-   34   -
Novičar iz mnogih krajev.
Minister pravice je Cesarju nektere spremembe k a z-novavnih postav nasvetoval, po kterih noj se prihodnjič nektere hudodelstva in težki policijski pre-greški menj ojstro kaznujejo (štrafajo), in Cesar so dovolili to milejši kaznovanje. Drugo pot bomo od te nove postave več povedali.— Nova postava za kolek (štenape lj) se nek že natiskuje na Dunaji — Minister no-trajnih oprav je 2. dan t. m. ukazal, de pri tistih dav-šinah, ktere ne izvirajo iz desetinske pravice, ampak ki se odrajtujejo kot nepremenljive davsine za cerkve, šole, fare ali za druge srenjske namene, in ktere po postavi 7. kimovca 1848 niso odpravljene (vzdignjene), ampak po patentu 4. marca 1849 §. 6. za odkupljive spoznane, se ne more odkupljenje po vradni poti, ampak se ima le po vzajemni prosti pogodbi med vpravičenimi in dolžnimi srenjami zgoditi. De se take davsine do tistiga časa, dokler take pogodbe niso bile sklenjene, zvesto odrajtujejo, imajo politiški vradi (gosposke) skerbeti. — Od 15. t. m. se zna telegrafa vsak proti odmerjenimu plačilu in po postavah, ki so za to zapovedane, poslužiti v Gradcu, Ljubljani, Terstu, Berni, Pragi i. t. d. — Minister Bach je na zahvalno pismo češke erenje v Karl-steinu po češko odgovoril. Ce ministri ravnoprav-nost spoštujejo, bo mende čas, de jo bojo tudi nižji vradniki spoštevati začeli!! — V več krajih Spodnjo-Avstrijanskiga bojo opustili krompir saditi, in se bojo namesti njega turšice in pese poprijeli. — Volarji v Zgornjim Avstrijanskim so položili ministru prošnjo, de naj se namest vžitniga davka za vol (pivo) prihodnjič raji davk od sladu (molca) pobira, kar bo za vse bolj prav. — V Parizu je 4. in 5. dan tega mesca hud nepokoj vstal. Ljudstvo je namreč neke dni po več krajih mesta maje v znamnje svobode postavljati začelo; policija jih je posekati ukazala; iz tega se je hud nepokoj vžgal, pa se je spet kmalo umiril. JVa Francoskim sploh ni stanovitniga miru pričakovati. — Govorilo se je, de se bo razpartija, ki jo imajo Angleži z Greki s pomočjo Francozov poravnala; zdej se pa spet sliši, de Angleži nočejo, de bi se Francozi v to reč mešali. Kmalo se bo zvedilo kaj je resnica. Kupčija tudi v Terstu zavoljo tega veliko škodo terpi; Gerške barke, z blagam naložene, ne pridejo v Terst, pa si tudi iz Tersta ne upajo domu.