA POLJSKEGA ZGODOVINARJA Pariz, 16. dec. Pat. Po vesteh iz Poljske je tam umrl profesor Bronislav Dom binski, sloveči poljski zgodovinar. Bil je častni doktor več tujih univerz, nekaj časa pa tudi predsednik medparlamentarne zveze. KAZEN ZA ZVERINSKI UBOJ V MESTNEM VRHU Mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru je danes dopoldne obsodil na 6 let težke ječe in a trajno izgubo državljanskih pravic 42letneg,i viničarja Antona Lozinška Iz Drstele pri Ptuju ker je 30. septembra ob priliki trgatve na zverinski način ubil posestnika In očeta več otrok Ruperta Ploja pred njegovo hišo v Mestnem vrhu pri Ptuju. Borza. CURIH, 16. dcc. Devize: Beograd 10, Pariš 9.93, London 17.5250, New york 446, Milan 22.50, Berlin 178.62, Budimpešta 3.35, Atene 3.50, Bukarešta 3.30 (»Putnik«, Maribor, 16. decembra) Koteje—Rimski vrelec: —3, mirno, zelo oblačno, 15 cm pršiča. -— ■ Zedinitelj. Zgodovina ^^«1 nja z mučernško Go g d0tf0viflejjj niso klonile na umiku iz letetta r Albanije v tujino, je vladaj- svetlih podvigov sivolasega ^ tra z velikimi dejanji svoje « ta Aleksandra. P°vd« * # preko Soluna znova n y jugo, (ej Save ter začrtal meje ve|eva ot,#. Z groba na Oplencu j* obletnici prav v da0^LvjjeflQ^ ySo nemo svoje vrste v pr tiči prav v daua I^-avIJe00 i »f svoje vrste v pr ^ niti v bratski slogi P* jo veličino dediščine, ^10 ^ stili junaki Slava 5P"j}a; kralja AleksandraJ^ Jugoslavlia^^f' . glasovali Dopisnik sPo^tlkeT‘eoslavi')6Jni^ J da sta zastopnika izrazila vse simpatij P ^ l8 junaški finski narod, glasovanja pri 2. to i6tske šlo za izključitev staliŠce ZN, hoteč tako ohrafli j ma nevtralnega opaz ,« %t * Muslimani Med muslimani se S stopnici.J', njem času vedno bolj predfl M tnanski Hrvati pnzo kiriets^. ganizacije hrvatsk« jzkušenJ. nja in se posluzu:jej jel0m> p • pridobili z dosedanjim vatski dnevnik«. ionske In v®,! ia Načrt dr. Laze Marko žensko j* d tudi volilno Pr^vl^ ne, k' 1 ^1% tetno izobrazbo ter vljajo si y poklic, samostojno P ^e. 1 d obrt in Pacajo za J° 0 živ#1, 5e . volivno pravicojej“J* laS«^' vernikov, drugi spet za to m S razmere niso še > rijo. Slovenski zastoj ^ jojel« Šajo, da so nase z bčinSkih # volivno pravico > pri & in branijo stahsčej doSta pravice za vse z u venec«. KoltU^V Nemci izstop3^ prej po^/‘ Tisti Nemci, ki s f propaS8*1 pet h vnarodnosociaJlg^^gižJ vrgli P°noyj| Kmetje, ^ « ljajo za Madza ropajo a Kulturbunda, i člall0,n te M - ne bo treba zap« ,£ prav<>s Nemci so prest ^ ’Dani. narodno soclaLijl«. rodnosocialistitpc^ Jugoslaviji- £as, v katerem živimo, nam dan za dnevom prinaša novih presenečenj in treba je resnično mirnih in železnih živcev ter popolnega človeka, da lahko sledi dogodkom in jih tudi relativno pravil-ocenjuje. . Mlada generacija, predvsem javni delavci tega rodu delajo v teh izrednih okoliščinah s podvojeno silo, boreč se ?a priznanje prizadevanj, ki jih zastopajo ® ki so tesno povezana z interesi naroda. Težka je ta borba, ki jo mora voditi ttladi rod, ko stopa na površje in zahte* Va soodločanja v javnem življenju. Na strani sedanji evropski položaj, ki ne 0staja brez vpliva tudi pri nas, na drugi stoni pa se mora boriti nastopajoč^ rod s številnimi nasprotniki v domovini, ki danijo podviga mladine in se v svoji hrambi poslužujejo lepih in nelepih sredstev, samo da sebi ohranijo položaj, ki so si ga pripravili. V tej borbi imajo, kakor vedno do sedaj, politične intrige glavnih vlog. .. / Se naše domače in tudi državno poetično življenje je že od leta 1918 prebedeno s spletkami, ki so mnogokrat 'mele za slovenski narod in našo skupno VSadimir Kreft državo le žalostne posledice. V tem spletkarjenju je tudi eden izmed vzrokov, da se je šele v letu 1939 začela preurejevati naša država. Toda, tudi še sedaj, ko so že skoraj vsi prijatelji in neprijatelji sporazuma javno priznali, da je preureditev države nujna in da jo zahtevalo vse okolnosti, je še precej ljudi, ki podtalno spletkarijo dalje in to največ iz razloga, ker trenutno niso na oblasti ali pa ker ves naravni razvoj bodočnosti ni usmerjen v njihove vode. Ne bo odveč, če ob tej priliki ugotovimo, da so tudi poedini Slovenci med onimi, ki so s tem načinom političnega dela omogočili, da se je odlašalo s sklenitvijo sporazuma do letošnje jeseni. Kakor že rečeno tudi po 26. avgustu te intrige niso prenehale, v nekaterih ozirih so se celo pojačile in znaki kažejo, da naj bi postali žrtev političnih intrig tudi oni, ki so se pred kratkim odločili stopiti v javno življenje, v njem sodelovati in soodločati, ne zaradi sebe in lastnih koristi, nego zaradi svojih dobrih prizadevanj in v prepričanju, da nihče, tudi najmočnejši ni upravičen, da bi odklanjal sodelovanje ljudi, o katerih dobro ve, da imajo iskrene in poštene namene. Možno je, da bo to delo nekaterim trenutno uspelo, prepričani pa smo, da ta uspeh ne bo dolgotrajen, ker je pravično delo prizadetih močnejše od stvarno neutemeljenih nasprotnih prizadevanj. Res je, da se metode, ki so že pri nekem poslu ukoreninjene, ne dajo z mahom odpraviti, toda kljub temu je bilo pričakovati, da bodo vsi spoznali, da je danes demokratično sodelovanje vseh konstruktivnih elementov nujno in da je zato tudi nujno, da se odvržejo iz javnega dela vsa ona sredstva, ki ozračje kalijo, nikdar pa čistijo. Nasprotno pa opažamo, da se to ne dogaja in da hočejo nekateri drveti naprej po poti, ki nam je prinesla že toliko nevarnosti in razočaranj. Zato je potrebno, da še enkrat povemo, da bomo šli odločno po poti, katero smo si začrtali, ne oziraje se na intrige okrog sebe. Raznašanje neresnice, neopravičeno obrekovanje, dvoumno pisanje, poročanje in govorjenje, zlonamerno prišepetava-nje, zavestno potvarjanje resnice itd. so sicer sredstva javnega dela, ki pa jih pošten, iskren in resnicoljuben človek ne uporablja. sprejem evropskih in izven-evropskih postaj tudi podnevi z luksuznim superom Vprašanje nezazidanih parcel v Mariboru naši javnosti se je ze ponovno raz-p£avljalo o vprašanju zazidave maribor-Sk&sa mestnega središča, govorilo se je Pa tudi pri mestni občini in drugod. Se nedavno smo nekje čitali, da je Maribor v Svojem središču najbolj nezazidano Jesto v Jugoslaviji in da beže vsi, ki ®čejo graditi, na periierijo, dočim osta-,li° gradbene parcele v samem centru ^zazidane, kar je na kvar mestu in v ^odo občini. Povedano je bilo tudi že Ponovno, dar je temu glavni vzrok špekulacija z navijanjem cen, saj so zahtevali nekateri lastniki stavbišč že po 1000 V več dinarjev za kvadratni meter. Gotovo bo marsikoga zanimalo izvesti točnejše podatke o številu hiš, ki so po osvobojenju zgrajene v maribor-stani mestnem središču ter o številu par-^1» ki so na tem področju ostale^ še Vedno nezazidane. Preden se pa lotimo leh podatkov, moramo določiti pojem ^estnega središča«. V Mariboru to ni ®žk°- Kot središče velja nedvomno pro-°r> ki ga omejujejo na zahodu Stross-^averjeva ulica in Vodnikov trg, na se-Mestni park in bližina Tomšičeve . *ce, na vzhodu železniška proga, na fSu Pa reka Drava. Mimo tega imamo ® ožje središče magdalenskega predala, ki je sicer dejansko raztegnitev javnega' na desnem še na levi breg rave. To južno središče tvori Trg kra-J* Petra z okolico do Tržaške ceste, ~‘ezniške proge in Frankopanove ulice. ayno središče delita dve transverzali * Štiri dele. To sta transverzali zahod-v. °d s Slovensko ulico in Aleksandro-cesto ter sever-jug s Tyrševo in Gorsko ulico s podaljškom čez Glavni J )na državni most. Eno tretjino tega „ °'iša tvori staro, večinoma strnjeno, pretežno s starimi, nizkimi hišami za- li jj^?no mesto, dve ostali pa novo z več-s»novejšimi, a zato manj strnjenimi avbami. ^animivo je vprašanje, kako je z obetal ^ansverzalama, ki sta v pretežnem 10>" 2e davno strnjeno zazidani, a le ma-sistematično. Transverzala zahod-ie dobila po osvobojenju 10 novih tfidp ^ jih pa morala še najmanj to ?Se!’ ak° bi hoteli, da bi bila strnje-tere az’dana in da bi izginile tudi neka-Sot0 stare_> nizke bajte, ki tej transverzali tranv° n‘so v okras. Dve izmed na tej Ce]0 Verzali zgrajenih hiš sta njeno lice Sajj ^kvarili, namesto da bi ga polepit^ p e ježita na Aleksandrovi cesti ie Up. rar|čiškansko in Sodno ulico, kar t>rof5°!0v'' že takoj po gradnji tudi univ. France Stele. Druga transver-eVSr-JUS:’ Je dobila sarn0 tri nove ^ 6 a' p°treboyala pa bi jih najmanj da bi se zamašile sedanje vrzeli, ki leže vse v severnem delu, t. j. v Tyr-ševi ulici, V južnih dveh delih pod transverzalo zaiiod-vzhod ležeče mestno središče, ki ga križajo od juga proti severu Stross-mayerjeva, Gospejna, Stolna, Gosposka, Vetrinjska, Kopališka, Frančiškanska, Sodna, Vošnjakova, Cvetlična in Mlinska ulica, Ob jarku, Kocljeva, Wilden-reinerjeva in Marijina ulica ter Koroška cesta in Slomškov, Glavni, Rotovški in Grajski trg, je dobila po osvobojenju (ako štejemo vogalne hiše povsod kot dvojne) 23 novih stavb, nezazidanih parcel je pa ostalo najmanj 162. V severnih dveh delih nad omenjeno transverzalo ležeče mestno središče z od zahoda proti vzhodu potekajočimi Gregorčičevo, Krekovo, Koroščevo, Obiličevo, Razlagovo, Maistrovo, Aškerčevo, Kolodvorsko in Kopitarjevo ulico ter od severa proti jugu ležečimi Trubarjevo, Tvrševo, Grajsko, Vrazovo, Ciril-Metodovo, Prešernovo, Cankarjevo, Cafovo in Kersnikovo ulico ter Jugoslovanskim, Zrinjskega in Trgom svobode je dobilo v teh 20 letih skupaj 32 hiš, nezazidanih parcel je pa ostalo nad 150. V južnem podaljšku okoli Trga kralja Petra je bilo zgrajenih (z bolnišnico vred) 15 hiš, biti pa bi jih moralo še najmanj 50, da bi bila zazidava strnjeno dovršena. Ako seštejemo sedaj vse dele, spoznamo, da je bilo v mariborskem mestnem središču po osvobojenju sezidanih skupno samo 80 hiš, nezazidanih paroel je pa ostalo okoli 400. Pri tem so pa vogalne hiše štete še kot dvojne, tako da je dejansko število nižje. Ako bi se gradbena podjetnost v mariborskem mestnem središču nadaljevala tudi v bodoče v tako počasnem tempu, potem ne bo zazidano niti v 110 letih, t. j. do 1. 2050. Medtem bo pa treba podreti še marsikatero staro baito, kar bo gradbene parcele še številčno povečalo. Špekulacije z navijanjem cen stavbišč v središču so torej zelo dolgoročne in od njih sedanja generacija ne bo imela prav nobenega haska, najbrže pa tudi ne prva prihodnja, ako se razmere -temeljito ne spremene. Vse te parcele bodo ostale mrtev kapital za lastnike ter kvar za mesto in izguba za mestno občino. Maribor po osvobojenju ni doživel takega razmaha, kakor so ga doživela ostala jugoslovanska mesta, z izjemo slovenskih: Ljubljane, Celja m Ptuja. Medtem ko se je Zagreb skoraj potrojil, Beograd popetoril itd., je prirastek prebivalstva Maribora znašal komaj po 3000 duš vsakih 10 let. Pač pa je na njegov račun krepko naraščala okolica, ker se v samem mestnem središču nove hiše zaradi predragih stavbišč niso mogle graditi, kajti gradili so jih po ogromni večini le mali ljudje, obrtniki, uradniki in delavci. Ti so bili prisiljeni iti na periferijo in Prodaja tudi Razen tega prinašamo ORION 5-cevnf popularni super na mesečne obroke od til n 180*— Samoprodaja L. LUSICKY Maribor, Koroška tasta št. tl Anton Bremec. Celie bodo tudi v bodoče, ako se razmere ne bodo temeljito spremenile. Spremeniti bi s® pa samo z intervencijo mestne občme, ki naj bi segla po že davno predlaganem sredstvu: obdavčenju nezazidanih parcel, oziroma pobiranju nekaterih davscm, tako kakor da bi stale na njihovem mestu že dograjene hiše. Dalje bi pa bilo treba doseči tudi pravno podlago, s katero bi se lastniki prisilili, da zgrade okoli njih enotne lične ograje in ob cesti asfaltirane trotoarje. S tem bi se ne le olepšalo mestno lice, ampak bi se iznebili ob suhem vremenu tudi prahu, ob dežju pa blata. Problem je nujeu m potrebno je, da ga že enkrat energično začnemo reševati! i Ob dvajsetletnici mariborske Študijske knjižnice Kdo teh, ki prihajajo danes v velike, zračne in s tisoči in tisoči najraznovrst-nejših knjig, revij, časopisov prenapolnjene dvorane, se zaveda, da je vse to za naše razmere neizmerno kulturno bogastvo nastalo iz malega početka (po ustanovniku Mateju Slekovcu l. 1903) in da je v teku razvoja moralo pretrpeti bridko usodo kulturnih brezdomcev, ki ga od danes do jutri poganjajo od hiše do hiše. Prihodnje leto bo ta zavod — ponos Maribora tudi pred širšim vnanjim svetom — praznoval 20letnico obstoja, a tri leta pozneje obhaja že 40letnico svojega nastanka. Bo torej dovolj prilik, da se tudi naša širša javnost seznani z usodo in zgodovino te naše vrhovne književne predstavnice. Vendar je tudi že letošnji 10. december zelo važen dan, ki je odločujoče posegel v zgodovino te knjižnice na njenem prehodu iz omejene društvene v današnjo javno Študijsko knjižnico. V velikih skrbeh društvenega odbora za ustanovitev javne knjižnice- in za stalnega knjižni čarja kakor tudi za primernejše prosto-^ re se nepričakovano pojavi rešitelj pok. pisatelj dr. Ivan Lah, takrat uradnik na našem^ magistratu. Omenjenega dne je namreč dr. Lah poslal Zgod. društvu dopis sledeče (zgodovinsko važne) vsebine: »Vladni komisar dr. V. Pfeifer me je poveril z nalogo, da bi skušal iz do sedaj obstoječih knjižnic skoncentrirat; Javno Študijsko knjižnico v Mariboru. V ta namen je mesto kupilo knjižnico prof. Kaspreta in je prepustilo prostore v »Deškem zavetišču« (dve veliki sobi), kjer bi se dala knjižnica primerno urediti. Obračam se torej na odbor sl. »Zgodovinskega društva« v Mariboru, ki ima bogato knjižnico, da prepusti svojo knjižnico »Javni Študijski knjižnici« v uporabo pod sledečimi pogoji: 1- Knjižnica se preseli iz dosedanjih prostorov v skupne prostore v »Deškem zavetišču«. (Arhiv si društvo lahko pridrži v svojih prostorih, oz. se mu dajo prostori istotam). lastninske pravice knjižnice-ostanejo društvu. 3. Mesto bo skrbelo *a to, & st knjižnica čimprej izpopolni, da bo od- potrebam našega kulturnega napredovanja v Mariboru. 4. Mesto bo ukrenilo vse potrebna uDravn J*- .kniižllica v državno se s čaJ\ aY?Im knjižničarjem, da « na stopinjo državne .avne studijske knjižnice. 5. Mesto bo skrbelo za to. da se nrpH11101 Za sedaj gotovi varnost upravi ° eV* *zprememk° v mestni 6. Mesto bo skrbelo za to, da dobi f'Zgodovinsko društvo« od države za knjižnico, ako ta preide v državno last Primerno odkupnino, ako bo društvo to zahtevalo.« 354)00 Čehov. V Buche*nwaldu pri Weimarju, koncentracijskem taborišču je zbranih doslej 35.000 čeških internirancev. Kmetski upori na Slovenskem Naskok puntarjev na gradove in 3osip Mravljak — Stanovi se zbirajo HERBERSTEIN NA DELU Za poveljnika vojske . • i_nnn Za poveljnika vojske proti staj« skim in kranjskim Pf medlem določen Junj inaeL maloštevilno vojsko, ki ki Ujete upornike obešajo na najbiižje drevoI“ ^"^InTv^koUd Gleisdorfa ® jih deloma pobil, deloma 1 grad lo se je obrnil na jug u| ^ih ro-Viltuž. ki je bil tudi v nravi gor, kali. Od tod je kremi ob Dr^ ^ si izsilil pn uzenici p p0. Dravo in potem blizu \ u Ua. ■.n ''koncem ]uni]«> Odposlali so pritožbo cesarju v Gradec in je 31. maja deželni glavar Die-trichstein delegiral četvorico odličnikov v Konjice na pogajanja. Kmetje so obljubili, da bodo začasno miro-• vali in nikogar več silili oziroma sprejeli k puntu, da bodo vrnili medtem zavzeta gradova Podčetrtek in Pilštanj, o povzročeni škodi pa naj razsodi cesar sam. Kaj pa so komisarji kmetom obljubili, ni znano; akti so se izgubili (?). Tudi o kakem uspehu pritožbe ni znano nič, najbrž se sploh ni predložila na odločujočem mestu. Kmetje, ki itak gospodi niso mnogo zaupali, so oslali naprej pod orožjem in strahovali graščake. Ta čas so zavzeli grad Zbelovo in samostan v Studenicah, ki so ga oplenili, z redovnicami pa so zelo grdo ravnali. UPORI PO KOROŠKEM Tudi na Koroškem se je punt zelo širil, zlasti v Labodski dolini. Pri Pu-strici se je 1. junija zbralo 3000 kmetov* središče upora pa so bile Roje. Ko ie prišel k njim komisar iz Ce-lo\ca, so izjavili, da ne nameravajo storiti nikomur nič žalega, želijo le božjo pravico in cesarskim komisarjem biti na odgovor. Tudi v Junsko dolino se je upor razširil, potem dalje v Ziljsko dolino in na sever do Slrasburga. Cesarska komisija je izdala 10. junija iz Celovca proglas na narod, da naj se ne pridruži puntarjem, temveč pove svoje pritožbe komisarjem v Celovcu. Ponovno je izdal cesar 11. junija razglas, v katerem poziva kmete vseh treh dežel, da se razidejo in ne zbi-misarjem v Velikovcu. Ce kmetje ne bi ubogali, naj prelati, plemstvo, mesta m trgi pripravijo vojsko, da na povelje cesarskega stotnika gredo nad upornike. Niti komisarji, niti deželni stanovi pa niso pri pimtarjih nič opravili. STANOVI ZBIRAJO VOJSKO Medtem so stanovi zbirali vojsko-komaj 450 mož so zbrali v Velikovcu’ m se ti niso bili popolnoma zanesljivi, kajti pešci niso hoteli iti nad kmete. -1 ai\°-VI SO Pos^a^ te čete najprej proli St. Vidu; to mesto pa se je dolgo branilo, vojsko sploh sprejeti v svoje obzidje. Od tod je šla vojska v Beljak, kjer jo je dosegel žiga Die-tnchstein m se ji postavil na čelo. V kratkem je kmete premagal in raz- pršil, nekoliko vasi požgal in dal par krivcev usmrtiti. Najprej so se vdali bekštanjski podložniki in prisegli zvestobo; to je bilo 21. junija. Kmalu po- tem so sledili še drugi. Z UPORNIKI NA VEŠ AL A V tem je zavrelo severno od Drave pri Vovbrah, Ebersteinu in Hutlen-bergu; rudarji so se pridružili kmetom. Zavzeli so trg Altenhofen, tudi posadka na gradu se je vdala. Prav takrat je prispela Dietrichsteinu pomoč od cesarja, 300 pešcev; združili so se s stanovsko vojsko in udarili na Altenhofen. Kmetje so se morali vdati in podvreči, nakar so čete napravile red še v Labodski dolini. Pri Rojah so premagali zbrane kmete in vzpostavili zopet red. Podjunski uporniki so se zbrali pri Velikovcu in zasedli most. Tudi te so stanovske čete potolkle in privedle k pokorščini. Povsod so z ujetimi voditelji postopali brez usmiljenja: obesili so jih brez sodbe na naj bližje drevo. KRANJSKA SE ŠE DRŽI S tem je bila vstaja na Koroškem zadušena, na štajerskem in Kranjskem pa je bil položaj še ncizpremenjen. Se 12. julija so zavzeli kmetje gradova Kunšperk in Podsredo ler Bizeljsko (last krškega škofa), na Kranjskem pa je vnovič prišla posredovat cesarska komisija, zopet brez uspeha. Vstaši so skušali zavzeti še grad Črnelo pri Domžalah, odgnali so živino, zažgali pristave in razdejali ribnike, gradu pa niso mogli zavzeti. Tudi gradu Ortneka niso dobili, ker jih je graščak Lamberg s pregovori toliko časa zadrževal, dokler ni zbral nekoliko vojakov in ž njimi razpršil kmete. Zavzeli pa so Auerspergov grad Najdek. in poiem uuu. ' Da' bil zbrane kmete (konce1« J jn ga Ije je vodil vojsko proti J g brez odpora zasedel. Gr P jgjo v posesli puntarjev. J jjitk«, med kmeti in Herbersleinou ki jo končala s pop.*™ ,, upornikov; padlo je - (Mittefl- drugem zapisku pa samo /00. 1 , 23/126). Vojska, To je bilo prve dni ju ij • ^ se. ki jo jc oočOHer .crsi™^ ^ slavljena tedaj v Cd,u ,s , njemkov m pešce , n m0ž iz “ jeli štajerski stanovi 40 ^ ^ i-oške in 200 konjenikov, naj^ # račun kranjskih dezeln pnj torej 1300 vojakov. Statistika posestnih razmer v Prekmurju nam v najbolj žarki luči osvetli temeljni problem najmlajše slovenske pokrajine. Po njej mora postati jasno tudi zadnjemu dvomljivcu, kjer in zakaj se je sprožil silni plaz, ki že dvajset let pobira s seboj na tisoče prekmurskih pol-proletarcev. Prekmurje ima 93.000 ha zemlje in 90.650 prebivalcev. Obdelovalne zemlje je 67.000 ha, od katere bi moralo živeti 77.000 kmetovalcev. Torej pride na 1 prebivalca 1.02 ha vse zemlje ali na 1 kmetovalca 1.20 ha vse zemlje In 0.87 ha obdelovalne zemlje. Na 1 prebivalca v Prekmurju pride 0.74 ha obdelovalne zemlje. To so številke, ki uvrščajo Prekmurje med najbolj prenaseljene pokrajine v Jugoslaviji in v svetu sploh. En kmetovalec obdeluje v Jugoslaviji povprečno 2.1 ha obdelovalne zemlje. Toda za pravilno presojo ni dovolj statistika odnosov med celotnim številom poljedelcev in agrarne površine. Potrebno je poznati tudi-njihove medsebojne posestne odnose. Do 5 ha posesti ima v lendavskem okraju 88%, v soboškem okraju pa 61%. Povprečno v Prekmurju 72% ali 12.281 kmetovalcev nima več kot 5 ha zemlje. Ti posestniki pa se tudi medsebojno močno razlikujejo. Iz Kultura Knjižni dar mladini za Božič Slovensko mladinsko slovstvo je doseglo po osvobojenju velik napredek, tako glede vsebine kakor glede knjižne opreme. Pred osvobojenjem skoraj nismo imeli domačih slikanic ali večjih ilustriranih 'zdaj, in starši so segali cesto po tujih, predvsem nemških, kadar so hoteli razveseliti otroke za Miklavža, Božič ali drugo podobno priložnost. Največ zaslug za ta razvoj si je pridobila Mladinska Matica, a tudi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala že lepo število, zlasti grafično prvovrstnih izdaj. Med take lepe Izdaje spada tudi najnovejša knjiga »Tinček in Tonček« na 364 straneh velike osmerke z eno ali celo več ilustracijami na vsaki strani. Zgodbo o dveh potepinskih dečkih Tinčku in Tončku je priredil naš znani mladinski pisatelj Mirko Kunčič sicer po tujem viru in tujih ilustracijah, ki so izhajale v »Slovencu«, vendar pa tako svobodno in po svoje, da je bolj original kakor prevod. Originalno besedilo je bilo več ko za polovico krajše. Mimo tega je dal Kunčič zgodbi nov notranji poudarek in tako dvignil njeno vrednost tudi v leposlovnem in etičnem oziru. Poleg tega se odlikuje po svoji napeti vsebini, ki nas vodi z obema glavnima junakoma čez široka morja v eksotični svet mornarjev, opic, slonov, krokodilov, ljudožrcev itd. Neštevilne so neprilike in nevarnosti, ki jih doživita oba nepridiprava, vendar se iz vseh srečno rešita in ohranita v srcu toploto ljubezni in dobrote, dokler se ne vrneta spet v okrilje svojih mamic. Vse je pa pripovedovano in risano z bujno fantazijo, ki skoraj ne pušča oddiha. Založnica je opremila knjigo po vseli načelih moderne grafične umetnosti. Tiskana je na boljšem papirju, tisk je čist in tudi naslovna stran in vezava sta dobri. Vse to opravičuje ceno 75 dinarjev, ki je sicer visoka. Knjiga je prav primerno darilo za Miklavža in Božič. _r- k Razstava Zorana Mušiča v Beogradu je vzbudila veliko zanimanje in priznanje mnogo obetajočemu mlademu slovenskemu talentu. O Mušičevem uspehu bomo še poročali. k Društvo prijateljev Strossmayerjeve galerije v Zagrebu je pridobilo za omenjeno galerijo dve dragoceni sliki stare italijanske umetnosti, in sicer »Blagoslavljajočega Jezusa«, delo Tiziana (1477 —1576), in »Portret benečanskega prokuratorja«, delo Sebastiana Bombellija, rojenega leta 1635. v Vidmu na Furlanskem, umrlega 1. 1717. Rudi Čačinovič pod 2 ha posesti ima povprečno v Prekmurju 27.5% (4686), od teh v lendavskem okraju 35% (2416) in v soboškem 22.5% (2270). Od teh ima 0.1—0.5 ha v Prekmurju 5.3% (905), od 0.50—1 ha, 6.9% (1169), od 1—2 ha 15.3% (2612). Od 2—5 ha tvori v lendavskem okraju 52% (3677), v soboškem pa 39% (3918); povprečno je v Prekmurju posesti med 2—5 ha 44.6% (7559)! Od 5—10 ha ima v lendavskem okraju 10.6% (744), v soboškem 29% (2886) posestnikov, ali povprečno v Prekmurju 21.4% (3630). Upoštevajoč različno rodovitnost zemlje ter druge okoliščine, se računa v Prekmurju za eksistenčni minimum posest od 8—12 ha. V lendavskem okraju so pogoji boljši, zato je treba vzeti nižje merilo kot na slabo rodovitnem Goričkem. Zato ne dosegajo eksistenčnega minimuma niti vsa posestva iz skupine 10 do 20 ha, ki bi naj predstavljala v Prekmurju tkzv. srednjo .posest. Teh posestev je v lendavskem okraju 1.2% (78), v soboškem pa 9% (904); skupno v Prekmurju 5.8% (982). Zato ima eksistenčni minimum v Prekmurju le 5—8% vseh posestnikov! Večjih posestev 20—50 ha je v lendavskem okraju 13 (0.2%), v soboškem pa 97 (1%), torej skupno v Prekmurju k Smrt francoskega učenjaka. V starosti 80 let je umrl v Lozani v Švici univ. prof. dr. ing. Jerome Franel, evropsko znan matematik. Rojen je bil v Franciji (Provence), deloval pa je večino svojega življenja v Švici kot profesor na lozanski tehniki. Napisal je več znamenitih znanstvenih del. k Strahinja Petrovič zapušča Zagreb. Eden najvidnejših igralcev zagrebške drame, Strahinja Petrovič, zapušča Zagreb in odhaja v Beograd. k Slovaškj mladinski mesečnik v Jugoslaviji. V Bačkem Petrovcu, središču jugoslovanskih Slovakov, je pričel izhajati slovaški mladinski mesečnik »Naše Sl-niečko« (Naše sončece). k Ladinsko slovstvo. LadinšČina ali retoromanščina, sorodna furlanščini, je bila šele letos uradno priznana kot četrti državni uradni jezik v Švici (nemščina, francoščina, italijanščina), sc pa kljub maloštevilnosti Ladincev razvija tudi že v lastni književnosti. Societa Retoruman-tscha izdaja celo svoj zbornik »Anna-las«, ladinski pesnik Pcider Lansel je pa izda! nedavno zbirko svojih pesmi »Fan-zognas« (Ognjene lilije). To je pač najmlajša evropska literatura in v jeziku ki ga govori komaj 50.000 ljudi. Za primer ladinščine navajamo Lanselovo kitico iz pesmi »Fideltad« (veselje): Pottsch dir amo? Di! — Pouscli far amo? Fa! — Ouant Iftncli cha cjuai dfira, — Ningitin chi nu sa! 110 (0.6%). Šele ta katerih od srednjih 0 delovn®,* rajo zaposlovati tudi najete ^ ter se po svojih gospodar nekoliko približujejo !astl#, po standardu življenja J ostaia)0’. za veleposestniki daleč £ ^ ^linU hovi lastniki so kmetje, ^gra žive samo od ^ hov jemami kriza ti žive samo oa * stanu . je prejšnja leta -^0 oni, ^ močno znižala. Izjem0 , ^g znSi imajo poleg zemlje še k (trgovina, gostilna, nth11 Od teh se ločijo v$. ptn' ‘- ."V,, sestev nad 50 ha. Ni’ o0tneiP , >cev, več kmetje v navadnem va S®v ;{aj» Deloma spadajo sem Poi jd sc sllo deloma so to veleposes ’j0 is ^ „o vojni. Mnogi lastniki «£, d še industrije, imajo v0 eljvseN ^ zavodih itd. To velja P j,(jel0V . po-.,„,1 mn im. la so “ ter > sesiva uuu iuu u». -- t0£]ali čisto kapitalističnih n ^ezdm'1 'p-močjo strojev in naje\ng ha i® ri cev. Posestev od oO-' 0tjoškPPJ ;e v davskem okraju L t00_-200 k,i skupno torej 10. Nad ^ sob°f. ilfljv SKUpno torej * lendavskem okraju*’, poses«‘I skupno 7. Od 200—" netidava, flpti11 Prekmurju 7 lastnik v pre 5;, bota 4), nad 500 ha ingj^ Hal"1 • u#' ,ses« f9. 't , nad 500 ha ta dva veleposestnika Lendava grofica Zichyk ^ Kot je iz gornjih ^^'daim5 razvidno, je JOgr0IIllia flif dfobne in male po • ; zernlJe’ . |ii' •s*#**?* bo moglo nuoui sv |.oiljUnKtur5rl* p\[ JI. ‘ slrtt id bo moglo nuaui sv.51junkturaa> stcuce kljub vsem ii0i ] mOžt,av.fl$ tenzifikacijl, v kolikor - eksistci> f preskrbeti tein mnoz»ca® sfCdm ^ kako dvigniti sOntiard ijsK0 vP jka sestnikom, je danes ^ nie Prekmurja, lo . ^anadla m;t11 J težje, ker izgleda, da J vsakoletfl provizorične rešitve z ^ b0 zato selje vanjem v tuj m Vsako r uSp^' iskati rešitev drug. stvafej # tega problema, če (z sPozit‘ bo pa moralo izh^led agrarnif , daje statistični na ,nestu fetjStis Prekmurju. 111 1 ,ejstvi, n111 h0W0,l piranje oči pref % se sam« ^ sKa tiatolceyanje_omna]i pa ^ 111 i -n V "T,- ce sau|U,. ,0 sk-• k' se .p, ki s uiek1' naiuiccvcM,- ,: oa oim*'■ roo. svojo eksistenc oni zgo^ ^tiA iaii opowri*'"»' “J iavnosj' Mnogo je bt kftlUrja. ri' jb0|j P. v pravi podob. P dob; naiB . „h . . I.. M 5 lUJ V mnog« • ■ prAktnuno* *-ibOH L;t, 'r prav! podob. lob, i'h srt. tem pri nih Seja celjskega mestnega sveta Celje, 16. decembra Sinoči se je vršila v mestni posvetovalnici seja mestnega sveta. Župan je Uvodoma poročal, da so bili vsi sklepi ftdnje seje izvršeni, odnosno se obravnavajo v smislu sklepov. Omenil je tudi vzpostavitev carinarnice I. reda v Celin, kar je za naše mesto važna gospodarska pridobitev. V tej zadevi ima vse zasluge senator in mestni svetnik gosp. Alojz Mihelič, za kar mu je mestni svet 'zrekd iskreno zahvalo. — Konstituiral ^ je odbor za obvezno telesno vzgojo, katerega predsednik je prof. Bitenc, ^predsednik pa učitelj Franjo Roš. — Konstituiral se je tudi socialno-politični odbor. — Za zamenjavo zemljišča med ®5stao občino in misijonsko družbo sv. Vincencija na Hribu sv. Jožefa izplača ^stiia občina kot doplačilo za zamenjajo zemljišče misijonski družbi 35.763 farjev. — Kanal pri cinkarni v Gaber-x Se Podaljša. Stroški bodo znašali din •000. — v zvezi z Vodnikovo ulico se Nora urediti tudi kanalizacija v Stross-j^erievi ulici. Stroški bodo znašali din f®00. — Zaradi razširjenja Vodnikove ul. j® morala mestna občina odkupiti od zajcev Gradt en del hiše. Kupnina za to wS0 v znesku 200.000 din je bila izplač-Jlya letos 1. decembra. V sporazumu z ^koncema Gradt, pa se bo kupnina iz-Blažala šele 1. junija 1940 s 5% obrest-Nekaterim prosilcem se prodajo mi. s‘avbene parcele na Sp. Lanovžu in v Odlogu. _ OUZD se dovoli zidanje ^nadstropne hiše v Vodnikovi ulici, n,®0**) 10 let. Po preteku 10 let pa mora VUZD nadzidati še drugo nadstropje, 'zvršitev tega pogoja zahteva obči-Primerno jamstvo. — Zaradi poeno-, avljenja dela v pisarni Mestne elek-:rarne se bo nabavil za elektrarno rajski str0j za 40.000 din. Na Polulah ^Podaljša električni vod do hiš Krušič Y ^ašovec in Rom - Kirbiš. — Javna ^Pucinski most. — Kipar Napotnik je med hišama Vengust in Gradt ter prt Ravnikarjevem skladišču v Zavodni. — V Trubarjevi ulici se premesti proti hiši Mirka Hočevarja svetiljka, ki je sedaj nameščena pri stranskem vhodu gimnazij _ Avtodelavnici Solman v Gaberju se dovoli voda iz mestnega vodovoda za pranje avtomobilov in tudi v druge svr-he_ __ Napeljava vodovoda se dovoli pos. Josipu Vrečarju v Vojniku. — Napeljava vodovoda do hiš pos. Gajška na Hribu sv. Jožefa se vsled prevelikih stroškov odkloni. — Na mestnem pokopališču se uredijo žive meje med posameznimi deli. — V mestni turistični odbor se izvoli mestni svetnik Dobovičnik. v gradbeni odbor pa m. sv. dr. Skober ne, dr. Flajs in inž. Komelj. — Nekatere prošnje za podporo raznim dmštvomse odklonijo, nekatere pa se bodo upošte vale v proračunskem letu 1940-41. — Oc akad. slikarja Vavpotiča se kupi slika kapucinski most. — Kipar Napotnik je ponudil mestni občini v nakup kip Kristusa. Za enkrat je mestni svet nakup tega kipa odložil in bo radi cene stopi v stik s kiparjem Napotnikom. — Vsem trem celjskim pevskim društvom se do voli podpora 1000 din za koncert 1. dec, —Za nekatere revne otroke bo mestna občina plačevala hrano v Zdravstvenem domu in pri Vincencijevi konferenci. — Pri slučajnostih se je predlagalo, da se proglasi čimprej za javno pot promenadna pot ob Savinji in pot ob Rajerjevem posestvu ter da se čimprej odstrani ta bla, ki označuje to pot »Za začasno dovoljeno«. — Sklenilo se je še, da pošlje mestna občina brzojavno zahvalo mini stru financ dr. Šuteju, načelniku mini strstva financ dr. Pavliču pa pismeno zahvalo za zopetno vzpostavitev cari namice v Celju, od katere bo mestna ob čina imela tudi velike letne dohodke na kaldrmini. — Javni seji je sledila tajna V tajni seji je bil upokojen šolski sluga na mestni osnovni šoli I. Kmecl. Najlepše božično darilo Prekmurski drobiž ^Pj>Čiiiska akcija za revne. Predsednik r^oške občine g. Hartner je izdal na sorske občane poseben oklic, v katerem w tudi letos poziva, da prispevajo za najino akcijo občine, ki ima namen obuvati občinske reveže z nekaj darili 7 božič. Denarna sredstva, ki jih ima *%ia v to svrho na razpolago, so mno-f Premajhna, da bi lahko priskočila na f°moč vsaj z malenkostjo vsem onim, ki * tega resnično potrebni. Zalo bodo ob-uslužbenci od hiše do hise nabirali ^'oye. Oklic poziva premožnejše, da pn-|kočij° na pomoč vsaj s kako malenkostjo ohdS tem pripomorejo, da bo Ali"' za- PraPik? m a &e bi kazalo,, da M ^bodoče ob 4 Poskrbela tin; ISNno drugi način za tudi v božičnih na kak SirTlnc ral'cijeV v tej oimuu »«j- lLfe itak rrclične stanovske m huinani-k ^ organizacijo, ki morejo črpati zgolj VaJeh sredstev. Občina ima danes tako fio socialno nalogo, da bi si morala za-stalna sredstva neodvisno od danosti občanov, ki imajo pnjo do-y. drugih prilik. Kljub izredni gradbeni Jjdjetnosti ter skrbi za olepšavo mesta, DoJ*c taka sredstva mogla najti bodisi s k % njene taksne politike ali kako Božična akcija proračuna gotovo Želj*?1 obremenila preveč. Letošnji akciji «o kar največ odziva. wja la nedelja. Soboško trgovsko zdru-o J® je izpremenilo svoj prvotni sklep H«‘au nedelji, ki ne bo 24. t. m., temveč v W,j0i 17. t. m. Tega dne smejo ostati c odprte do 12. ure. V nedeljo, 24. HK >Pa bodo trgovine odprte samo dve I ^poldan. ' Juho v Soboti predvaja v nesita. in ponedeljek velefilm „Tiger iz »Piira". »(vi*!® cene. Od prejšnjega ledna so se cen« nekaterim življenjskim po-v S,9jbam. Indeks cen Združbe trgovcev zaznamuje sledeče spremembe: 'Jiti otrobi so se podražili od 1.35 ® 1.60, rženi otrobi od 1.20 na 1.40 Jov’ Pšenični zdrob od 4.50 na 5 din, su-Sehp ‘^aslo od 22—24 din na 28—32 din. ■ .... sjeljajo za 1 kg. 1 liter olivnega olja J dll' __-T _ • on JJSm Dorii'o ^ri 1 <-> c-<-> kurja °'l s-, 100 na 115 din in bukovih oblic ► turi; din' sedaj 32 din. Podražila se prjava. 1 kub. meter bukovih ce- na 100 din. Ostale cene so neiz- premenjene. Tudi nakupne cene deželnim pridelkom so iste, na pr. pšenica 180, rž 150, krompir 100—110, ajda 140, proso 150 in fižol 400—450 din. Učiteljske namestitve. Akcij’a prekmurskega učiteljstva za izpopolnitev praznih mest, ki jo je vodilo po svojih strokovnih organizacijah, je našla končno odziv na merodajnih mestih. Tako je z zadnjimi namestitvami zasedenih od 31 praznih mest v soboškem okraju 10. Upajmo, da bo kmalu zasedenih tudi ostalih 21 mest ter da se bo končno to vprašanje rešilo na edino pravilen način. V lendavskem okraju sta na novo zasedeni dve mesti. o Iz poštne službe. Na pragersko pošto je premeščen prometnik Pavel Vindiš iz Trebinja. o Osrednje mlekarne v Ljubljani so na zadnjem občnem zboru sklenile razdružitev in likvidacijo. o Meteor je nenavadno razsvetlil za nekaj trenutkov celo nebo nad Litijo. Velik meteor se je utrnil nekje za Sv. Goro. KOROŠKIM BORCEM! Pozivajo se vsi živi sodelovalci m družine preminulih sodelovalcev, ki so padli v bojih za osvoboditev severnih krajev naše domovine 1918-19, da takoj pošljejo prošnje svojim pristojnim voj nim okrožjem z vsemi potrebnimi podatki za podelitev odlikovanj. Podatke za sestavljanje prošenj dobijo zainteresirani pri svojih občinah in pri pristojnih vojnih okrožjih ali pri Združenju vojnih dobrovoljcev za osvoboditev severnih krajev. Zagreb, Tkalčičeva ul. 41., ali pa pri Legiji koroških borcev, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7 I. Celje c Plače je zvišala svojemu delavstvu za 10 do 20 odst. zlatarska tvrdka Pacchiaffo Knez v Gaberju. c Zdravniško dežurno služb« za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Franc Prem-šak na Cankarjevi cesti 6. c Nočno lekarniško službo ima od lb. do 22. t. m. lekarna „Pri Orlu“ na Glavnem c Umrla je v bolnišnid 66 letna posestnica Antonija Dolenc iz Košnice pri Celju. nogavice S.KET1Sstouui Slc,V,”,oDžSK “* —” ™ X 4 MALI CONTINENTAL 5 letno jamstvo! s mm ii@m, podružnica: LJUBLJANA, Prešernova ulica 44, telefon 26*36 MARIBOR, Vetrinjska ulica 30 tel. 24-34 c Božična slikarska razstava celjskih slikarjev se bo odprla v nedeljo ob pol 11. uri s kratkim govorom prof. dr. Fr. Šijanca v sejni dvorani mestne hranilnice. Razstavljenih bo preko 76 del v raznih tehnikah. Svoja dela iz zadnjih časov bodo razstavili ga. Vera Fišer-Pristovšek in gg. . Albert Sirk, Cvetko Ščuka, Miroslav Modic in Karel Mehle. Razstava bo odprta do 26. dec. t. L vsak dan od 8.,—18. c Sprememba avtobusnega voznega reda na progi Celje—Mozirje ter zveza Celja z Vranskim in Št. Pavlom. Da se omogoči nova dopoldanska in popoldanska zveza Celja z Vranskim in St. Pavlom, izpremi-nja „Avtobus mesta Celja" svoje vožnje na progi Celje—Mozirje v toliko, da odhaja avtobus od sobote, 16. decembra t. 1., dalje iz Celja že ob 11.00 mesto ob 11.15 kot do sedaj ter prihaja v Mozirje ob 12.11. Ta avtobus ima ob 11.31 v Dobr-teši vasi zvezo z avtobusom podjetja A. Jugovič, ki vozita od tam na Vransko in v St Pavel. Popoldne se vrača voz ,,Avtobusa mesta Celja" iz Mozirja šele ob 13.37 mesto ob 12.45 kot do sedaj ter prihaja v Celje ob 14.50. Ta voz ima zvezo v Dobrteši vasi ob 14.20 z avtobusom podjetja Jugovič, ki pripelje iz Št. Pavla. Tako bodo imeli prebivalci vse Savini-ske doline kljub ukinitvi nekaterih vlakov na savinjski progi zopet hitro in udobno zvezo s Celjem in z vsemi vlaki na progi Maribor—Zidani most. c Aretirali so delavca Ivana R. iz Celja, ker je te dni pred Belajevo gostilno na Polulah s kolesa delavca Ivana Lebana ukradel sprednje kolo. c Kronika nesreč. Posestnik Jakob Romih iz Šmihela pri Šmarju je v gozdu podiral drevje. Pri delu mu je padlo clrevo na desno nogo in mu jo zmečkalo. — 18 letni delavec Rogomil Glušič iz vojni-ške okolice si je pri delu v NVestenovi tovarni prerezal kite na desni dlani. — 19 letni posestnik Franc Boldin iz Go- milskega je doma padel in si zlomil de- sno nogo. — 40 letna dninarica Terezija Klenovšek iz Lokavca pri Loki pri Zi- danem moslu je padla s kozolca in si zlomila desno nogo. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. c Ljubljanski dnevnik ,,Večernik“ sc v Celju kolportira zvečer ob 20.37 po pri- hodu ljubljanskega osebnega vlaka. c Mestno gledališče. Nocoj ob 20. ba- letni večer Maksa Kurbosa m Irene Lit- vinove. c Slinavka in parkljevka je v okolišu Zavodne v celjski okolici ponehala. Ži- vinski hi svinjski sejmi se bodo v Celju zopet redno vršili. c Združenje brivcev in frizerjev v Celju sporoča, da bodo vsi frizerski saloni v nedeljo, 2-1. t. m., do 16. odprti, na božič, v ponedeljek, 25. t. m., ves dan zaprti, na Stefanovo, v torek, 26. t. m., od S. do 10. dopoldne odprli, na Silvestrovo, 31. t. m., pa do 16. odprti, c »Slovenski dom“ se še vedno ne more pomiriti zaradi dejstva, da je naš list objavil poročilo o bližnji vzpostavitvi celjske carinarnice prej, nego je to storil celjski dopisnik ,,Slovenskega doma". Mi mu ne moremo pomagati, če smo ga tudi v tem pogledu prehiteli, čeprav ima baje direktne zveze z Beogradom. Razburjenje celjskega dopisnika „Slovenskega doma!£ je sicer razumljivo, toii in način, s katerim se je zaletel v nas, pa očituje novinca brez potrebne novinarske prakse, izpiljenosti in finese. Mi mu na njegovi poti ne bomo sledili. Iz kolegialnosli smo na željo dopisnika „Slovenskega doma" našo notico, ki je bila mišljena kot stvarna ugotovitev na neko čudno namigavanje celjskega dopisnika Slovenskega doma“ glede našega poročila o vzpostavitvi celjske carinarnice pojasnili. Ker pa nas je' vkljub temu s tonom in načinom svojega poročanja izzval, mu seveda nismo mogli ostati dolžni zasluženega odgovora. c Tatvina. V Slancih pri Teharjih je včeraj ponoči vdrl v kurnik posestnika Kresnika, p. d. Mrčkona, neki vlomilec in ukradel več kosov perutnine. Storilcu so že na sledu. PtU\ p Poslovalnica „Večernika,£ v Ptuju je na Znnjsko-Frankopanski cesti 10 a v pritličju. Tukaj se dajejo pojasnila, sprejemajo novi naročniki in oglasi. p Društvo „šola in dom“ priredi v ne« deljo, 17. t. m., po šolski maši v gimnazijski risalnici roditeljski sestanek, na katerem predava g. prof. Uršič. Gg. profesorji bodo dajali informacije o učencih. Starši, pridite! p Brozga na Ljutomerski cesti. Na lej cesti, kjer je promet zelo živahen, je ob takih dneh kakor so sedaj taka brozga kakor malodane v kakem klancu. Vsled lega bi bilo umestno, če bi odločujoči poskrbeli, da bi se ta cesta tlakovala vsaj do bolnišnice. p Gruče revežev se zdaj stalno zbirajo pred mestnim načelstvom, ki prosijo občino za podporo. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri ,,Greh“.* Pretresljiv film,' ki odkriva skrivnosti človeške duše. FroticSraginjska akcija v Ptuju Kakor že po drugih krajih, tako je tudi v Ptuju nastal z draginjo-prav neznosen položaj za vse, ki živijo od svojih de- narnih prejemkov, tako delavce, kakor nameščence, javne in privatne. Nastopa- nje proti draginji je različno, kakor ka- teri stan smatra za smotrno. Kmet n. pr. si nekoliko olajša draginjo s tem, da se tudi njemu podraže njegovi pridelki, če- prav mora vedno drago preplačati indu- strijske proizvode. Trgovec na pr. po- viša ceno blagu, ki ga je moral tudi sam dražje plačati, pa je za njega problem draginje rešen. Težje je obrtniku. Toda tudi on ima nekaj prodati, kar lahko dražje proda. Vso draginjo mora končno prenesti konsument. Le delavci in nameščenci, dalje upokojenci, invalidi in sploh oni, ki žive le od denarnih prejemkov in nimajo v nobenem slučaju kaj prodati in ne morejo nobeni stvari zvišat? cen; ti nimajo druge možnosti, kakor da zahte- vajo povečanje svojih prejemkov. Vsi, ki so za to odgovorni, bi morali to razumeti. Vendar je takega razumevanja kaj malo. Zato so ti sloji: delavci, nameščenci in drugi prisiljeni, da se na svojo pest začno boriti proti draginji tako, kakor je za njih edino koristno etro-mu .,Nepozabna not \ vič. Film prcki-AM.:-' 'sdb 1 • H.orr, * Kino Esplanadr. ;T r a“ dov. Višek največji film iz zivlfkop«3 napetosti m senzacij. tka pre* * Kino Lnion. Do V glavaib krasna filmska drama Je y- Rosay vlogah Alberl Prejan ni nanci defc ‘ Zvočni kino Pobrctfc J, £ „Iris“ po romanu ,VeliM ------------------- Mariborsko gledali«• ^ Sobota, 10. decembra, ob 20.. » Red A. , 15.: m Plin j« omamil v neki garaži 18 letnega mehaničarskega pomočnika Franja Roškarja iz Sp. Radvanja. Roškar je popravljal motor na avtu ter pustil teči motor. Plini, ki so se pri teku razvijali, so bili tako močni, da so ga omamili. Pomočnika so prepeljali v bolnišnico, kjer je okreval. Damsko svileno in maco perilo, pletenine, nogavice, šale itd Vodimo kvalitetno blago, nizke cene. Damska in moška modna trgovina A. Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9 m Leto in tri mesece zapora za navdušenje je prisodil veliki kazenski senat mariborskega okrožnega, sodišča 28 letnemu delavcu Rudolfu Vakeju iz Počehove, ker je v neki gostilni govoril take besede, da ga jc moralo državno tožilstvo obtožiti po členu 1. in 3. zakona o zaščiti države. Vakej jc bil poleg tega zapora obsojen tudi na 500 din denarne kazni. Soobtoženi Ludvik Rožman, delavec iz Meljskega hriba pa je bil oproščen. časno kar tu osnuje poseben oddelek za krmljenje ptičev preko zime in naj se da posebnim prijateljem ptičev priliko, da se tu udejstvujejo. Krmljenje ptičev preko zime pa je treba organizirati in razširiti na celo mariborsko okolico, tako bo izdatno razbremenjeno krmljenje le v parku m na Kalvariji. MARIBORSKI TEHNIKI SE ORGANIZIRAJO V nedeljo jc bil v Delavski zbornici sestanek v Mariboru in v okolici usluž-benih praktičnih tehnikov. V Ljubljani obstaja že dalje časa organizacija praktičnih tehnikov, zdaj pa se je tudi v Mariboru osnoval pripravljalni odbor, ki ga vodita gg. Pinterič in Šimenc, in ki si je nadel nalogo, da v najkrajšem času organizira mariborske tehnike po zgledu ljubljanske organizacije. m ting“, Nedelja, 17. decembra, obl5^ "^pusL Jernej in njegova PravlS£dn «5, - Ob 20-Globoko znižane cene. Zadnjic. Navihanka". Znižane cenc. X“ j* ' Božična dramska novost ,,h ^ u- trodejanska veseloigra, ki 1 odUCne us^ redno zabavne vsebme zei je $ he tudi v Pragi m v ^V.^orinsek t naš oder poslovenil Damlo G v Sloveniji uprizori prvič na odru. ' k.-, TiPno drevo P * Najlepši nakit za bozicn Zlati Brišuik. i f nrnvplion ! Radio-aparate, „Hoinji • Braun", dobite u8°dno1 Radio Tsčharre. Opozarjamo ^ ^Trgovski pomo«,ikisc ganizacije javno zborovanj ^aradi v,Draginja m na®cjšče”e dolžnost ^o-nosti tega vprašanja ] ^ tega trgovskega pomočnika, «'* 0dbor. rovanja udeleži. P* * Darila za vsakogarP griSiilk. ^ zadnje novitete pn Zlatt %iewa P% * Važno za božična in ^ik^u vanja. Da omogoči ure nedeljka, dne 18. L-PH ^ 12.30 ure m od low Muzikalije dobavlja promptno po originalni ceni knjigarna V. HEINZ, Gosposka 26. KMVAHMA ..JADRAN“ moderno urejena, shajališč« v*«h tloiev. Tu m inozemski časopisi. Ob sobotah, nedeljah popoldne In ob nedeljan zvečer KONCI RT KAVARNA ..BRISTOL" Tu in inozenv ski časopisi. 0 Izvrstna vina Po dvanajsti uri veselje in zabava SLOVENSKA ZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA Ob priliki stoletnice svojega obstoja je Muzejsko društvo za Slovenijo sklenilo izdati »Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo*. S Urni hoče: društvo izpolniti veliko vrzel v naši znanstveni zgodovinski bibliografiji, ki jo strokovni krogi žc dolgo občutijo, m se za to ni strašilo stroškov. Kazalo .bo obsegalo 4 tiskovne pole, Dosedanji in novi elani društva prejmejo Kazalo za ceno din 20‘—. Naročila naj sp naslavljajo na Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Narodni muzej, Blei\veisova 21, kamor je tudi poslati gornji znesek vnaprej. OKOLIŠKIM DRŽAVNIM UPOKOJENCEM Državni upokojenci, ki želijo, da se Boliiek prinaš a: Otroško perilo, nogavice, rokavice, šale, iopcc, puloverje itd. A. Hediet, Maribor * Dražba kožuhovino v Ljubljani bo 22. januarja 19-10. Pošiljke- naj bodo naslovljene na „Divja koža“, Ljubljana — Velesejem. * Kdt darilo' — polnilna peresa v uaj- večji izbiri po najnižjili cenah pri Zlati Brišnik. „Spansko muho“ pri Kristoviču v Studencih dne. 16. dec. 1939 ob 20. uri pod jim bo izplačala razlika v draginjski do- fežii° S.-. Lintneria uprizore naši vrli ‘že-kladi med mestom in nl^li™ leau&uji v okrilju • kul kladi med mestom ih okolico, naj vložijo nekolkovano prošnjo na računovodstvo Dravske finančne direkcije v Ljubljani. Prošnji je treba brezpogojno priložiti potrdilo pristojne občine o nepretrganem bivanju v prizadeti občini in potrdilo turno prosvetnega odseka pri svoji delavniški gas. četi. Podprite jih z obilnim obiskom. do- ‘ Prav brez potrebe ■ J, ihodom vlaka na kolo* pI*a. f ti Prl vse P orosp krajevD® Sust« lltx «—- Oli* ? bite vse vozne karte z P-jginal?irNTjRU‘'-H im potovanja P° f i možnimi popust1 P potr^ peitte, dobite istočasno v* ^ p o % stopom potovanja vsemi Jaatke glede žel. ^ez, opozori Vas na even. _ tud1 f m vS" Pred vsakim potovanje® u 0glasi razdalje se v lastnem m«* gror no pri „PUTNIKU • &0 to£* & no Union. Do vidi . močnejKlnil! sBner« porce ^ :: "o^ala, Okv, u, od £f rod o sl sna kramljanja Ko Dobeli tnes dolino in los Dr. Stanko Bevk / Pomenek o prehrani, obrambi in čudovitih gnezdih nekaterih ptic Ko pobeli sneg dolino in log ter pritisne zmrzal, se mnogo živali približa človeškim bivališčem. Tam najdejo v kozolcih, ob hlevih in kaščah ter na dvoriščih, pa tudi po cestah marsikaj za svoj želodček. Miši rinejo v živilske shrambe, ptiči oprezujejo okoli skednjev jdi se mešajo med domačo perutnino, kadar ji gospodinja naspe zrnja; kuna heliea, dihur in lisica stikajo s temnimi jjameni okoli kurjih in golobjih nočišč. Po cestah videvamo razen glasnih vrabcev često čopastega škrjanca, ki ostaja zimo pri nas in se ne seli kakor nje-8Qva brata poljski in gorski škrjanec. Čopasti škrjanec ali — kakor ponekod pravijo — š v r 1 j u g a po-?ira po cestah in mestnih ulicah. kar_ se le iztreslo z vozov, iz košov in košar, največ užitnega pa najde tam, kjer je Pogosta konjska vprega. Izračunali so, zapusti konjska prebavljala 15% pobitega ovsa ali drugega semenja neprebavljenega. Konjski odpadki so torej Prav bogata zakladnica za lačne ptičje . želodce. jugih skrbi pretežna večina živali po-^ itak nima, kakor da si poišče hrane. Lakota je poleg ljubezni glavno jedro, koli katerega se vrti in suče vse žival-sfo Življenje. Boj za obstanek, za ohra-poedinca in njegove vrste je vse opravilo živali. V tem boju vidimo vsa JPogoča sredstva za zmago v obrambi: ”rabrost in prekanjenost, barikade in streUanje, skrivanje pod vodo in dvigale v zračne višave, zatemnitve in raz-^etljave, skoraj bi mogli reči, vse, katar v moderni vojni pri človeku. Kako se branijo živali Napadena zver brani sebe in svoje mla-z neverjetno hrabrostjo, često do Svojega pogina; jerebica se napravlja Pokvarjeno in leta nalašč slabo, da vzbudi nase pozornost in spelje sovražnika svojega gnezda; kljunorožec zazida Stati co, kadar vali, v duplo, da ne more Miče do nje in zaroda; hrošč puškar sHlja jedko tekočino na zasledovalca; Pondirek potisne ob opasnosti svoje mladiče, dokler se sami ne znajo potapljati, D°d kreljuti in izgine z njimi pod vodo; Kljunač odnese mladiče po zraku na var-heiši kraj; lisica skoti in doji mladiče v varuem zaklonišču in ptič baja odganja s°vražnike z ognjem. . . P«Č baja živi v Vzhodni Indiji. Svo-Ie Gnezdo si spleta prav umetno v polj015' velike mošnje na koncu palmovih 'stov ali ostrešja človeških prebivališč. stene tega gnezda vtika koščice mehke fjhie in vanje hrošče, ki se v temi sve-kakor n. pr. naše kresnice, toda z vbjo jakostjo. Tako CHARLES D. BURGES KING Isednik zamorske republike Liberije ririški obali gornje Gvineje. Liberija 'Pela že 1847. samostojno ustavo. iv‘ca je 1908 zašla v finančno krizo, r so prevyele USA nad njo kontroli^ svetovno vojno je tudi Liberija vstopi]a na stran zaveznikov. gnezdo se vid! kakor oddaljena hiša z razsvetljenimi okni. S to razsvetljavo odganjajo baje ponočne zalezovalce, kače in podgane, ki se svetlobe boje. Kadar hrošči poginejo in svetlikanje prestane, odstranijo baje strjeno glino s hrošči in vtaknejo zopet nove kepice z živimi hrošči v ostenje gnezda. Ko se mladiči izgode in morejo leteti ter se tako sami izogibati nevarnostim, preneha razsvetljava gnezd. Baja spada v ptičjo skupino tkalcev, ki so v sorodu z našim vrabcem in ščin-kavcem. Mladiči so goliči, ki jih morata stara dalje časa pitati. Pri raznih ptičjih vrstah je doba do godnosti kaj različna, pri kurah vobče krajša nego pri drugih ptičjih skupinah. Kolikor je doslej znano, je najkrajša pri kuri t a 1 e g a 1 a, ki živi v majhnih tropičih v gozdovih vzhodne Avstralije. Ta do 80 cm dolga kura z golim, rdečim vratom, ki ima dolge, ru- mene izrastke, je rjava in srebrno progasta ter gnezdi v skupnih gnezdih, ki so poidrug meter visoko naložena. Čim mladiči izlezejo iz jajc, so že godni in morejo zleteti na drevo, kjer te živali nočujejo. Najdalje pa imajo izgojitvene skrbi in delo s svojimi mladiči neki s t r a k o š i ali viharnice. Mladiči odvržejo lupino junija meseca in so godni šele novembra; celih pet mesecev torej potrebujejo, da zapuste gnezdo in se začno samostojno hraniti. Navadno valijo samice, neredko izmenoma samice in samci, včasih pa se samice valitve popolnoma otresejo in morajo samci sedeti na gnezdu. Takih zanikrnih mater med živalmi ni mnogo, vendar so jih ugotovili pri kazu-arjih, nanduju ali ameriškem noju in pri neki vrsti polarnih kljunačev. Sicer pa primeri, da mora samec skrbeti za zarod, niso omejeni samo na ptiče. Tudi v drugih živalskih skupinah naletimo na matere, ki jim ni mar skrb za potomstvo, ampak ta posel prepuščajo samcem. Navajamo le nekaj primerov iz reda rib. Znan stražar in branilec iker svojih samic je mali zet. Ta pogumna ribica nanese v pesek ali med kamne gnezdo iz raznega povodnega drobiža, največ rastlinskih stebelc, ki jih zlepi s posebnim lepivom. V to gnezdo zvabi ali tudi napodi po vrsti dve, tri samice, ki od-lože tam po nekaj iker. Te ikre brani skrbni samček z vso Ijutostjo pred roparji, med katere spadajo tudi samice, in varuje potem še izležene mladice, dokler ne postanejo kolikor toliko samostojne in uidejo strogemu očetu v svet. Samec morskega konjiča in prav tako morske igle spravljata ikre samic v obtrebušno vrečico, kjer jih oplodita, in čuvata, dokler se ne izležejo. Potem stiskata z mišicami vrečo ter poganjata na ta način posamezne ribice iz nje. To opravilo se zdi, kakor da bi rodila žive mladiče in dolgo časa so mislili, da je temu tako, dokler niso dognali, da mlade ribice samo zapuščajo samčevo varovalno vrečo. »Debela Berta" s 47 cm granatami V Parizu se danes mimo magnetskih min največ razpravlja o novi nemški Debeli Berti, ki premore izstreliti 470 mm granate. Te izdelujejo Nemci menda v Škodovih tovarnah na Češkem. Že med svetovno vojno se Nemci niso zadovoljili s topovi kalibra 38, s katerimi je avstrijska artilerija uničevala belgijska mesta. Zgradili so v Essenu Debelo Berto z 42 cm granatami. Težka je bila v celotni mehanizaciji 89.000 kg, sama granata je tehtala 750 kg. Vsak izstrelek je stal Nemce 11.000 mark, po 50 strelih je pa bil top že neporaben. Debela Berta je imela tedaj več moralne kakor materialne vrednosti, ker je izzvala paniko v Parizu. Baje naj imajo tudi novi orjaški nemški topovi ta cilj. Ker ni mogoče preko Maginotove črte po zemlji, naj bi strahovale Francoze 47 cm granate. Krokar v skandinavski mitologiji Krokar je bil posvečen Odinu, bogu vojne, ki so ga imenovali tudi boga krokarjev, ker je imel dve takšni ptici pri sebi: ena se je imenovala Hugen t. j. um, druga pa Munen spomin. Vsak dan sta krokarja zapuščala Odina in se zvečer vračala k njemu. Skandinavski mornarji so nosili vedno s seboj krokarja, ker so verovali, da te ptice čutijo, kdaj se bliža kopno. Tako je bil poznan veliki gusar Flok- ki, ki je nekoč krenil na pot s tremi krokarji in odkril z njimi Island. Skandinavska zastava je bila izdelana v obliki krokarja, na njej je bila natisnjena slika te ptice. Pred bitko so vojaki razpeli zastavo in jo pustili, da je vihrala v zraku. Če je zastava vihrala tako, kakor da bi hotel krokar vzleteti, je bilo to znamenje dobro. Če je pa prapor nepremično ob vi sej na drogu, so vojaki vedeli, da je bitka že vnaprej izgubljena. Rlnoceros - ekspresni vlak pragozda Ekspresni vlak pragozda! Tako meni neki afriški lovec o rinocerosu, kadar drvi v napad. Nobena žival se ne more z njim meriti v tem pogledu. Nekega dne, pripoveduje lovec, sem potoval s spremljevalcem skozi Nege-amiland. Da bi se odpočil, sem ponoči skopal jamo, kjer bi najbolje počival. Dejal sem tovarišu, da ni treba kuriti ognja, ker ni res, da bi živali bežale od ognja. Nasprotno, črni nosorog se vedno bliža ognju, ki ga privlači Kmalu sem globoko zaspal. Naenkrat me je zbudilo strašno rjovenje. Preden sem se zavedel, je že stal pred menoj orjaški nosorog. Kakor najhitrejši brzi vlak je pridirjal skozi pragozd, zemlja se je Tresla pod njegovo težo. V jami sva občutila butanje vetra, ki ga je pri tem povzročila žival. Nosorog je ponovno divje zatulil, vedel sem, da naju bo napadel. Pograbila sva puške. Ustrelila sva nekajkrat, žival se ni zmenila, pa je k sreči čez nekaj časa oddirjala v smeri, od koder je prišla. Bušmani in krapinski pračlovek Lani so našli na francosko-italijanski meji, blizu Mantona v Brimaldu dva sko-ro popolnoma ohranjena okostnjaka ženske in moškega. Grob je bil še iz ledene dobe in ljudje, pokopani v njem iz Časov, ko sta pri nas hodila okrog še krapinski in olševski pračlovek. Po gradnji okostja in lobanje so bili nekdanji prebivalci Brlmalda zelo podobni današnjim Bušmanom in Hotentotom. Marslen Buli, eden najboljših poznavalcev prastarih ljudi Evrope meni, da žive ljudje te grimaldske rase še danes na ju- gu Afrike. Ženski kipec, ki so ga našli v franooskih Alpah, je nenavadno podoben sedanji postavi bušmanske žene z močnimi, mesnatimi bedri. Presenetljiva je tudi podobnost v gradnji okostnjakov starih praprebivalcev Grimalda in današnjih Bušmanov. Prebivalci ledene dobe so bili v orožju manj izkušeni. Lovili so po večini s pastmi, izkopanimi jamami. Ljudožrci so postali v trenutkih lakote, ko niso mogli priti do divjačine. lužni tečaj leži 3700 m visoko Nova antarktična odprava admirala Byrda, ki je nedavno krenila iz Bostona, ima predvsem nalogo, da ugotovi možnost zračnih zvez med Ameriko in Avstralijo preko Južnega tečaja. Južni tečaj, kamor potuje 125 Byrdovih ljudi, je mnogo nevarnejši od Severnega. Tu pritisne mraz do 61 stop. pod ničlo in še niže, nikjer ni toplih struj, ki bi razta-jale nepregledne grmade večnega ledu. Ledena ploskev Južnega tečaja je 20 krat debelejša od one na Gronlandu. Še poleti vejejo tod mrzli vetrovi, ki neprestano nametavajo nove ploskve snega. Ni še znano, ali je 14 milijonov kopnega na Južnem tečaju sestavljeno iz povezanih otokov, eno je pa gotovo: Severni tečaj leži sredi zaledenega morja, Južni pa na kraju kopne celine v višini 3700 m. Polarna visoka ravan na jugu se vzpenja že, pri morju. Dostop do nje brani ledena pregrada, ki je nad' 100 m visoka. — Kaj si ne zmisBš! Kolikokrat sera tl že povedala, da se v tem pasjem mrazu ne koplji pod prho! Letala, ki jih ima Byrd s seboj tri, s posebne konstrukcije, tako da se lahk spusti z njimi v vsakem času in kjer kol Byrd bo preiskal 2500 km dolgo pre go kopnega med 80 in 90 stopnjo širin« Za. Američane pomeni zračna razdalja i južnoameriške celine v Avstralijo »mač skok« in široko progo tja do Avstraliji na prostoru v izmeri 3 milijonov km si laste za svojo letalsko področje. Romunska transportna sredstva p Donavi so pokupili Angleži in Francoz Za.vsak v.e£ii vlačilec so plačali 1—1. milijona lejev. Zakupnina za eno let naprej je bila takoj plačana. Mornarji s dobili plače za štiri mesece skupaj. Via čilce so koncentrirali v mrtvem rokav Donave. Petrolejska družba »Astra Rc mana« je pa po poročilih »Basler Nac* richten« pokupila vse razpoložljive r e zerve romunske nafte in bencina z Francijo in Anglijo. Sam sebi je odrezal rokG kurjač Her ry Donnet v Minneapolisu, USA. Ko : nalagal gorivo v peč, je pri zaoiran' vrat zašla njegova roka v ogenj Trn ne/?ted,TkVel rake ™ * S Doteptii. a „lm naporom je kurja potegnil žepni noz m si odrezal na pc ^1P ,esekano,roko- Vsega v krvi so pre Pebali tovariši v bolnišnico, kjer so m obvezali rano in ustavili kri. «v5°n>a ? srnrt Sokrata v filmu. Italijan sko tilm&ko podjetje Scalere v Rimu iz 'V6 Ki bo prikazoval življenje i usodo grškega filozofa Sokrata. Mineralna voda sedmih vrelcev pritek v Stuttgartu na dan. V načrtu je tuc mineralna ljudska kopel v bližnjem Ro senstein parku. “Kazal p Revizijsk. ------------ poročilo: — Pregledal sem vse stro redu. v kotlih ni nikjer kamna! Nemudoma je prišel odgov< nega: — Manjkajoči kamen je treb ročiti... Zenski kotiček V dneh pred Božičem Mislim, da v teh dneli ni gospodinje, ki ne bi razmišljata o tem. Prazniki so na eni strani veseli in častitljivi dnevi, na^ drugi strani pa velika preglavica za naš žep. Vse preradi se pred prazniki spominjamo, kako je bilo lansko, predlansko leto. Toda takim mislim se letos ne smemo vdajati. Vedno ne more biti enako. Če se pa človek preda malodušju, si lahko pokvari še to, kar bi bilo sicer lepo. ELITNA KONFEKCIJA * MAR/BOfi * ’ PP/NASA VEDNO NAJ NOVEJŠE Kaj bomo kuhale letos za Božič? Ker že lansko leto nismo plavale v izobilju, da se bo treba letos nekoliko stisniti. Nič zato. Boljša bo malenkost, pripravljena z dobro voljo, nego ponesrečeni poizkusi velikega obsega, ki nam bodo samo zagrenili dneve po praznikih, če bomo pogledali v prazen oziroma izpraznjen žep. Doslej smo bile vajene, da smo postavile na božično mizo sadni kruh, mlečni kruh, potice, šartlje, razno drobno pecivo, vino, svinjsko pečenko, purana, nebroj prikuh, solat, čajev in likerjev. Ali je vse to potrebno? Saj več kakor najesti se ne moremo. Bodimo vesele, če presenetimo družino z enim ali dvema priboljškoma. Če bo to položeno na mizo s prijetnim licem, bo družina razumela in bo zadovoljna. Tudi daril pod božičnim drevescem mogoče ne bo v oni meri kakor prejšnja leta. Nič ne de! Razveselimo s skromnim a praktičnim darilom otroke, mi odrastli se pa odpovejmo. Čemu bi eden sam Božič posušil vsoto, s katero bi lahko sicer živela družina ves mesec. Kakšno darilo naj izberem? Najenostavnejši bi bil ta-le odgovor: Praktično darilo, ki ne bo tebe preveč oškodovalo, a bo onemu, kateremu ga pokloniš, čim več koristilo. Zelo nesmiselno je kupovati za Božič ali za katero koli priliko darila, ki nimajo nikake praktične vrednosti, pač pa so zelo draga. Sem spadajo predvsem dragocene lončnice, ogromne bonboniere, drage slike, kipci, vaze itd. Takšna darila so za boljše čase, danes pa pomenijo le zapravljanje denarja. Osebo, kateri nameravamo kupiti neko darilo, moramo predvsem precej dobro poznati. Istočasno z njo spoznamo tudi ST*.*} ^ to Potrebe, pa tudi njen okus. Na slepo daril ne smemo kupovati. Lahko ji kupimo kaj takega, kar že ima, po- den»revf T° }ezim°’ da smo ovrgli denar za nekaj popolnoma nepotrebne- Kuhinja Fižolova juha. Namoči že preišnii vciVr po litra fižola, naslednji dan odln S v kateri se je namakal ter nalij druoe in fii dne"‘kuha‘- Ko Je vrel nekaj Ssl od-uj prvo vodo ter zalij z drugo vrelo Osoli in pndeni list lorbem in nekoli o limonove lupine; ko je fižol mehak odin vodo stlači fižol, pril/j vodo n^Sfik s i in n"iV- ,Z1C,0 dve žlici masla ali maži,-,, • J drol>no zrezane čebule Ko zarumeni, eno žiico moke, potem prilb dobro vlii1Sv ?u,iiŽ?loVe J:uhe’ Pomešaj oooro, vlij v juho ter prideni par žlic iai V^v6' K°i-Še nekaj’ časa ve, do- žine žemlje10 V Pl‘eSDem maslu Pra' 1PTeCinU° SkuhaJ v vreli vodi L n P° ^ g- k,sluga zelja; ko prevre ga odcedi. Dem v kozico malo masti; ko je vroča, prideni zelje, da se prepraži Namaz, potem primerno kozico z mastjo; ga, a drage nam osebe sploh nismo razveselili. Najlažje je kupiti darila za domače. Težje za tuje, a zopet lažje za dobrega znanca, nego za nekoga, ki ga le površno poznamo, a mu kupujemo darilo za neko uslugo, iz hvaležnosti, spoštovanja ali naklonjenosti. Čim bolj nam je oseba znana, tem bolj je lahko darilo praktično. Kupimo jim lahko razne potrebščine, spadajoče h garderobi, toaletne potrebščine, pisalne potrebščine Itd, Ženskim osebam razne predmete, ki spadajo v kuhinjo in v stanovanje. Kadar se pa nikakor ne moremo odločiti za kakovost darila, bo vedno na mestu lepa nova knjiga, okusen potni kovčeg, nalivno pero, steklenica likerja ali slično. Najbolje -•a tf’ -^e. v toh težkih in resnih časih čimbolj izogibljemo raznih obdarovani. nareži kuhan krompir na rezine ter ob-j u i nJ|Ir! kozico; naloži na to dva prsta debelo zelja; na zelje položi tanke rezine prekajenega in kuhanega, bolj mastnega prašičjega mesa. Vrh zelja naloži vrsto krompirja, potem zopet zelja, vrh zelja meso, na meso krompir, na krompir dve zhci kisle smetane. Postavi v pečico, da se malo zapeče. Stresi potem na krožnik ter daj na mizo, Goveji guljaž po lovskem načinu. Deni v kozo dve žlici masti ter zarumeni v njej Neredna. sJažLca upliva na ves organizem-Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je tri žlice drobno zrezane čebule; potem prideni par žlic kisa, kavno žiico paprike, zajemalko vode in na kocke zrezano meso. Dobro ga pokrij in pari približno eno uro. Medlem pa zreži na drobno tri zrna Česna, pol lorberjevega lističa, šopek majarona, košček limonove lupinice ter deni k mesu. Maščobo poberi, prilij še malo juhe, če je gosto, posoli; če treba, še okisaj; ko prevre je gotov. Krompirjev štrukelj. Naredi vlečeno testo iz pičlo pol litra moke, mlačne vode, koščka presnega masla in soli ter ga pusti, da počiva. Med teni pa vmešaj dve žlici presnega masla, dodaj dva rumenjaka, tri žhce kisle smetane, za dve pesti kuhanega m skozi sito pretlačenega krompirja in iz dveh beljakov Lrd sneg; rahlo premešaj. Zdaj razvleci testo, namaži s tem nadevom, ga rahlo zavij, položi na pomazano pločevino, štrukelj pomaži z raztepenim jajcem ter speci. Pečenega razreži na poševne koščke in daj poleg divjačine ali kakega drugem parjenega mesa. Surovo kislo zelja z oljem. Na drobno narezano kislo zelje deni malo soli in par žlic dobrega namiznega olja, dobro premešaj pa daj kot solato na mizo. Dobra je s sardinami ali sardelami. Preprosti rožiči; i. Deni na desko 26 dkg moke, 14 dkg presnega masla, M dkg ^sladkorja in 5 gr pecivnega praška. Ko _si vse prav fino zdrobila, prideni dve žlici sveže smetane, dva rumenjaka ter sok in lupine od pol limone. Naredi testo ter ga dobro pogneti. Potem ga razreži na koščke in naredi rožičke. Te deni na pomazano pločevino, prst narazen, jih pomaži z jajcem in speci. Ali pa jih ne pomaži z jajcem, temveč jih potem oblij z ledom. Bricitta Horney Praktični nasveti Kako narediš podkurilne brikete za premog? Peglo (kalofonijo) raztopi v loncu ter ji primešaj sedemkratno množino žaganja. Še vročo zmes vlij v poljubne oblike. Kako naredimo steklene cilindre za sve- ,, n je zlat*1, odlična karakterna igralka, K } lepo igrala v prekrasnem hlmu Favetti« tilke močne? Preden rahljali, denimo ga v posod pUslittM posodo postavimo na ^ ,J posodo ^ voda polagoma zavl V„ D0lagonia odstavimo. Ko se voda pouag očisU^o > vzamemo cilinder ven ter g tgke„i pjj posušimo. Cilinder pos * ne poči stopanju mnogo trdnejši . pri dotikanju plamena. refjrgneš Galoše. Da galoš ne P™ tro na peti, prilepi na kI°6 mor pride čevljeva peta, čevino. Maša gospe-din’ DRAGINJA NARAŠČA — DOJIODK Sedaj lahko rečemo po pravici, da postaja čas za nas vse, ki se prištevamo k srednjim, torej slabo stoječim slojem, neznosen. Kljub odredbam proti navijal-cem cen, se iste rapidno dvigajo, mno-gokje se pojavlja že naravnost oderu-štvo. Me, žene in gospodinje, stopamo s Strahom v kuhinjo. Doslej smo kuhale skromno, računajoč z vsako žlico masti, z vsako kocko sladkorja. Dobro smo morale pretehtati vsako stvar preden smo jo vzele v roko in dale v lonec, če smo hotele preživeti mesec brez večjega deficita. Sedaj nas je strah kuhinje, strah trgovine. Vsak predmet, ki ga zahtevamo v trgovini, dobimo s takojšnjo pripombo, da se je za toliko in toliko podražil. Dobro poznavajoč moževe ali svoje dohodke vemo takoj, da bo pač treba vzeti manj nego je po našem mesečnem proračunu nuino potrebno, če hočemo brez poloma doživeti naslednji prvi. Kaj je posledica tega, bodi tiho vprašanje družinskega kroga, ki pa menda nikomur ne bo težko rešljivo. stva so og I OSTAJAJO NEIZPREMENJ I Čeprav tudi doslej ni^!?1^ko 'bilju, vendar smo st n or[,jal8e11' j„ Da je kuha potekala v ojjj_ drv * smo jemale obleko, o . treba slične stvari na obrok'e’ ajj prt 'f enem mesecu preveč dd ^ Sedaj nihče ne da vec n vend»■ x\ je tu, in oblečeni n#®”* biti. Odtrgati je torej hrani. „ v ^an' To^ Cene rastejo iz dne w bi bilo, nabaviti si neko saII!'svoi s čim? Naši-možje, kakor . s cimr iNaspruuzj^, •— tere si z lastnim tr“'rilfl0 A7er vsakdanji kruh, se b ^ fl(j ntk ^ dohodkov. Toda nikje alj, P -js-odmeva, P odmeva. Božič je P * ga bOj. . miru in zadoY°ljstva' stavile d5?ev# živele. Kaj botno P -ja(todr mizo? Kakšno bo nase ,e? katerega se otroci tako_v_,.rtii otroci taK0;raginii m> Ali je res potreba P° lllju U^g' lika in potreba P° z spioti pf hodkov tako majhna a taKšnega’ n n Ha sc ne ukrene m*- IlOUKUV na, da se ne nkren bj bilo nam v prid- MARIJ SKALAN: RAMAS in jora ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI »In zato me prodajaš njemu, da plačaš z mojo srečo njegov molk?« je kriknila Jora in izbruhnila v jok. Jtobi. To ni nikakršna kupčija.« Jora J ^ ^ Dog!« ie jadikovala »Ubogi moj otrok!« je vzkliknila Mal-va, se sama zaihtela in pritisnila Joro K seou Vagiri je začutil, da je zmagal. Oddahnil si je in znova sedel v naslanjač. Čez trenutek je vprašal tiho: »Ne sili tako!« je dejala Malva, »Pusti jo na miru. Ako bo treba, se bo žrtvovala, kakor sem se jaz zate. Ženske »mo itak vedno obsojene v žrtvovanje,« »Ali si se sedaj odločila? Se ooročiš z Mahabalijeni?« »Pusti me vsaj danes in ne sili vame!« je zaprosila Jora. »Čemu bi odlašali nekaj, kar je neizogibno«, je menil Vagiri. Bila je temna noč, ko je Ramas prišel po podzemeljskem hodniku skozi Maha-balijevo delovno sobo na prosto. Skozi steklene kupole so se lesketale iz vse-tnlrja navzdol zvezde, kakor v milijonih 37 noči vsem neskončnim rodovom človeštva od Adama in Eve. Bile so vedno skrivnostne luči tihega hrepenenja in vročih ljubezenskih sanj. Vanje so se ozirali vsi, upali in obupovali, ustvarjali načrte in jih podirali ter živeli dalje v negotovosti, za katero je vedno prežala le ena sama, zadnja in največja skrivnost: smrt. »Smrt!« je vzkliknil Ramas. »Veliko je sedaj tvoje kraljestvo; vso vesoljno zemljo obsega; le peščica zadnjih ljudi se ti še upira tu, na tem neskončnem majhnem koščku, pa še ta peščica ne more živeti v slogi in ljubezni. Še ta peščica se bojuje med seboj za male vsakdanje stvari. Zares, človek le ostal do konca človek. Vsa stotisočletja kulturnega razvoja niso ubila v njem temnih nagonov pradavnin. In vendar, kako lepo bi bilo na svetu tudi še sedaj, na tem malem, tesnem prostoru, ako ne bi bilo teh nagonov!« Stopil je v park, ki je ležal v popolni temi, ip mislil dalje svoje misli, samo da prežene čas in dočaka trenutek, ki si ga ie izbral za poizkus priti do Jore, Od- šel je prav na konec parka, do mogočnega zidovja, na katerem so sloneli ogromni stekleni svodi in ob katerem so stale ogrevalne napeljave. Povsod je bilo vse tiho; nikjer ni bilo žive duše. Rayanipur je že davno počival. »Sedaj bo najugodnejši trenutek!« si je dejal in se v velikem loku ob parku napotil dalje proti Seonijevi vili. Ko je pa prispel do ograje, sc je nemalo začudil, da gori v Jorini sobi še vedno luč. »Zakaj ne spl?« sc je vprašal. »Ali misli name? Bedi v strahu in pričakovanju? rem bolje, ne bo mi jo treba šele buditi.« Preskočil je previdno plot, da se ne bi dotaknil alarmpih žic, odšel po prstih do zidu pod Jorlnim oknom, pobral s tal kamenček in ga narahlo zagnal v šipo. Potem je nestrpno čakal, da odpre okno in se prikaže na njem. Toda ni je bilo. Poiskal je drug kamenček. Tudi na ta klic se še ni oglasila.. »Morda je pa sploh ni v sobi?« je pomislil. Kljub temu je zagnal v okno še tretji kamenček, Šele tedaj je opazil za steklom senco in v njej takoj spoznal Joro. Stala je vzravnana v vsej svoji mladostni ljubkosti in zastirajoč si z roko oči strmela radovedno v noč, da bi opazila, kdo jo tako nepričakovano vznemirja. Ramas je zagnal v šipo še četrti kamenček. Tedaj je Jora odprla okno in se nagnila ven. »Jora!« je zašepetal Ramas. »Kdo je?« in, previdno. »Jaz.« »Ramas?« »Da.« »Moj Bog' !S*‘° dol'!' f tfovoriti s sTudi jaz moram jovo ^ J odgovorila, »a dob ^ »Da.« , ip vziUiKtdi« ve »Moj Bog.« dali' vznemirjeno obenem. pridi je »Govoriti moram s ritj s teanIC/f' i« moram K°v ■' k meni! »Kako?« »Čakaj!« čez »Čakaj!« , nkna iu se pK Jora je odhitela ou ^ vrvjo- • O5' kaj časa vnl',a 7' uStila v £l0 trdila na okno m sp« §,0 f enem je ugasnila plezati, f je n Ramas je P0|zku Ve!1dar I!ll|reiiU^ počasi in ‘w^nd0SeČi okn0^ je og, u o ». Moj BOti<'koHČano!« -eViN ie’ vse n ie pretres’0 K 0ize. jimia telo Je 1 ;• ,icu e s počasi in twa^ndoseČi °kno. . zadnje le uspeh y terni se % ^ nato je bil v sob ■ ^ rok, 1)( nil0 dvoje mehki gIav je začutil ljubko « ^ sebi drgetajoče etaia J°r »Moj Bog!« ! 0' »Moj Bog! no je, vse Je ^'‘„'retres!° Nit"? 'S o « J ”s“'e nje in iz oči so pfes •Kai ie konEe"0^ mas. tvoia-« »Nikoli ne bom fiJ »Ali me ne Hubi« ^ jU ■ V Mariboru Hne 16. XII. 1939. iah 2. šahovnica v Buenos Airesu že preigran, vse njegove lahke figure visijo) 17. Sxf6-j-» Dxf6 18. Le4 Lxf3 (to malo pointo je beli prezrl: če vzame z lovcem, sledi silovita poteza e4, ker po 19. Lxd4 dobi črni z 19.. exl3 celo figuro) 19. gxf3, Lxb2 20. Dxb2, Sd4 21. Tfel (partija je praktično že odločena; gre le za način, kako bi črni čim hitreje uveljavil svojo prednost), Dg5-f 22. Khl, Dh5 23. Kh2, f5 24. Lxb7, Tf6 25. f4, e4 26. Te3, Sf3 27. Txf3, Dxf3 28. Tgl, Dxf4+ 29. Khl, Td3 30. Ld5-!-, Kh8 31. Tg3, Tg6 32. Txd3, exd3 33. Lg2, Dg5 34. f4, Dxg2-j- in beli preda. Madžarski emigrant v SSSR Znani madžarski mojster A. Lilienthal se že dalj časa zadržuje v sovjetski Rusiji. Podoba je, da se je tam že docela »aklimatiziral« ter se v Rusiji za stalno naselil. Svojčas je bil na raznih evropskih turnirjih zelo vidna pojava, ljubezniv in galanten fant, ki je dosegel v nekaterh turnirjih prav lepe uspehe. Pred 2 letoma je odšel v Rusijo, kjer se je najprej udeleževal turnirjev, prirejal simultanke, kasneje pa celo postal nekak potovalni šahovski učitelj. Med mladimi ruskimi mojstri je zelo upoštevan ter velja med njimi zlasti za teoretičnega prvaka. V matchu med Leningradom in Moskvo je igral proti mlademu Smislovu odlično partijo, ki jo v naslednjem prinašamo: 211. Damin gambit. Beli: Lilienthal črni: Smislov 1. d4, d5 2. c4, e6 3. Sc3, Sf6 4. Lg5, Sbd7 (običajno je 4... Le7) 5. cxd5, exd5 6. e3, Le7 7. Ld3 (beli pripravlja razvoj kraljevega konja na e2, kar da belemu prav izgledno pozicijo), 0-0 8. Dc2, Tfe8 9. Sge2, c6 10. g4 (ostro nadaljevanje, grozi izguba kmeta z 11. Lxf6, Sxf6 12. g5 itd.), Sdf8 11. h3, h6 (črni mora dobiti prostora na kraljevem krilu, vendar pomeni ta poteza slabitev krila) 12. Lf4, Sh7 13. 0-0-0, b5? (črni izvaja nepremišljen in nasilen naval s kmeti, kar zavrne beli z lepo kombinacijo) 14. Sxb51, cxb5 15. Lc7, Dd7 16. Lf5, Seli (dama nima ubežnih polj. zanjo mora Sf8 žrtvovati svojega druga na h7) 17. Lxh7-f, Kh8 18. Le5 (beli je ob zdravi poziciji pridobil še kmeta), Lb7 19. Kbl, Tec8 20. Dd3, b4 21. Lf5, a5 22. Lxe6 (boljše bi menda bilo 22.Sf4), Dxe6 23. Df5, Dxf5+ 24. gx?5, Lc6 25. Thgl (navidezno močna poteza, ki pa nima ničesar v sebi), f6 26. Sf4, Lf8 (ne 26. fxe5 zaradi Sg64- itd.) 27. Sg6J~, Kg8 28. Lf4, Ld7 29. Sh4, Kf7 30. f3, a4 31. e4, b3 32. a3, Tc4 33. Lg3, Tae8 34. e5, fxe5 35. dxe5, Txe5! 36. Lxe5, Txh4 37. Txd5, Lxf5-}- 38. Kal, Txh3 39. Ta5, g5 40. Ta7-j-, Kg6 41. Ta6-j-, Kh5 42. Txa4, Txf3 in remis. MATCH FINE — RESHEVSKY Ker je Fine kategorično odklonil match proti dr. Aljehinu, bo verjetno prišlo do ma-tcha med obema ameriškima velemojstroma Fineom in Reshewskim. Več mecenov je za nameravani match ponudio znatne vsote. Pričakovati je, da bo prišlo do matcha spomladi 1940, in sicer bi se igrale partije menjaje v raznih večjih mestih USA.. SLOVENSKA ŠAHOVSKA ZVEZA bo mela svoj letni zbor 14. januarja 1940 v Trbovljah. š. V Londonu je v teku mednarodni turnir, ki sq ga udeležujejo M. Blum, dr. Fazeuaš, Kdiiig, List, Mieses, Golombek, sir G. Thomas, dr. Schenk, ga. Vera Menčikova in So-lomon. š. V Pragi vodi na turnirju V. Kautskega po 4. kolu Dobiaš s 4 točkami. Mariborske partije 213, Slciljanka. (5. kolo božičnega turnirja) Beli: Marotti črni: Mišura 1. e4, c5 2. Sf3, Sc6 3. d4, cxd4 4. Sxd4, e6 5. Sc3, Lb4 6. Sdb5, d5 7. a3, Lxc3, 8. Sxc3, d4 9. Se2 e5 10. Sg3, Se7 11. Ld3, 0-0 12. 0-0, f5 13. Lg5, f4 14. Sf5, Lxf5 15. exf5 De8 16. f6!, Sd5 17. Lc4, Dd7 18. Df3, c4 19. Db3, Tfd8 20. f7-f-, Dxf7 21. Lxd8, Txd8 22. Khl, Kh8 23. Db5, f3 24. Tgl, e3 25. fxe3, 12 26. Tfl, dxe3 27. Tadl, Se7 28. Dxb7, De6 29. Le2, Sf5 30. c4, Sg3-j- in beli preda. Ne pozabi naročnine! Filatelija z. Albanija. Nove frankovne znamke s sliko kraijaViktorja Emanuela UL: 5 quind, zelena in 65 quind. lila rjava. z. Chile. Nova letalska znamka po 6 pesov temnorjava. z. Kuba. Propagandne znamke za kubanski tobak oz. cigare. 1 cent s podobo Kubanca ki kadi cigaro; 2 centa s Havanna cigaro na globusu; 5 centov s škatlo cigar in tobačnimi listi. z. USA. Za 50 letnico novih federalnih držav Sev. Dakote, Južne Dakote, Montane ir V/ashingtona prigodna znamka po 3 cente lila. z. Slovaška. Franko znamka po 4 ks rjava s podobo drvarja. z. Španija. Franko znamka za 1 peseto čina ter ekspresna znamka za 25 cent. karmin. z. Turčija. Znamke ob otvoritvi železniške proge Ankara—Erzerum 3, 6, 7Va in 12‘/. korov s slikami z želez, proge. Križanka št. 57 1 2 3 4 5 6 7 8 Posamezna moštva na olimpiadi v Buenos Airesu so imela tudi na 2. šahovnici večinoma zelo močne igralce, ki so mnogo doprinesli h končnemu rezultatu. Primerjajoč rezultate v predskupinskem tekmovanju ter finalu dobimo naslednji zaključni plasma: 1.’ Foerder 11 (od 14 možnih), 2. Najdorf 14 (18), 3. Lundin lOVa (16), 4. Foltys IOV2 (16), 5. Michel 8V2 (14), 6. Silva Rocha 9 (16), 7. Gromer 9Vz (17), 8. Raud 91/2 (17), 9- Piazzini 6 (11), 10. Cortlever 8V2 (16), 11. Vaitonis 91/« (20),'12. Apšeniek 9 (19), 13. Flores 8V2 (18), 14 Poulsen 7 (19) in 15. Lopez 2V2 (15) točke. Relativno najboljši uspeh je dosegel Foerder, ki je celo porazil Keresa.Koj za njim se je plasiral Poljak Naj-Čorf, ki je igral na olimpiadi zelo požrtvovalno ter je prav on v glavnem doprinesel največ k temu, da se je Poljska plasirala pol (očke za Nemčijo, ki je odnesla zmago. Prav dobro je igral tudi Šved Lundin ter Čeh Fol-lys, ki pa je imel v par partijah zaradi časovne stiske veliko smolo, ko je m o raj predati ob časovni kontroli dobljene končnice. _ Z druge šahovnice prinašamo naslednjo Partijo, v kateri je Brazilec Silva Rocha s Precizno igro zavrnil Lundinov napad. - 209. Damin gambit. „ . Beli: Lundin črni: Silva Rocha (Švedska) (Brazilija) . 1. Sf3, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, c5 4. d4, d5 5’ lg5, cxd! 6. Dxd 4? (originalnost, ta pa 5e ni obnesla; pravilno je 6. Sxd4), Sco 7. kf6, gxf6! 8. Dh4, dxc4 9. Dxc4, Db6! 10. »;°-0 (zasilni izhod v težki situaciji; na 10. 9531 bi črni igral Lc5), Ld7 |2. ke5, fxe5 13. Le2, Tc8 14. Dd3, La4! 15. rd2, Lb4 16 Kbl (zadnji poskus v lzgublje-nem položaju), Lxc3 17. Tel, e4! _ (te preproste poteze beli pri svojih računih ob 14. menda ni videl. Na 18. Dxe4 sledi naturej Ke7!) 18. Dd4, Lxd4 19. Txc8X» 'n beli preda. , j „ ... .. j, . 2. šahovnice je tudi sledeča partija, ki fysJe v lepem stilu odigral češki mojster bol- p, 210. Igra damskega kmeta. Be!|: Bergauist Črni: Foltys (Švedska) (Češko-Moravska) c i- d4, Sf6 2. e3, d5 3. Sf3, e6 4. Ld3, c5 ;• 0-0, Sc6 6. b3 (starinsko nadalevanje, ki ,e Prišlo že iz mode. Danes se tu igra 6.c3, l Sd2 in 8. De2), Ld6 7. Lb2, 0-0 8. Sbd2, (z dvojnim namenom: tlak na damskem krilu p0 9... cxd4, 10.... La3 ter obenem Prodor v centru e6-e5) 9. dxy5, Lxc5 10. ® (beli ne sme dopustiti zamenjave lovca, •ji je ta najmočnejša opora bele igre), e5 il. e4, Lg4! 12. h3, Lh5 13. b4, Lb6 14. c4, dxe4 15. Sxe4, Tad8 16. De2, Ld4 (beli je IAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/ VAAAAAAAAAAAAAjVAAAAAAAAAAAMAAAAMAAAAAAAMAAAAAAVIAA/ 1 1 ! II m III §J IV v — — 1 J I p — — VI ' m VII 1 m Vlil IX X ~ 1 “ 1 1 jm — i XI i Besede pomenilo; Vodoravno: I. dopoldanska predstava; II trdnjava iz časov križarskih vojn; Icnišl-izraz; III. zaimek; kmetovo orodje I) clen; ime znane filmske igralke; V. mest. blizu Beograda; nikalnica; VI. turški vzklil ki ga pogosto srečamo v srbskih pesmih mlečni proizvod; VII. prelivalec severu pokrajine; VIII. medmet; človek brez ene ga izmed čutov, pa tudi tuja nikalnica IX. zensko nne; X. kis; XI. trgovska od prava v puščavi. Navpično: 1. oseba iz sv. pisma; 2. vi soka šola; 3. struja; slov. skladatelj; Cap kova drama; 4. veznik; grška boginja; 5 azijski vladar; okrajšava; 6. moško ime ptica; 7. kraj na Gorenjskem; števnik; S ljubitelj; kraj v Sloveniji. AAA/vV\A/AAAV\A^4AMAAA.V Pomenki z mladino Momčilo Marič. V današnji zgodbi me nekaj moti, čeprav je boljša 'ki zadnje. Pripoveduješ o dveh vrstah ljudi. Eni so slabi, to sta kmet in njegov sin, drugi pa dobri, ie Mirko. Ce se pa tako malo ^zgledaš po življenju ter opazuješ Jhdi, boš prišel do prepričanja, da nikdo vedno hudoben in slab, ?tlova drugi vedno dober. Človek Jhora v življenju skozi tisoč težav, c* Sa včasih napravijo tudi slabega. ^Aiet je lahko nataknjen zato, ker mu slabo godi, ker ne more prosti pridelka, tudi čevljarski mojster včasih oplazi s kneftro vajen- fa’ ker je sam nataknjen zaradi sla-’h kupčij. Zato v prihodnje mimo-®rede utemelji, zakaj je kdo slab, g nataknjen. Drugače pa je zgodba 6 dokaj zaokroženo napisana. Lepe B°zdrave! — Vida Munihova. Hvala a Miklavža. V teh stvareh, ki si jih j^lala za prvo pošiljko, si že boljša. . rjPoveduj pač to, kar ti je vedno tr^k0*3 pri srcu- Medno pa je po-®bna največja in najbolj neizprosni odkritost do samega sebe. Polovljena! iaj je živel najpametnejši člo-na zemlji? [ms m moAjsfo.1 uufoAS d imaš na desni roki, ko greš v (•AOJSid Od) * e so velike reke brez kaplje 10 (•ippiA3t[U19Z UM) * * d mrtvi jedo? In živi, če ne bi eka jedli kakor to, bi umrli. C91N) m I J 3 ,, O 1 m b 1 7 IB a IB 9 |!0 Križanka Vodoravno; 1. moč; 5. ime prvega apostola; 6. jutranja pijača; 7, isto kakor 1. vod., samo da 3. sklon ednine; 8. prebivalec evropske države; 9. domača in plavajoča ptica. Navpično: 1. drvarsko orodje; 2. Italijan; 3. roka; 4. preplačilo; 7. mlečni izdelek; 10. predlog. ENAČBA A + (B — b) -p (C -r- c) "X A = del dneva; B = redovnik; b = naprava v kovačnici; C = perutnina; c = površina; X = zvezda. Rešitev križanke Vodoravno: 1. 11; 2. RM; 3. me; 5. # Anton; 7. torta; 8. optik; 9. krava. Navpično: J. 1 m n o pr; 2. kotar; 3. motiv; 4. enaka; 6. trta. Rešitev enačbe. A = komet, b - met, c;= slava, d =s lava, x = Ko«. sisžaa ČUDOVITO ŠTEVILO O številu 142.857 lahko brez skrbi zapišemo, da je posebne vrste število. Če ga pomnožimo z 2, dobimo 285.714; torej same iste številke, kakor so bile že v prvem številu. Če pomnožimo število s 3, dobimo 428.571; vidimo, da številk nikakor ne moremo odpraviti. Isto se zgodi, če število pomnožimo s 4 ali 5. Če pa pomnožimo število s 7, dobimo 999.999. »Večernilc« sa mladino teto 1 Maribor, 16. decembra 1959 štev c« ............ Mamon VIDA MUNIHOVA Prišel je moj čas... Kdo me Se videl kje bolj zmagovitega ko v plesu današnjih dni? Iz blata, pred ne vem koliko stoletji sem se rodil ko kralj, nihče me ni mogel prezreti — še več: med sanjami tisočih dni se blesti z velikimi črkami moje ime. Iz blata sem stopil na prestol človeški — v Kltaju sem bil, ob Indu sem poslušal pripovedke iz tisoč in ene noči. Eufrat In Tigris, Kairo, Bagdad, Rim in Bizanc sem držal na svojih ramen n in vladal. Na Dunaju si me slišal sloveti Pariz sem ovenčal z venci in kupi svojih lavorik — kje nisem bil, in kje nisem še danes ves zlat in malik? Iz blata sem ril na površje kot črv, po krvi ob koncu Kartagine sem stopal do kolen, ko so peli mojo himno topovi Pri Arturju, Solunu in Marni sem prvi korakal. — Kdo more reči, da nisem bil in da me ni? Prav danes sem svojo prastaro za stavo razvil. V blatu sem zagledal luč, a vendar sem vsemu kralj, od vzhoda do zahoda, v avstralskih puščavah in v preklinjajočih rovih Westiaia — Danes, ko je ozračje napeto ko mt, ko je ves svet od truda bola« — danes šele je prišel moj pravi dan Prijazna beseda VIDA MUN1KOVA Bilo je v mrzlern novembrskeri jutru, ko sem zaslišala neko trkanje ki je bilo podobno praskanju pt vratih, Na vprašanje, kdo je, se n nihče oglasil, Malo za tem pa svž z mamo vseeno pogledali v vežo Zunaj je drsal oprijemajoč se zidi ves premražen in onemogel starček S slabotnim glasom je prosil za požirek tople kave. Mama se mu je nasmehnila in mu natočila v lonček kavo, dala kos kruha in rekla: »Ako bi se oglasili prej, ki vam ne bilo treba toliko časa prezebati v mrzli veži.« »Nisem si upal potrkati«, je odgovoril starček. »Dva dni že nisem nič toplega zaužil.« »Če boste še kdaj v taki stiski, lahko brez skrbi potrkate«, ga je povabila mama. »Tisočkrat vam Bog plačaj za vašo prijaznost«, je odgovoril starec. Film Ljubezenski filmi so dolgočasni FILM1 MLADINI NE MORcjO ŠKODOVATI — ZATO 1E DOCELA ODVEČNA PREPOVED EROTIČNIH FILMOV — FILM NA] NE BO IZKRIVLJENA PODOBA LJUDSKEGA ŽIVLJENJA IN NJEGOVIH TEŽENJ Nevarnosti, ki grozijo mladini od filmskih predstav, so po navadi v zvezi z nezdravimi spolnimi namigavanji in dražljaji, raznimi zločinskimi scenami in nesocialno vsebino, ki gre včasih preko vseh človeških idealov. Čeprav otroci dokaj radi podlegajo slabim vplivom, vendar pa ima tudi tu strah pogosto velike oci, kajti ljudje pozabljajo, da otroci žive v svetu otrok in ne v svetu odraslih ter da to, kar vidijo, ne ocenjujejo z razumom odraslih. To, kar otroci ne razumejo, ne pomenja za nje ničesar. zategadelj je docela odvečna prepoved erotičnih filmov za mladino, ki je stara manj kakor šestnajst let. Otrokom, ki hodijo v šolo, po navadi ti filmi presedajo. Na neki večji soli je bila med šolarji izvedena anketa, kateri filmi jim najmanj ugajajo. Večina šolarjev je odgovorila: >Ljubezenski filmi so najbolj dolgočasni.« Solarji so smatrali objemanje in ljubezen med odraslimi za nekaj najbolj neumnega. Zatorej ni nobenih dokazov, da bi imeli taksni filmi kakšen kvarni vpliv na otroke. Drugače je pri odraslejših otrocih. Teoretično vzeto morejo filmi s pretiranim »scx-apeallom« razburjajoče vplivati na mladino, ki se nahaja v pubertetni dobi, vendar pa se nam ni treba bati zaradi takih filmov pri normalno vzgojeni mladini. Zato je Edgard Del docela nravi! Tl n ranicnl nri Cirrtiifi m n nTJK docela pravilno zapisal pri svojih razmišlianiih o filmu: Za odraščajočo mladino je film včasih zelo prikladno mesto, da se spozna s problemi, na katere bo naletela kasneje tudi v življenju, če so ti problemi v filmu verno prikazani, bodo lahko mnogo doprinesli k rešavanju bodočih življenjskih vprašanj. V takih slučajih lahko ljubezenski prizori in ljubezensko dogajanje v filmu vplivaio zdravo jn pozitivno na mladino. Z upravičenostjo tudi ^ lahko zapišemo, da bi bilo v življenju manj ljubezenskih tragedij, tudi manj ločitev, če bt se mladina spoznala s problematiko, ki ji jo bo nekoč zadalo življenje. MLADINA IN GANGSTERSKI FILMI Najslabše pa vplivajo na mladino oni filmi, ki prikazujejo najrazličnejša zločinstva in najrazličnejše gangsterske podvige Lahko pridobljeni denar, katerega si pridobi gangsterski filmski junak in luksus, v katerem živi, moreta ze|o_ kvarno vplivati na mladino. V Ameriki so mladi gangsterji priznali, da so vselej, ko iim je upešal pogum, od.Mi gle-**?}. Eangsterske filme, ld so jim nato znova v.ih novega poguma za gangsterstva ter jih obenem seznanili z novimi gangsterskimi metodami. Slavni pedagog Ciril Berth je deja': — Film škoduje najčešče s svojim zahrbtnim vplivom. Filmski reperioar kaže mladini po navadi docela popačeno in izkri/ijeno podobo ljudskega življenja in niego^n teženj. Otrok vidi v filmu same spletke, ljubezenske intrige, protizakonita dejanja, vse olepšano in rapihnjeno z lažnim poveličavanjem. Zato bo umetniško izdelan film slej ko prej vzgojno vplival na duševnost. Prav bi pa bilo, če bi se uvedli posebni mladinski filmi, Kakor imamo tudi mladinsko literaturo. Finska ima razvito filmsko industrijo Mala Finska ni znana samo po svoji raz viti industriji in naprednem poljedelstvu, po velikem zgodovinskem spevu »Kalevala«, po urejenih muzejih in knjižnicah, ampak je znana tudi v filmskem svetu po svojih dokumentarnih filmih, na samem severu pa še prav posebno zaradi svojih zabavnih produkcij, s katerimi se kosa z Danci in Švedi. Finska filmska industrija ni več mlada. Začela je 1908. s filmom »Skrivnostni fabri-kant alkohola«. To je bila prav za prav drama, vendar je bilo v film vnešenih toliko dokumentarnih posnetkov, da je nastal iz njega pravi propagandno-dokumentarni film. 1915. je bil v Finski izdelan zabavni film »Ko sreča skopni«. Največji vpliv na finsko filmsko industrijo je imel švedski in danski film, ki je bil eden izmed najboljših med svetovno vojno. 1919. sta igralca Erki Karu in Tuevo Puro ustanovila filmsko družbo »Suomi filmi«, kar pomeni stvarno »Finski filmk (Suomi-finski). Posnela sta film »Zaročenka« po komediji Aieksisa Kivia in kasneje film »Ano Lizo«, v katerem se je uveljavila igralka Helmi Lin-delef. 1922. se je vrnil iz švedske Konrat Tal-rot, ki je pomagal že pri filmu »Ko sreča skopni«. Učitelj švedskih mojstrov je posnel filma »Moč ljubezni« in »Gostijo v Suursalu«. Vsi ti filmi pa so bili bolj lokalnega pomena ter so jih prikazovali samo v Finski. Danes je v Finski okrog 700 kino dvoran, vsega prebivalstva pa je okrog 4,000.000. Najbolj so pri Fincih prilutblieni ameriški filmi, ki se prikazujejo v Finski istočasno kadar jih začnejo vrteti v Newyorku, Parizu in Londonu. Denarno so dosegli finski filmi zelo tepe uspehe: z~dnje pač največ zaradi tega, ker so posneti v domačem jeziku in ker imajo zelo dosti posnetkov finske pokrajine. Dvorane najdete povsod, po mestih in celo po večjih vaseh, a tudi na skrainem severu. Letos so obstajale v Finski štiri filmske družbe: Suomi, Aho, Soldati in Teejer. Od teh je Suomi najstarejša ter še vedno proizvaja zabavne iilr*’ ^ Aho in Soldati sta se specia- AAAAAAAA, VMAMAAMAAAMAAAAAA/ lizirala na dokumentarne filme, Jeger na zgodovinske. Najbolj znana režiserja sta Risto Orko in Oroo Saarikivi. Risto Orko je posnel s francoskim režiserjem Charlesom Beauerjem letos film »Aktivisti«, ki je uspel in za katerega se je začela zanimati tudi francoska publika. Saarikivi pa je posnel film o olimpijskih igrah, v katerem nastopa atlet Kulervo Kalska. Najslavnejše finske filmske zvezde pa so plavolaska Linan-heimon, Helena Kara, ki je predstavnica šport nega tipa Finke in treja Simo Hurtta. KAJ BO Z OLIMPIADO V HELSINKIH? Prihod ;'e leto je nameravala biti v Helsinkih velika olimpiada, ki je pa zaradi nastalega položaja najbrže ne bo. Film o olimpiadi je nameraval režirati Risto Orko od 20. julija pa do 4. avgusta. Film bi snemalo do 40 operaterjev. Vsi posnetki bi bili dolgi 8000 metrov, iz njih pa bi izdelali potem tri filme: enega dolgega 2000 metrov, dva pa krajša; vrh tega bi se za vsako vrsto športa izdelal film dolg po 500 metrov. Nekoliko pred izbruhom sovražnosti s Sovjetsko Rusijo je bil izdelan v Finski film, ki bo gotovo zanimal ves svet: film o finski Maginotovi črti »Črta Mannerheim«. Film pri kazuje finske vojake, ki spijejo dva litra mleka dnevno, njih orožje iz švedske, Nemčije in Anglije in obmejno pokrajino, !ri se nahaja danes v vojni. Smrt Douglasa Fairbanksa stare šega Ta teden je časopisje prineslo vest, da je v torek zjutraj v luksuznem kopališču v Santa Monica ob morju umrl zadet od srčne kapi v 52. letu starosti znameniti filmski igralec Douglas Fairbanks starejši. Z Douglasom Fairbanksom je umrla ena izmed najmarkantnejših hollywoodskih filmskih osebnosti, ki je predstavljala eno celo epoho filmske umetnosti, katero je zaključil zvočni film. iS8'3' Douglas l-aibanks je bil , i vnveru, v državi Lo orado tort sm J ^ nika. Skraja je oblsk°val haVardsko um-loradu. kasneje pa je končal n y na„ verzo. Douglas Fairbanks j “ . za gjeda-zgodnejšili letih izrednozanima^e lisko umetnost. >1’ \Vardea znanega pod veščo roko Fredencka Waraea, ^_ „jh ameriškega 'nterprejatorja :!»h-»—d, nasto-osebnosti. Kot filmski '8r^le^ Jcejjnjjm uspe-pati že 1915. leta, in to s p -jserj non-hom. Sčasoma je postal hlms 11 pajrbartics čno pa lastnik filmskega ?odjetW- e, v jgI<, je s svojo osebno noto, ki JO tvaIj ustvari! vedno dosti dinamike ter^ ^^ svojevrsten tip ameriških filim , ame-vedno prežeti z duhovitostjo ti P |jjmi-so riškim humorjem. Najboljši nj g bili posneti še v dobi ftemegf; ,ienj'e je. bilf Tudi igralčevo privatno življenj precej zanimivo in burnohi|f " jimska igralka Prva njegova zena je bila n-» ^ znafl0 Bette Sally, kasneje pa se l^por kater„ filmsko umetnico Mary PieMord ’ fef # je pred leti obiskal tudi naso drža peljal skozi Beograd. Ta njegov drg^ z Mary Pickfordovo je bl1^? _ dvojice*, »najbolj idealen zakon kakor so takrat govorih pc»H J do lo-Vkljub takim govoricam pa je P . toltfal čitve, in Douglas seje oženil tretji z neko bogato Angležinjo. filmskega P , Filmska kariera in lastništvo fil a |l0-jetja sta ga napravila za ™š/občinsW>| lywoodskega * f' go ^ 4 bo gotovo spomnilo Wm0^> . »WL tud'' vnaših dvoranah:. >Črn -P pts mušketirji«, »Robin Hoock, * nekoliko leti je zamenjal D^\ndi kaf| banksa na filmskem platnu, pa jfb3flli slave tiče .njegov sm Douglas mlajši. Slona Massey (MGM) »Kakor sem bil potreben zajtrka, sern^ še bolj vesel prijazne besede. Jesti še dobim, jesti, le dobre besede nikjer.« Ves srečen je odhajal. Na stopnicah se je ozrl in nam smeje pomahal z roko v pozdrav. Čudno, sem si mislila, dobra beseda nič ne stane, a vendar ljudje tako skoparijo z njimi. ss«sa£y Mirkovo maščevanje MOMCILO MARIC Ko je pokukalo sonce izza gora, se je dvignil Mirko s svojega ležišča na kozolcu. Stopil je v kuhinjo in rekel gospodarju z odločnimi besedami: »Dovolj časa sem vam služil samo za hrano in hlače na leto; odšle] naprej bi rad plačo, gospod!« — Kmet Luka je vstal, uprl roke v bok ra dejal: »Tako? Torej zato sem te tako dolgo redil? Lepa hvaležnost! Razumem te. Potrpi malo, bova že naredila, da bo prav.« »Nak ne boš me, mene ne, Ti stari lisjak!« si je mislil Mirko. »Sedaj ko je dela na pretek, me potrebuješ, ko pa bo minilo, mi boš pa dejal: »Pojdi kamor hočeš.« To je Mirko tudi povedal. Luko so take besede dvignile. Tresoč se, je stopil k skrinji, vzel dva stotaka, zaklel in iu potisnil pred Mirka, nato pa ga nagnal od hiše. Mirko je vzel denar, povezal svojo neveliko culico in odšel. Ko je šel od hiše, je zaslišal za sabo smeh Lukovega sina Franca. Hodil je po veliki cesti in se utrudil. Legel je v travo pod hruško kraj poti in pričel premišljevati o krivici, ki se mu je zgodila. Zagle- dal se je v svoje močne roke, jih stisnil v pest in dejal: »Ni res, da bi me te močne roke ne preživele, saj sem zdrav. Našel bom delo, če ne tukaj, pa tam. Svet je velik, če je kruha za dru..., — bo še zame.« Minila sta dva dneva, ko je po dolgi in od sonca razbeljeni cesti prišel Mirko v mesto. Taval je po ulicah, strme občudoval visoke hiše in velike izložbe. Cerkvena ura se je nagibala proti dvanajsti uri. Oglasil se je Mirkov želodec. Mirko je hodil po mestu, stopil sem in tja ter povpraševal po delu. Tako je prišel do davkarije in vojaškega urada. Znenada mu je obviselo oko na velikem razglasu. Sprejem v mornariško šolo. Mirko je čital in fiital... »Šolo sem končal, zdrav sem, močan in nekaznovan. Torej pogum.« Mirko je zaprosil za sprejem. Stopil je pred sprejemno komisijo. Častniki so bili zadovoljni z njim. In res, Mirko je postal zelo dober pomorščak. Zgodilo pa se je, da je prišel na ladjo, kjer je služil Mirko, Lukov sin France — oni se je zakrohotnil za njim, ko ga je nagnal gospodar. Mirko se je razveselil, ko ga je zagledal, ura maščevanja je prišla. Toda misel, da bi se maščeval nad Francem, mu je postala vedno bolj odvratna, ostudna. Nekega dne je vihar premetaval ladje kakor orehovo lupino. Silen val je odnesel Franca s krova. Boril se je z nadčloveško močjo in se pogrezal v valovje. Tedaj se je Mirko dvignil in se odločil. Slekel se ie In skočil za Francem. Z levjo močjo in popolnoma izčrpan je privlekel na pol mrtvega Franca do ladje. Toliko moči je še imel, da se je oprijel vrvi, ki so mu jo vrgli s krova. Potem se je onesvestil... Zbudil se je v bolnišnici in še enkrat premislil vse, kar se je zgodilo. To je bilo njegovo maščevanje. Na hodniku so se zaslišali koraki. V bolniško sobo je stopil polkovnik in pripel Mirku na prsi odlikovanje za hrabrost. Mirka je bilo sram za to odlikovanje. Oče, zakaj? VLADKO KOS Vsak dan in vsako noč koraki tvoji težki zadonijo »n vrata pod udarcem zaječijo, ko prideš, ko greš proč. Vsak dan in vsako noč zakaj na tvojih ustih krik počiva? In trda dlan se tvoja v pesti skriva, ko greš v temino zroč... Vsak dan... Mar vsako noč? Zakaj pa, oče, drugi ne ječijo, veselo pojejo in se smejijo, a njih pogled je sladek, vroč?! TI pa molčiš, zakaj? Obleka tvoja črna je od dela, in prazen žep, in znoj tl lije s čela. Zakaj, o oče, drugim ne, zakaj? sssas Skrivnostna jama Boris Žnuderl Bilo je nekega junijskega večera, ko smo sedeli pri ognju na paši. Ugibali smo, kam bi šli. nato pa je dejal pastir: »V jamo!« Brž sem ga vprašal: »V kakšno jamo?« , it »V tisto na gon,« * »V tisto na gon** v jjrib- ,0 jezen in pokazal z r o ^ ^ Tudi mene so jam pfoti J u smo se vsi trije odpra uo vendar šele naslednje ! pripra1 tovariša Lojze ta J sBio ^ V vse potrebno. Kmal m0*ati .y mi. V zemljo smo raf ^ v > jaz pa sem se spust mo. Rov je vodil, na .§e! s-K po njem. dokler nls®wTu se ^f jji večjo obokano m0- , naz=% končal. Ko sem si*jazadnie ?•! še' se skoraj izgubil. N po zapazil stopinje s^ fna?el ^ s sem po njih ter knia ]j0 ter njem sem se tovarišema ves srečen S«®*® t D Nova k«»,ns Nemci so iznašli kemičnih izdel^‘k z3 izde1^ piano odkrili postopek barvi U nioba, kovine, kii slic 2<500 stoj^ , lini, tali pa se Sele P ^ ^ C. Kovina se lahK1o . bodo drugimi kovin^''atlje rabljali za zdelani ^ nriprav, kajti n ob ne v rabljali za tedeljvj« L pr^0 priprav, kajti oj* £ prav koncentrirane ,uje. pa se ga tudi Sm«Snic0 ■ , tkot V kopa|,5f sederf — KolS® *CarW . ' - 6 daite ***’ “ _ Potem pa 111 ^e panje. . s0de I,e V katere . *) nihče vliti vina i * ■ n rad pošvedraf^iA3^ Kdo vidi raa ( . ^ v službi angleškega imperija Angleži so v zadnjem času opravili velika gradbena dela v kolonijah MOST PRI LEVJIH VRATIH v Angleški imperij bi izgubil svojo vrednost, c? bi ne bilo inženirjev, ki mu z vedno no-Vinn načrti utrjujejo temelje. Leto za letom ustvarjajo nove ceste, železniške proge in Jjiostove, vključujoč tako obsežna področja oominionov k prometnim središčem. LLOYDOV JEZ V INDIJI Lloydov jez v Indiji je največja gradnja te vrste na svetu. Z njim so ujeli Indusove vode ‘ef_jih speljali v kanale, ki namakajo obsež-n?jše ozemlje kakor je Nilova dolina, domova namakalne tehnike. Indus spada med ve-'®toke, ki svojevoljno menjava tok, ko teče skozi puste. In v to zamočvirjeno ozemlje je Pnšla 1932 prva karavana inženirjev na kanjah. Nastali so ribniki in kanali, ki so omogočili namaKanje 1,500.000 ha zemlje, na ka-;eri so že doslej pridelali 4-krat več pšenice, '►krat več bombaža in 2-krat toliko riža kakor pred regulacijo. Pri gradnji je bilo zapZl narodov sestavil sam bivši ruski ko-Di-av za zunanje zadeve Litvinov. Ta p da je beseda o napadu: VfJiuo iar neka država nalJOVC driigi (W Kadar neka država udre v drugo 3 S brez napovedi vojne. »i ,„Vdar je izvršen napad z morja ali TOvecU113 J"° drUge države brCZ V°^ne ^LPomorske blokade obal in pristanišč 58° države. ijehi!, °dpiranje oboroženih tolp, sestavili n na l>0dročju neke države in posla-Nn;i 0zemlje aruae države ali pa neiz-, Lih-;V zalllevanih mer proti tem tolpam. *tii ,.n°.v •'e tem točkam še dodal: „No-Vslti ■ 8i’ ne politični, vojaški, gospo- v’čiliwln drugi ne morejo služiti opra- otn napada" Organi, ki jih človek lahko pogreša Priroda je človeka tako ustvarila, da prihaja pri vsej popolnosti zdravnik vedno znova do ugank. Njegovo začudenje je tem večje ko odkrije, da so v človeškem telesu organi, ki jih za nadaljnje funkcije lahko pogreša. ... .. ... Vzemimo najvažnejši človeški organ, mož- gane. Pri poizkusih na živalih so dognali, da bitje lahko pogreša tako odstranitev malih kakor velikih možganov. Operacije v vojni so dokazale, da tudi človek lahko nemoteno živi dalje, če so mu odstranili del velikih možgan. Nedavno je ameriški kirurg Ackerley napravil zanimivo, pa odgovorno operacijo. Odstranil je zaradi zatekle rane vso desno polovico možganske opne v težini 500 gr neki ženski, ki je po prestani operaciji razen majh- nih motenj v premikanju lahko nadaljevala s svojimi gospodinjskimi posli povsem normalno. Seveda bi bila odstranitev leve polovice možgan imela mnogo večje posledice, ker je tam sedež daru govora, pisave, čitanja itd. Med mnogimi nesrečniki, ki so izgubili ' id, pa so se kljub temu naučili brati, je pokazala slepa in gluhonema Helen Keller v odlični meri, da je tudi tako mogoče uživati življenjska srečo, ko je dosegla akademske časti. Kaj pa prebavni organi? Zobe je človek utegnil umetno nadomestiti. Odstranili so tudi že jezik, človeka so pitali na drug način. Da je v mnogih primerih odstranitev mandljev nujna zadeva brez posledic za telo, je dandanes že vsakdanja stvar. Težje >e z goltancem in želodcem. Posrečilo se je že po odstranitvi goltanca hraniti človeka po cevki direktno v želodec. Z operacijami so vzeli cioveku vec metrov tankega črevesa, pa tudi debelo črevo, pa so vendar spravili prebavo in trebljenje v red. Odstranitev žolčnega mehurja in slepiča je že v praksi, težje je z jetri, ki so v celoti nepogrešljiva. Operacija ledvic se je posrečila tako, da so odvzeli eno celo in del druge. Človeku so odstranili tudi ze bolni mehur, jabolko, del pljuč in vranico ter ga ohranili pri življenju. Vse to so lepi napredki moderne kirurgije. Naravno pa je, da priroda že ve, čemu je vse organe ustvarila. Najsrečnejši je seveda tisti, ki jih ohrani zdrave čimdelj, njih odstranitev, delna ali popolna je le odpomoč za določeno mero življenja. MR. BAHOVEC ZDRAVILNI Reg-, br. 12451/32 Kadar pošljete denar po pošti, ni siedu o bojazni— zakai bi se torej bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica Razno SE1BT-SUPER-RADIO za razvajenega poslušalca. 5-cevni, 7 okrožij 3 valovne dolžine po din 3300.— in din 3.800.—. Zahtevajte ponudbe od zastopstva Ludvik Ileršič. Ljubljana. Rimska 13. 11288—1____________________ Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 PRIMERNO BOŽIČNO DARILO četudi poceni, je strokovno izdelana fotografija, nabavljena v foto-ateljeju Makart. Gosposka 20 (vis-a-vis »Ro-glič«),______________12267-1 SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva, Aleksandrova c. 48. 4311-1 RAZNOVRSTNO POHIŠTVO vložke, žimnice, odeje, zavese in likalne mize dobite poceni in na obroke pri Makot-terju. Krekova 6. 12271-1 LAHEK ZASLUŽEK Vam nudimo. Sprejemamo krajevne zastopnike za ljudsko zavarovanje. Moški in ženske, zlasti upokojenci iz vseh krajev naj pošljejo svoie ponudbe zavarovalnici »Drava« v Mariboru. 12250-1 IMAMO RESNE KUPCE za male hišice v okolici Maribora in veiika gozdna posestva. Prodajalci, zglasi;e se nemudoma v posredovalnici »Triglav«, Maribor, Aleksandrova cesta 12. telefon 2534. 12297-2 HIŠO Z VRTOM prodani. Pavlovčič Franc, 'žel. uradnik, Pobrežje, Gaje-va ul. 15, blizu šole. 12212-2 VILO eno ali dvodružinsko, z vrtom v Mariboru išče soliden plačnik za spomladi. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »2500«. 12334-2 'mmvxz mmnmm HIŠA ugodno na prodaj, v trgovini Šprah, vanje. Vprašati Zg. Rad-12265-2 DARILA za Nemčijo točno, solidno in hitro odpremi samo Špedicija Bračič Hubert, Maribor. Kopitarjeva 14. Telefon 2024. 12221-1 NIČ NE OVIRA Vsak, kdor išče renomirano dobre izdelke, se zateče po kekse, suhor, šartlje. kruh, itd. v priročni stari kot, ker ve, da bo v pekarni Čebokli na Glavnem trgu dobro postrežen. 12223-1 IZJAVA. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Turk Marija. Turk Danilo. 12280-1 GOSTILNIŠKO IN TRGOVSKO KONCESIJO imam. Kdor ima denar za sodelovanje? Dragotin Gobec, Maribor, Kacijanerjeva ul. 22. 12293-1 ZAGREBŠKO RENTABILNO PODJETJE koncesionirano, dokazano do-broidoče,mesečni zaslužek din 10.000, se prodaja radi starosti lastnika za din 85.000. Priporočljivo za inteligentne gospode ali dame )istotako tudi upokojence). Informacije poslovalnica Paviekovlč. Zagreb, Iliča 144. 12340-2 MEŠANA TRGOVINA Z B1FE-.IEM (branjarija), dobroidoča na križišču ulice v starem Zagrebu, obstoječa že 50 let, se prodaja radi smrtnega slučaja s kompletno opremo, stano vanjeni, obstoječim iz sobe in kuhinje, zelo nizka najemnina za din 18.000.—. Blago po fakturni ceni. Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb, Iliča 144 12343-2 Stofi, MIRI PENIC, Maribor. Vetrinjska 0 volnene jopice, perilo, odeje najceneje pri Zagreb, Iliča 4 in 6 topiš. %«ti H., c ošini preda: POSTELJNE ODEJE samo z belo vato. močno pre Site, posteljno perilo, zglavni-ke, tuhne. koce, madrace. in-letl. pub in perje po najnižji ceni. A. Štuhec, Maribor, Stol na ul. 5 10314-1 N S U specialna mehanična delavnica F. Fratschko, Pobrežje. Nasipna ul. 2. 12247-1 ona kupuje plašče, obleke, pletenine, perilo in nogavice samo v specialni modni in k o n* fekcijski trgovini konfekcija i greta m a r i b o i grajski trg PONIKLANJE, pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177—! DAME! POZOR! , ZAKAJ SIVE LASE? ko si lahko za din 26 same pobarvate z neškodliivo berlinsko Omonell Henna-Sham-poo barvo Dobite iih v vseh niansah z navodilom pri glav* nem zastopstvu: Ludvik Iler-šič, Ljubljana, Rimska 13. Tekoči Shampon 250 gr a din 2°— 11287-1 mali oglasi so najcenejši, saj stane beseda samo 50 par Karbidnesve^ od din 10"“ do din 25'-stalno na zalogi, tgovci popust, obiščite nas! PINTBR & LUNAMI MARIBOR Fino olivno 0LJE lit din 19.—, najfinejša kava. čaj, .čokoladne specialitete, likerji, 5 kg-paketi za inozemstvo, »Kavalir«. Gosposka 28 12153-1 NAJCENEJE ' Pošilja Inozemstvo petkilo-gramske pakete s salamami, prekajenim mesom »KAVALIR«, Gosposka 28. 12152-1 NE POZABITE si nabaviti najboljše vino v gostilni »Prešernova klet«, Gosposka ulica. 12299-1 ZAGREBŠKO KRČMO ALI BIFE S TRAFIKO dobroidočo, na prometni ulici med velikimi državnimi ustanovami, močna domača in tuja pasaža, prodajamo s skupnim inventarjem: blagom in monopolom za din 23.000. Informacije: Poslovalnica Pav lekovlč, Zagreb, Iliča 144. 12341-2 P.toda se J* M f+OZ opremljena ali prazna lik ob “,g vrtoBj dom, moderna stavba, dav i . • citronami, j z sajenim z raznovrstnim sadjem.fme; vinog^ rinami graip-fruit; cvetje, ra: ^ ^ zidave različno plemenito trto. Nujn P cv;tanovlc, Sart) rija. Za informacije se je obrniti na ar. v ^ Aleksandrova 57. -------------- KUHINJSKA KREDENC^ v,mal° oocenif«- VILO ALI HIŠO v Mariboru ali ožji okolici do 250.000 din kupim. Ponudbe pod »Hitra kupčija« odd. »Večernika«. na ogl. 12295-2 Kupim NOŠENE HLAČE ali celo obleko za 15-letnega fanta kupijo siromašni starši. Ponudbe pod »Nošena obleka« na oglasni oddelek »Večernika«. 12248-3 DOBER SUPER-RADIO kupim. Naslov v oglasnem odd. »Večernika«. 12253-3 KOŽUHOVINO veverice,, divje zajce, kune, pižmovke in lisice ter druge kože divjačine kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. — Sprejmem v strojenje in barvanje. Peter Semko, Maribor^ Tyrševa 7. 12291-3 POZOR! Sanke in smuči lastnega izdelka in v veliki izbiri Vam nudi kolarstvo Slavko Kra-bonja, Maribor, Aleksandrova i ,19-,,Istotam se spreimejo kolarskl pomočniki. 12309-1 Posest SENO za krave kupim, nova 41. FrankoDa- 12319-3 Mubertusi MIHI PENIČ. Maribor, Vefrinjska 9 volneni od . . d n 23S". otročji od . . „ 129'« Prl naprej HIŠA z dvo- in trisobnim stanovanjem ter ostalimi pritiklinami naprodaj ali se zamenja za trgovino. Sp. Radvanjska 26. Nova vas. 12195-2 KROJAČI POZOR! Kupujem vsakovrstne odpadke štofov in plačujem po zelo visoki ceni. Justin Gustinčič. Kneza Koclja ulica 14. 11605-3 NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na. odeje, koce, zimsko perilo pletenine, nalcenejše »Mara«, trgovina A. Oset. Koroška c. 26 (poleg tržniae). 9879-1 PREMOG za domačo In centralno kurjavo ter za industrijo nudi premogovnik Ključarovci pri Ormoža. 12060-1 STROJEPISNA DELA razmnoževanje, kopiranje načrtov, prevodi. Kovač, Maribor, Tyrševa 14. 6371—1 VAŽNO ZA SVINJEREJO! Vsakemu, ki redi prašiče, pošljem brezplačno zavitek in navodilo »Mastelln«, ki je zakonito zavarovan, Iranko Vaša pošta. Samo z enim poizkusom se boste prepričali, da dosežete pri polaganju »Mastellna« velik uspeh Pišite na naslov: Ivan Magdalene, Rače pri Mariboru. 12262-1 MAJHNO POSESTVO v okolici Maribora iščem, najraje od Maribora, do Polskave. Dopise pod »Gotovina« na ogl. odd. »Večernika«. 12239-2 LEPA HIŠA z 2 stanovanjema naprodaj za din 130.000.— s hipotek, dolgom. Obvestila iz prijaznosti na telef. št. 24-38. 12245-2 NOVA HIŠA ugodna za trgovca ali obrtnika. tik Maribora, v lepi legi poceni naprodaj na male obroke ali pa se zatnenia s srednje velikim gozdom ali posestvom. Ponudbe na poslovalnico »Večernika« Ptuj. 12205-2 NOVOZGRADBA 4 sobe, kuhinja, vrt, periferija 28.000. — Doblčkanosna hiša, 6 stanovanj 135.000. — Parcela v mestu z zidano kletjo 65.000. — Graščinsko veleposestvo, 240 oralov, polovica gozda 750.000. — Dobroidoča trgovina v mestu z inventarjem in zalogo 45.000 — Moderna vila, 5 sob. veranda, kopalnica, vrt 220.000 Vila blizu parka 320.000. — Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 12324-2 Tei. as-ca Prodam RADIOAPARAT amerikanski, Philco, srednji valovi, naprodaj. Cena po do-govoru. VVildenrainerjeva 14, pritličje. 12261-4 SMUČKE otroške in velike poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 12264-4 omara, štroj -•>Remington«. prodaj. Vojašniški trg ^ vina. SESALNIK U*£, (Staubsauger) IKg® d£^ daj. Dvorakova^ ŠTEDILNIK namizni- naprodaj ohranjen, P°c?"‘ 43 12« Pobrežje. Nasipi13 - KL»w? «*S i Su dobro ohranjen, P°. Qreiaj1, stropje levo. ZIMSKI pLAŠč i*"'-- --smer TRGn°aVS ^R|# sge?ad;°ivS venska 77"^ kAPF<>DA oOSt , ffratv- nadposte^ji# vložek. dv°r's , kopanova —-— —5SS*S^S gf lig? za sati v tfg ko, Slomškov au&SgrfS, skoro nov. z za ga gospoda 1t> ul. »Elita«. SIoi2398^ JABOLKA m i' «1 10 kg gPr.si rajski tr< prodaja ^332-4 Božični okraski Božčne in novoletre dopisnice, albumi in kasete za darilo v največjt Knjiflarn«, vel izbiri. — Velika zaloga prvovrstnih —mr nalivnih peres znamke Pe- rfoliv likan,Osmi*, nardlmulh, Montolenc Knjige — Slikanice — I*«#- 1?» Darila, nabauU^0 ^ nas, čosežel6 namefi ♦ • * (lospotKa 2S TELEFUNKEN v kvaliteti in gla®u Najmoderneje urejena popravljalnica vseh znamk radijskih aparatov. Hitro, poceni • RADIO ® STARKEI • neprekosl)ivl vseh cen' MARIBOR, TRG SVOBODE 6 Telefon 26-85 ‘ Telefon 26-85 , SMUČI ZA FANTA stavbeni kamenčki (Anker), velika pupa, cepin za turista, namizni prt iz pliša, slike: le-Pa Madona, Kristus na Oljski žori in pokrajina, ugodno naprodaj. Krekova ul. 6-1, vrata 7. 12275-4 ¥$@ senzacije sveta Vam razodene . PISARNIŠKA OPREMA Pisalna miza, šapirograf, stroj za rezanje vzorcev itd. ugodno na prodaj. Pogledati: »Kosmos«, Dvorakova L 12302-4 LUSTER na 6 luči, medeninast, masiven, za velik salon, dvorano ali dvorec naprodaj. Na ogled Razlagova 24-11, levo. 12303-4 Popolna sigurnost v obrata. Naraven glas pri govoru In glasbi. Svetovni sprejem po poimenski skali. Garancija na žarnice in vse sestavne dele. Prodaja na drobno in debelo. OLYMPIA RADIO s kino skalo NAMIZNI ŠTEDILNIK •ep, naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12315-4 MOŠKO KOLO Malo rabljeno, naprodaj. — vprašati pri hišniku, Glavni ‘rg 16. 12317-4 RAZNI PREDMETI Psiha, omare, postelje, otoma ue, peči, pasja hišica in dru-20 radi selitve poceni naprodaj? Frankopanova 1, starinar na. 12328-4 Utsuuusin ŠOFER JULIJANA le priperoit fkmiot Gl a vm trg 9 _ Stanovanje STANOVANJE ? vso opremo, vrtom ra ne-£ai njive oddam v najem. Miklavž 44, p. Hoče. 12159-5______ RADIO MARIBOR Maribor, Glavni trg 1 - Tel. 26-48 DRUŽBA Z O. Z. Bogata zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. vadao I In prattliCao tiarUo! Priporoča se Strokovna radiodelavnica za poplavila vseh radiofonskih naprav. Prodaja na obroke in zamenjava zastarelih radioaparatov DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico oddam. Vprašati Klavniška ul. 5.____12216-5 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Tržaška cesta 54. 12217-5 STANOVANJE enosobno, s pritiklinami oddam. Aleksandrova cesta 83. 12219-5 ENOSOBNO STANOVANJE oddam v novi hiši. Koren, pekarna, Koroška cesta. 12224-5 ~SOBO IN KUHINJO oddam. Pobreška c. 38. 12278-5 SEPARIRANO SOBO s kopalnico in verando za sončenje oddam enemu ev. 2 samo solid. gospodoma. Ogled od 16.—19. ure. Glavni trg 24-111., desno. 12240-7 SOBO veliko, opremljeno, s posebnim vhodom, takoj oddam, tudi s prvovrstno hrano. Je-rovškova 19, pritličje. 12259-7 SOBICO lepo opremljeno, senarirano, oddam za 190 din starejšemu aktivnemu uradniku. Dopisi na ogl. odd. »Večernika« pod »Družaben«. 12231-7 Božična prodaja Volneno blago za damo in gospoda v modnih barvah STANOVANJE soba in kuhinja, oddam. Studenci, Cankarjeva 5. 12272-5 STANOVANJE enosobno, s kopalnico, oddam takoj. Ljubljanska ulica 41. 12235-5__________ tRISOBNO STANOVANJE oddam krojaškemu mojstru, Vajenemu boljšega konfekcijskega dela, ter naročil po ttieri Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Stalna zaposlitev«._______12236-0 SOBO S ŠTEDILNIKOM ^ddam s 1. januarjem, om-denci. Kralja Petra c. 14. 12242-5 _________ nudi modna trgovina Josip Šraj, Maribor STANOVANJE soba in kuhinja, oddam. Koroška c. "6. 12329-5 STANOVANJE soba, kuhinja, vrt, oddam s 1. januarjem. Radvanjska 35. 12330-5 , STANOVANJE ‘ Sobi, 2 kuhinji, 2 shrambi, °ddam. Nova hiša. Nasipna **'•> Pobrežje, Štefanec. 12246-5 STANOVANJE foha in kuhinja s pritiklinami, . ddam s 1. januarjem. Ketteja io, Pobrežje, Špesovo selo. 12249-5 .DVOJNO stanovanje v novi hiši takoj oddam, tadvanje. Pokopališka ul. 2. _ 12252-5 STANOVANJE enosobno, sončno, oddam s 1. januarjm. Meljska c. 57-1, desno. 12331-5 SOBO IN KUHINJO oddam mirni stranki s 1. januarjem. Šolska ulica 4, Pobrežje. 12289-5 OPREMLJENO SOBO lepo, v centru, oddam s 1. januarjem. Krekova 5, pritličje levo. 12276-7 PERFEKTNA SAMOSTOJNA KUHARICA za vsa gospodinjska dela, z dolgoletnimi spričevali, čista in poštena, dobi stalno službo s L januarjem. Ponudbe pod »Čistota« v ogl. odd. »Večer-nika«.______________12180-9 SAMOSTOJNO NATAKARICO išče boljša meščanska gostilna. Predpogoj poštenost in ve selje do dela. Naslov v vseh poslovalnicah »Večernika«. 12313-9 2 UČENCA sprejme večja modna m galanterijska trgovina na Gorenjskem. Hrana in stanovanje v hiši. Obširne ponudbe na upravo »Gorenjca«, Kranj, pod šifro »Štajerc, velike postave«. 12266-9 SLUŽKINJO ZA VSE čisto in pošteno, iščem. Predstaviti se: Trg svobode 6-1. desno. 12346-9 Stanovanje Išče STANOVANJE 3-sobno, sončno, udobno, v prvem nadstropju iščem za april. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mala družina«. 12335-6 Dopise —rniMMum-ffll Ifflfl ŽENITVE IN MOŽITVE BOLJŠIH KROGOV posredujemo točno, solidno in diskretno. Velika izbira različnih partij obojega spola. Prvovrstne meščanske zve ze. Prospekte pošiljamo, pro. ti odškodnini din 10.—, diskretno: »Rezor«, Zagreb pošta ni. 12343-12 ŽEL. NAMEŠČENEC z gotovino želi poznanstva zaradi ženitve z gospodično do 30 let neoporečne preteklosti. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Vesel Božič«. 12286-12 Za Božič ugodni NA POPOLNO OSKRBO sprejmem dva do tri mlade dijake. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 12269-7 LEPO SOBO s kuhinjo ali brez oddam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12304-5 J^OSOBNO STANOVANJE “dam manjši mirni družini v "0vi hiši pri Meljskem dvoru j,1,- januarjem ali februarjem, ugledati od 15. ure. Prisojna ^34. 12254-5 &VOSOBNO STANOVANJE novi hiši s 1. januarjem od-Jadranska ul. 49, zadaj Delavsko pekarno. --__ 12202-5 0,. sOBO IN KUHINJO “dam. Koroška 50. 12210-5 len VILA 4Da’ sončna, s stanovanjem Predsobo, kopalnico in ainni pritiklinami, lepim Dlinom in elektriko, zri,-? se v najem. Primerno za Vn„Yn'ka, Popovičeva ul. 7. bn* at' Pfi gospe Platzer, ..Sovičeva 13, od 14—16. 12211-5 STANOVANJE dvosobno, z vrtom oddam s 1. februarjem. Studenci, Ciril-Metodova ul. 13. 12081-5 STANOVANJE lepo, enosobno, oddam takoj ali pozneje. Mejna ul. 22. 12308-5_________ SOBICO IN KUHINJO v bližini centra oddam takoj snažni stranki največ 2 osebi, event. hišnici. Naslov v ngl odd. »Večernika«. 8 12322-5 Sobo odda “"ntTstanovanje in hrano sprejmem dva gospoda Koroška cesta 62. SOBO lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam s 1. januarjem. Puškinova 11-1, vis-a-vis Ehrlich. 12320-7 SOBO majhno, lepo opremljeno, oddam boljšemu gospodu. Wil-denrainerjeva 16, priti., 2. 12321-7 PRAZNO SOBO oddam. Lahko se notri tudi kuha. Ob jarku 6-1, 3. 12327-7 Službo croGi VAJENCA s primerno šolsko izobrazbo sprejme mehanična delavnica Marijan Komel, Tezno. 12274-9 SLUŽKINJO čisto, spretno za kuho in vsa hišna dela sprejmem takoj ali postreŽnico za ves dan. Na' slov v ogl. odd. »Večernika«. 12277-9 SOBO A, . prazno, sončno, oddam. e -sandrova 7-IH. 16, Krčevin . 12234-7 S080 lepo, zračno, prazno, odoam takoj. Tezenska 12, Pobrežje. ___________12237-7 MEBLIRANO SOBO . sončno, s strogo separiramm vhodom oddam s 1. januarjem. Aleksandrova 67. II. nad stropje levo. 12238-7 Prodaja za MARIBOR N1KOLICEVA I ••'zahtevajte šmsptAfHi ctm Vm Oto Gosposka 34 BOLJŠE DEKLE samostojno v kuhi in drugih hišnih delih, sprejmem s 1. januarjem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12287-9 DEKLE pridno in pošteno, za vsa hišna dela iščem s 1. januarjem 1940. Pismene ponudbe pod šifro »Poštena« na ogl. odd. »Večernika«. 12292-9 PRODAJALKO kornpanjonko, tudi starejšo, s 5000 dm sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Sama inkasantinja«. 12326-9 MIZARJA za loščenje, z letnimi spričevali iščemo za stalno zapo-slenje. Tov. pohištva E. Zelenka, Maribor, Ulica 10. oktobra. 12325-9 KROJAČU ki hoče biti samostojen, se nudi delavnica za majhnem nudi delavnica ugodno za maj iien denar. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Prometno«. 12323-9 nakup: puloverje, dokolenke rokavice, nogav.ee, kravate žep. rute v veliki izbiri ondi Josip Šraj, Maribor Službo ISte DEKLE se želi izučiti v kakršnikoli trgovini Naslov v oglasnem odd. »Večernika«. 12233-10 MLAD TRGOVSKI POMOČNIK za mešano blago išče službo. Ponudbe na poslovalnico »Večernika«, Ptuj. _ 12206-10 IZLOŽBENI ARANŽER ~ samostojen v vseh strokah ter dober prodajalec išče stalno mesto pri večji firmi. Ponudbe pod »Aranžer« na ogl. odd. »Večernika«. 12226-10 DEKLE vajeno in vešče nege otrok ter gospodinjstva, išče mesto. Ceni ponudbe na ogl. odd. »Večernika« ped »Ljubiteljica . otrok«. 12312-101 Sobo ISte SOBO S prazno, v centru iščem. Ponudbe na oddelek »Večernika« januar«. Pouk ŠTEDILNIKOM mesta oglasni pod »1. 12270-8 NEMŠČINO govoriti in pisati se vsak hitro nauči po moji metodi Šola Kovač. Maribor. Tyrševa 14. i 11789-13 ALI JE VAS RADIO V REDU Radio Starkel Maribor strokovna popravila luiko Sožoi Izdcfovafnlca dežnikov Maribor, Aleksardruva 19 Lokal Bafcg.-tt^geanaa ___ V NAJEM SE ODDA 10 s 1. marcem 1940 ali prej na Aleksandrovi cesti št. 14-1 štiri velike sobe, posebno pri kladne za pisarno eventualno tudi 6-sobno stanovanje s Pri tiklinami. Povprašati pri dr. Kieser Karlu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 14-1. 12134-14 GOSTILNA »POČEHOVSKI DVOR« domače koline, ocvrti piščanci 12333-17 VELIK TRGOVSKI LOKAL v Krčevini Aleksandrova 7, oddamo s 15. februarjem. — Vprašati stavbena pisarna. Vrtna 12. 12332-14 V nalem ■■■r;j2^- «• ^uomn NOVO HIŠO visokopritlično, dam v najem tik pri postaji Orehova vas. Dve parketiranl sobi. kuhinja, shramba in veranda. 12198-15 DOBROIDOČA PEKARNA pri Sv. Urbanu pri Ptuju se s 1. jan. 1940 odda v najem. Ponudbe na poslovalnico »Večernika«, Ptuj. Poizvedbe tudi pri vratarju mariborske bolnišnice. 12207-15 VEČJO GOSTILNO v centru mesta oddam v najem. Ponudbe na oglasni odd. »Večernika« pod »Prometna gostilna«. 12296-15 NOVO HIŠO dve sobi in dve kuhinji z lepim vrtom dam v najem, din 300.— mesečno. Nova uL 15, Pobrežje. 12161-15 TRGOVINA dobro vpeljana, brez konkurence na prometnem mestu, se odda v najem. Ponudbe na »Večernik’, Ptuj. 12318-15 Kapital AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri Hranilni posojilnici »Moj dom«. Ljubljana, Dvorakova ul 8. 11778-16 Kam. kje? Malo oosesfvo (tik Ptujske ceste) hiša z dvojnim stanovanjem in gospodarskim poslopjem se odda s 1. januarjem 1940 noštenim ljudem v najem Ivo AndraSli. Maribor. Vodnikov trg. (tržni trg) Prima p svetli kosovec, suha drva, kolobarje, kupite najceneje v veletrgovini IV O ANDRAšIt, oddelek za kurivo MARIBOR - KOROŠKA CESTA 95 LINOLEJ, voščeno in gumi platno kupite najceneje pri »OBNOVA" F. Novak, Jurčičeva 6 — Glavni trg 1 Najprimernejše božično darilo je lep šivalni s po najbolj ugodni ceni na majhne mesečne obroke kakor tudi z garancijo pri Srakster Rupert, mehanik. Vetrinjska 11 GOSTILNA »PRI LOKOMOTIVI« v soboto in nedeljo domače koline, prvovrstne pečenice ter jetrne in krvave klobase. Se priporoča gostilničarka. _________,12201-17 __________ DAMSKI KONCERT dnevno pri Plaucu. 12220-17 KAM V NEDELJO? V gostilno Kekec na koncert, kjer so pijače in jedila najcenejša, n, pr. domača vina od 10 din naprej, hrenovka s krbhom 2 din itd. Prepričajte se sami! 12222-17 , „ bele IN ČRNE kašnate klobase dobite v soboto in nedeljo pri »Lipi«, Gregorčičeva ul. 19. Vabljeni vsi. Kelc.___________12288-17 IZBORNA VINA za dom z znatnim popustom dobite pri Senici, Ulica kneza Koclja. Danes, v soboto, jetrne klobase, divji zajci in fazani. 12300-17 GOSTILNA »SLON« Vsako soboto in nedeljo krvavice, jetrnice in pečenice. Prvovrstna meščanska kuhinja. Izborna domača vina. Priporoča se gostilničarka Ivanka Dermastja. 12301-17 GOSTILNA »BALKAN« V soboto in nedeljo pojedina vsakovrstnih domačih klobas ter dobra kapljica. Se prijro-roča Šetinc. 12310-17 Najbolj vama naložba denarja, ker jamči ta vlogo prt tej hranilnici Dravska banovina a celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno moijo - - Hranil- ^ nlca izvršuje vse v denarno stro-ko spadajo&e posle točno Inkulantno _ M I Centrala Maribor Podružnica Cf ¥ SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBR zopet dospele! MŽžtžtdkž £k Gospodi, dobile še vedno po ugodnih cenah pri Kdor ho ie Imeti odgovor na vprašanja glede malih oglasov In drugih obvestiI. nal prilotl 3*- din v znamkah. Na vprašanja brez pri-lojenih 3-- din v znamkah uprava ne odgovarja Šivalni stroji • Najnovejši otroški vozički Velika izbira motorjev, tri-'“"^rpgijSp ciklov, šivalnih strojev, fr [H W| igtaHnih vozičkov, skirojev ti jy%Ž8Hi avtomobilčkov« kolesni deli — Ceniki frank©! — »TRIBUNA" F. B. L LJUBLJANA Kar.ovSka c. 4 — Podr.: Maribor, Aleksandrova c, 26 Continental Bogata izbira igračk vseh na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Ljubljana. Prešernova ul. 40 30S. MARTINZ, Maribor. Gosposka Karel GrSrrtz Maribor, Gosposka 7 Okraske za božične drevo stass*** m vse druge slaščičarske dobrote priporoča 4 cevni vsevalovni luksuzni super din 3.500' LORD 40 cevni vsevalovni luksuzni velesuper din 4*800' V M a r i b' o r u cine 16. XII. 1939. »V e 2 e r n i Praktična Ib&ššena darila, češkega in angleškega blaga za hubertuse, oficirske, financarske in železničarske uniforme ter smučarski loden, dobite v največji izbiri po Tudi vse Krojaške potrebščine! znano nizkih in še starih cenah samo v Stran 15 Češkem magazinu, Maribor UUca 10. oktobra Božična darila m IVAN KRAVOS MARIBOR Alel Kti iniii va c. 13, tel. 22-07 Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se G 7171 G RT IT H 5ami 0 nizkih cenah in solidni ^delavi. • ftjSLIllafilfl Dobite pa tndi vse na obroke! Tovarna pohištva, tapetništvo in stanovanishe opreme Maribor, uiica 10. oktobra 5 domače in fiišno sadje pri „EXPORT" - Ivan Koražija Maribor, Kolodvorska Psihografolog in astrolog Zastopstvo za Slovenijo B SANCIN FRANJO, LJUBLJANA Linhartova ul. 35 Telefon 5t. 30-74 & PARADISO | Maribor, Kneza Koclja ul. 24 Psihografolog Vam pokaže smer sreče in blagostanja. — Predložite svoje rojstne Dodatke in lastnoročni podDis, pa Vam opiše Vaš značai. Od-; pre Vam zastor Vašega živ-ljena. Pove Vam. s kom in kako se boste poročilu Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Kako vzgajajte otroke. Katerih bolezni se morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdaj stavite v loteriji itd. Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Za stroške in dopisovanje je treba poslati din 40.— vnaprej, m za delavske in poslovne knjižice izdelale r * _ Gosposka uu 18/1. FOw dragocen božični dar je m. baubrle s""z’ 1H0 MEDIATOR'RADIO JjRENZ-RADlO t tudi na obroke — in popravila vseh vrst aparatov pri ’&azenšek, radiotehnik, Vetrinjska 17 želite oglaševati, pokličite telefon: 25-67 Pozor I Staro železo, kovine, rabljene stroje, cunje, papir, kupuje po zelo visokih cenah, kar se blagovolite prepričati, tvrdka v v JUSTIN GUSTINČIČ Maribor, Ulica kneza Koclja in podružnica Tezno, vogal Ptujske in Tržaške ceste Štirje aparati letnika 1940 zopet dokazujejo, da je „RADIONE“ znamka, svetovnega slovesa RADIONE 740 super Osemelektronski veliki razkošni super Ra-dione 740 ima predstopnjo, 7 krogov, 3 valovna območja, modeme jeklene elektronke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje, zaporo zoper kratkovalne motnje. — Tipa 740 W za izmenični tok rabi le 50 wattov Cena din 5600.- ripa 740 GW za istosmemi in izmenični tok rabi 70 wattov. Cena din 5800.— RADIONE 540 super Petelektronski razkošni super Radione 540 ima: 7 krogov, 3 valovna območja, modeme jeklene elektronke, magično oko, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu. — Tipa 540 W za izmenični tok rabi le 40 wattow. Cena din 4200.— Tipa 540 GW za istosmemi in izmenični tok rabi 58 wattov. Cena din 4400,— RADIONE 440 B suoer štirielektronski baterijski super Radione 440 B ima: 7 krogov, 3 valovna območja, 2 voltne štedljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odklopljivo razsvetljavo skale. — Poraba toka (brez razsvetljave): 2 Volt, 0.42 A, 135 Volt, 13 ma. Cena din 3700.— RADIONE R 2 super šestelektronski avto- in potni super Radione R 2 ima: predstopnjo, 7 krogov, 3 valovne dolžine, delan je za 6 ali 12 voltni akumulator in za vse napetosti izmeničnega toka; ima "regulator za barvo glasu, zmanjšano občut-. Ijivost za motnje in zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto. — Poraba toka je neverjetno majhna in sicer: za izmenični tok le 24 wattov, za 6 voltni akumulator *e 3.5 A. cena din 4800.— m* RADIO d. z o. z. v Liubliani - Miklošičeva cesta 7 Telefon 3190 Zastopstva: MARIBOR: Ozvatič Ignac, Cafova 1. MURSKA SOBOTA: štivan Ernest PTUJ: Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico, r. z. z o. z. 8 CELJE: Toplak Adolf, Prešernova 5. ZIDANI MOST: Guček Ivan. PRAKTIČNO DARILO = Pred nakupom daril za božične praznike in druge prilike si oglejte bogato zalogo električnih likalnikov, ogrevalnih blazin, kuhalnih aparatov za plin in elektriko, izprašilcev itd. v PRODAJALNI MESTNIH PODJETIJ Glavni trg 4 (Rotovž) — Telefon štev. 25-23 — Neobvezen ogledi DVOJNO DARILO Zanjo Ir veierni In športni obeki le eleganten Velika Izbira severnih sneik In galoš Blatnik ov čevelj KRinflR briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup Maribor, Gosposka ulica 15 OKASA tablete Pn spolni slabosti lahko ooskusite 7225—44 Kupite te tople in udobne copate in volnenega doubla. V njih Vam bo toplo in ohranili vas bodo pred mrazom. 1252-6. Visoki domači copati za otroke, izdelani iz toplega volnenega doubla, z filcastirai medpodplati in usnjenimi podplati. OKASA tab!ete za moške 100 komadov din 220-— proti povzetja Zartopnik : Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terazije 5 Ojl. r«g. S. 5846 36 3805—9544 Lepi domači copati iz baržuna podloženi s klobučevino, z usnjenimi podplati in nizkimi petami. Izdelujemo jih v rjavi in rdeči barvi. bok«#* 333*—CiC23 Izdržljivi in trajni šivani na okvir, z : plati in petami. i moški čevlji močnimi r"“. 5451—55609 Ti dražestni čeveljčki iz mehkega usnja, a toplo podlogo, nudijo otročjim nogicam udobnost in toploto. očiščeni kg od din 7•- naprej cel pnran din 18'- naprej Dnevno od 10. —12. ure dopoldne Maribor, Cvetlična ulica 20 dvorišče 6822—14009. NiaM otroški čeveljčki, Izdelani iz mejnega boksa, z močnimi usnjenimi podplati in petami. 64704 Elegantni in udobni čevlji* tople klobučevine in finega nimi usnjenimi podplati in lože ni so s toplim filcom, * topli In noge se v njih pn. 4055—06110 Udobni in topli ženski čevlji is usnja, kombinirani s klobučevino in okrašeni s krimerom. Imojo usnjene potplate in nizke pete. s kabinetom v novi zgradbi v Kopališki ulici oddamo. — Vprašati pri Kemindustrija. Aleksandrova c. 44. 12209 »sna irac« —_ _ m (•'■ -V'* "'“-v*/* Tople volnene nogavice neophodno potrebne za zimo. Otroške Din 8.—, 10.— in »enake Din 15.—, Moške Din 19 , Sirite „Večernik“ aa=£rer«! D SKI I Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske piinlo HORMO-SEKS •,J3ob.*vaj° se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja: KR DV LEKARNA PRI SV. AREI1U, Maribor. — Glav-Farm. kem. laboratorij VIS-’ Magreb, Langov trg 3. cm. rs?. L s”46.31 jUor-^ Velika izbira n>' ZENSKE PLASCE od urarja v največji izbiri in res ugodnih cenah Vam nudi Kakor vedno le trgovina z manufakturo in konfekci io J. PREAC, Maribor, Glavni trg 13 kakor tudi športnih čepic GospoS^a Prodajamo tudi na obroke brez zvišanja ceni M»ribor POSOJILNICA NARODNI DOM VMARgSS narodni DON z. , o. j. m. .. tokovfli