Is=li.«.3 o.
dvakrat na mesec
ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K.
Naročnina in inserati
blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba".
Za ©s3ao.xk.lltw
plačuje se od štiri« stopne petit-vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska.
Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se vračajo.
ne
24. štev.
V Ljubljani, dne 17. decembra 1903.
XIII. leto.
Izjava.
Deželni zbor vojvodine Kranjske je bil v mesecu juniju pre teklega leta, kakor tudi v svojem zadnjem zasedanju, ki se je zaključilo 7. novembra, po razposajeni in v nikakem oziru opravičeni obstrukciji členov katoliško narodne stranke zadržan v izvrševanju ustavnega svojega delovanja.
Člani deloljubnih, večino tvorečih strank deželnega zbora vzlic dobri volji in ti udu svojega mandata dolžnosti izpclnovati in vzlic skrajnemu odnehanju nasproti obstrukcijski manjšini niso bili v stanu, za redno gospodarstvo avtonomne deželne uprave primerno skrbeti, tako da se dosedaj niti proračuni za 1. 1902 in 1903 niso ustavno določili, niti različni računski zaključki niso mogli pregledati in odobriti
Ta izključno le po obstrukciji manjšine ustvarjeni položaj pro-vzročuje, ne glede na kršenje ustavnih pravic ljudstva, koje se nikakor opravičiti ne da, tako v obziru, ki se je že zgoraj označil, kakor tudi v drugih obzirih, najobčutnejše oškodovanje deželo v njenem gospodarskem in kulturelnem razvoju Težka odgovornost zadeva v tem oziru izključno le člene obstruirajoče katoliško-narodne manjšine deželnega zbora.
Podpisani člani deloljubnih strank večine v deželnem zboru priznavajo skrajno težavno stališče, na kojem se vsled tega nahaja deželni odbor, ki ima skrbeti za avtonomno upravo dežele. Oziraje se na to stališče izjavljajo podpisani v namenu, da se deželna uprava, kolikor je pod takimi razmerami mogoče, zagotovi, da so pripravljeni vsem naredbam in sklepom, katere je deželni odbor v ti brezproračunski dobi na korist rednega vzdržavanja mu izročene deželne uprave dogaal, pritrditi, in da se zavežejo, v tem pogledu, kadar jim bode prilika dana, v deželnem zboru se izjaviti, deželnemu odboru zahtevano indemniteto prisoditi.
Kar pa se tiče bodočih poslov deželne uprave, do tedaj, ko bo mogel deželni zbor brez ovir zopet izvrševati ustavne svoje naloge, priporočajo podpisani deželnemu odboru, da naj predvsem pobiranje deželnih doklad primernim potom zajamči. V drugem pa priporočajo podpisani deželnemu odboru, da se strogo obnaša po predpisih deželnega reda v tem smislu, da naj svojim postavnim, pogodbenim, in vsem iz ozira na neobhodno potrebo redne uprave nastalim zavezam zadošča, to pa le v mejah normalnega pokritja potrebščin Tameja pa se naj prekorači le tedaj, kadar to zahtevajo čisto izvenredne in popolnoma izjemne in neprestavljive okoliščine.
V Ljubljani, meseca decembra 1903.
Fran Arko,
Ivan Božič,
dr. Andrej Ferjančič,
Peter Grasselli,
Ivan Hribar,
dr. Danilo Majaron,
Ciril Pire,
dr Ivan Tavčar,
Filip Zupančič,
M. O. baron Apfaltrern, I A. grof Barbo, Fran vit. Langer, Leop. baron Lichtenberg, Karol Luckmann, Frid. baron Rechbach, dr. Adolf Schaffer, Jos. baron Schvvegel, dr. Ant vit. Schoppl, Anton UI m,
Alfonz baron VVurzbach.
Vabilo na naročbo.
S prihodnjo Številko nastopi „Rodoljub" svoj 14. tečaj. V vseh teh letih je krepko in neustrašeno branil ljudsko korist, v prvi vrsti korist kmetskoga stanu v političnem, gospodarskem in narodnem ozira.
Tudi v minolem letu smo dajali „Rodoljuba" potrebnim ljudem brezplačno, in imeli izgubo. A ni nam Žal, kajti ljudstvu so se začele odpirati oči, začelo je spoznavati resnico in se zavedati svojih pravic.
V prihodnjem letu bo „Rodoljub" izhajal zopet vsakih štirinajst dni. Naročnina 80 kr. ali 1 K 60 vin. je tako nizka, da niti polovice vseh stroškov ne pokrije.
Kakor doslej, bomo delali tudi v prihodnjem letu za korist slovenskega naroda in zlasti za korist slovenskega kmeta ter upamo, da nas bodo z o b i 1 n i m naročevanjem podpirali vsi tisti, katerim je v resnici pri srcu blagor slovenskega naroda in slovenskega kmeta.
Prosimo torej Vse dosedanje naročnike, naj nam ostanejo zvesti tudi v novem letu in naj nam pridobe še kacega novega naročnika.
Cena listu znaša na leto 80 kr. in naj se pošlje Čim prej, da se pošiljanje lista ne ustavi.
Panika med klerikalci.
V deželnem zboru so se igrali klerikalci kakor otročaji z ognjem in se cinično rogali vsakemu opomina, naj pomislijo na posledice, ki jih mora imeti njihovo brezvestno početje. Zaman so bili vsi poskusi večine, da bi dež. zbor dovolil proračun, zaman vsa svarila, da brez proračuna ne bo podpor, in naj ljudje nanje še tako težko čakajo. Klerikalci so ostali trdoglavo na svojem stališča, naj hudič vzame vse podpore, če se jim ne da večina v dež. zboru. Liberalci plačajo 90 odstotkov vseh dež. dohodkov, večinopa najizroče popom, ki ničesar ne plačajo. Zdaj so se pojavili sadovi klerikalne obstrukcije. „Izjava" veČino deželnega zbora tvorečih strank, ki smo jo priobčili v soboto, je na klerikalce vplivala tako, kakor bi jih bil kdo s kijem udaril po glavi. V klerikalnem taboru je zavladala nepopisna panika.  Kar možgani so se zmešali tem brezvestnim političnim obešenjakom, ko so spoznali, kaj so dosegli s svojo obstrukcijo in daje njihova obstrukcija prouzročila deželi večjo škodo, kakortoča, povod nji in požari.  Večina dež. zbora se je postavila na stališče, ki gadoločapostava. Zakon pravi da dež. odbor nima pravice, deliti podpor, če tega ni dovolil   dež. zbor. Ta pa vsled klerikalne obstrukcije ni mogel ničesar dovoliti. Eno leto so se deželni odborniki žrtvovali. Postava določa,  da jamčijo z vsem   svojim   zasebnim imetkom za take podpore. Za eno leto so dež. odborniki prevzeli to jamstvo, ker se jim je nevedni in po ničvrednih božjih namestnikih zapeljani in prevarani kmet smilil in so hoteli kmeta obvarovati, da bi ga ne zadele posledice obstrukcije njegovih poslancev. To pa mora vender vsakdo sprevideti, da več let zapored ne more tako iti — in sedaj žanjejo klerikalci, kar so sejali.   Seveda se jih je polotil nepopisen strah. Ti ljudje so res mislili, da bodo dobivali nagrade za svoje obstrukcijeke burke in da bo  dež. odbor delil klerikalcem podpore tudi vzlic temu, da dež. zbor ni mogel dovoliti proračuna.   Zdaj tulijo, da je strahota. „Slovence" je kar znorel.   Postopanje večine dež. zbora, to strogo zakonito postopa nje imenuje škofov   list — akcijo proti premoči slovenskega ljudstva. Kakor da   bi   bilo   par   tucatov žegnanih popov slovensko ljudstvo! Dr. Sušter-Šič pa je tercijalkam v Žužemberku razodel, da je omenjena izjava napoved  vojske  kmetskemu stanu. Torej s tem, da je večina storila, v karjoje dr. Susteršič s svojo prismojeno obstrukcijo prisilil,     da     se pokorava postavi  in   dela,   kakor veleva zakon, s tem je napovedala
kmetskemu stanu vojsko?! Saj kmet lahko kar hitro dobi vse podpore. Kar prisili naj svoje malovredne poslance, da odnehajo od obstrukcije, ali pa naj jim da zasluženo brco, in v par tednih bo imel vse podpore! „Slovenec" je v svoji grozničavi razburjenosti celo sprožil misel, naj ljudje sploh ne plačajo doklad.Imenitna misel! Sicer je že lani nekaj podobnega kvasil dr. Susteršič, a si je potem premislil in prav rad plačal vse doklade. Morda poskusijo klerikalci sedaj svojo srečo s tem, da ne bodo plačevali doklad. Dežele ne bodo spravili v zadrego, kajti 90% vseh doklad plačajo itak liberalci, ali „špas" bi bil velik, ko bi se klerikalci postavili na stališče, da nič ne plačajo. Na „Slovenčevo" čvekanje glede našega lista odgovorimo drugič, za danes le povemo, da bo imel dr. Susteršič prav kmalu priliko ministrskega predsednika klicati na odgovor, kajti že danes mu povemo, da se bodo tudi prihodnje leto pobirale doklade.
Delegacijsko zasedanje.
V avstrijski delegaciji je predsednik baron Gautsch povdar-jal, da se delovanje delegacij začenja v resnem in odločilnem času. Opominjal pa je k pogumu in patrijo-tični požrtvovalnosti. — Potem se je predložil skupni proračun, ki izkazuje za leto 1904 potrebščin za 374975 389 K, pokritja 6.965 471 K, potemtakem nepokritih potrebščin 368009918 K, t. j. za 1957.546 K več kot lani. Naknadni kredit za leto 1903 je znašal 2,124150 K, za novo gorsko topništvo se zahteva nadaljevanje vsakoletnega izvenred-nega kredita 15,000000 K. Med potrebščinami ministrstva zunanjih zadev je 32 600 K za ustanovitev novega konzulata v Mitrovici, 70.000 K pa za ustanovitev konzulata v Jo-hannesburgu. Med zvišanimi potrebščinami je omeniti tudi 106 849 K za 12 stotnikov avditorjev in 70 ad» jut za avditorske aspirante; ta po-množitev je potrebna vsled novega vojaškega kazenskega pravdnega reda. Delegat Dobernig je inter-peliral vojnega ministra zaradi ukaza, da se naj častniki uče kateri slovanski jezik in zaradi znanega vojaškega pohoda iz Trebinja v Bilek.
V ogrski delegaciji je vprizoril delegat Ugron malo obstrukcijo. Predsednik S zeli se je spominjal smrti nadvojvodinje Klotilde, a Ugron je izjavil, da je vkljub ljubezni in privrženosti napram nadvojvodu Jožefu mnenja, da delegacija ni pokli-oana za kondoliranje, to bo že storil državni zbor. Ko je predsednik na-svetoval volitve v odseke, se je Ugron pritožil, da se v odsekih govori nemško, kar je posebno od-
urno sedaj, ko centralistična stremljenja nastopajo tako predrzno. — Delegat Szemere je vprašal, ali ae je ob priliki bivanja grškega kralja na Dunaju res sklenila avstrijsko-grška vojna konvencija proti Albaniji. Skupni finančni minister baron Burian je odgovoril, da so vse tozadevne časniške vesti neresnične.
Poljaki na Pruskem.
Ni treba ponavljati vsa nasilja ki jih prizadeva pruska vlada Poljakom, saj se je dovolj pisalo o aferah v Poznanju, o državnih milijonih za odkupovanje poljskih posestev (naselbinska komisija), o posebnih do-kladah uradnikom-agitatorjem v poljskem delu dežele itd. V proračunski debati pruskega državnega zbora je dal poljski poslanec Skarzynski v imenu vseh žaljenih in zatiranih Poljakov duška z nevstrašenimi besedami. Posebno je napadal dofcl -d<» uradnikom v poljski pokrajini. Nadalje je rekel, da o kaki vsepoljski ideji ne more biti niti govora. Obstoj nemštva vendar ne zahteva uničenja druge narodnosti. Da si ho čejo Poljaki svoj jezik in svoje običaje ohraniti, zaradi tega ni treba tako brezvspešnih poskusov in tako drakoničnih sredstev, kakršna so se rabila zadnja leta proti Poljakom na Pruskem. Vprašati se je treba, ali se Poljaki še sploh smatrajo za enakopravne državljane. Poljaki so že nekaj let sem pravcati predmet za vivisekcije. Toda kakor so vsled svoje jakosti prestali te vivisekcije, tako bodo prestali tudi polisko ko lero, o kateri so videti že prav vidni znaki. »Dokler storimo svojo dolžnost kot pruski podložniki in nemški državljani, nima nihče pravice, nas proglašati za sovražnike države. Na sprotno pa imamo pravico zahtevati, da se naša narodnost spoštuje in da se nas priznava za enakopravne državljane. Dokler se to ne zgodi, osta nemo v opozioiji ter se moramo omejiti na to, da posežemo le tam, kjer se gre tudi za naše tako zelo v nevarnosti se nahajajoče poljske interese«. — Neobčutna so ostala srca pruskih poslancev proti tem pritožbam in prošnjam; edino poslanci južnonemške ljudske stranke še čutijo človeško ter je poslanec Payer v njih imenu izjavil, da njegova stranka ne bo nikdar glasovala za bojna sredstva zoper Poljake.
Domače in razne novice.
— Izjava deželnozborske večine« Na prvem mestu prijavljamo velevažno izjavo,  katero so podpisali vsi člani obeh, večino deželnega zbora tvorečih strank. Ta izjava je zaupnica deželnemu zboru in dokaz, daje večina dež. zbora bila pripravljena votirati proračun in s tem omogočiti normalno funkcijoniranje dež. odbora, da pa tega vsled klerikalne obstrukcije ni mogla storiti. Na podlagi te izjave bo vlada brez   dvoma   izposlovala cesarsko naredbo, s katero se dež. odbor pooblašča, pobirati tudi 1. 1904 deželne doklade. V tem oziru toraj ni imela klerikalna obstrukcija nobenega vspeha. PaČ pa je imela vspeh v drugem oziru. Iz izjave je razvidno, da je veČina dež.
zbora dala dež. odboru točno navodilo glede vporabe deželnih dohodkov. Po tem navodilu sme dež. odbor porabljati dež. sredstva samo za tista plačila, glede katerih je dežela po zakonu ali po pogodbah vezana, vsi drugi izdatki pa morajo od pasti. Po tem-sklepu bo dež. odbor pač plačeval svoje uradnike in uslužbence, učitelje, troske bolnice itd. ali podpor ne bo izplačeval nobenih. Na to naj bo pripravljena cela dežela in če nastane iz tega katastrofa, bodi že danes pribito, da zadene odgovornost edino in izključno leklerikalnostranko. Odpadle bodo vse podpore. Tudi gledališče ne dobi niti krajcarja in če bi bilo „Dram. društvo" vsled tega primorano sistirati slovenske predstave, če bi bilo vsled tega ubito slovensko gledališče, ta lepo procvitajoči eminentno narodni in kulturni zavod, naj se Ljubljana za to zahvali dr. Ivanu Susteršiču. Temu istemu dr. Šusteršiču in njegovim kumpanom ter njih pokrovitelju naj se zahvalijo tudi vsi drugi okraji, ki bodo prizadeti. Pogorelci, krvavo potrebni podpore, ne dobe ničesar; povod nji so povzročile zadnje dni mnogo škode, a oškodovanci ne dobe ničesar; vodovodov so tod in tam potrebni, a dežela ne bo dala ničesar in vsled tega izostanejo tudi državni prispevki; tudi podpore za ceste, za vodnjake, za šolske stavbe izostanejo popolnoma; regulacija Mirne in drugih voda se ustavi, ker dežela ne sme dati ničesar; vinogradniki ne dobe niti vinarja brezobrestnih posojil iz deželnih sredstev in vsled tega tudi ne iz državnih sredstev. Iz kratka: konec je vsem podporam. Letošnje leto je dež. odbor v nasprotju z določbami zakona vzlic klerikalni obstrukciji še dovoljeval podpore. Seveda jamčijo dež. odborniki z vsem svojim zasebnim imetjem za te izdatke. Tako jamstvo se le silno težko prevzame. Treba je bilo velikanske požrtvovalnosti, da so dež. odborniki prevzeli to jamstvo za eno leto. Odslej se bo deželni odbor držal strogo veljavne postave in v smislu te postave in danes objavljene izjave deželnozborske večine odpadejo vse podpore, sploh vsi izredni izdatki. Da je to zlasti za kmetsko prebivalstvo strašen udarec, ve vsakdo, a „zasluga*4 za ta strašni udarec zadene edino klerikalne poslance.
— Kje je denar? Ni dolgo tega, kar je v Ihanu v brdskem okraju umrl župnik T u r k. Zapustil je testament, s katerim je za »škofove zavode« volil 10000 kron. Ljudje so se temu volilu čudili, kajti župnik Turk je bil na glasu, da je s škofom jako nezadovoljen. »Kdo ve, kako so ga v zadnjih urah pestili, da je napravil tak testament« so govorili ljudje. Ker pa ima škof različne zavode — Alojzijevišče, semenišče, Katholische Buchhandlung, Katoliško tiskarno, zavarovalnico, ošta-rijo, žago itd. — v testamentu pa ni rečeno, kateremu teh zavodov je župnik Turk volil 10000 K. Vsled tega so nastali jako utemeljeni dvomi glede veljavnosti testamenta in bo imelo sodišče priliko izreči, če je ta testament sploh veljaven ali ne. Najlepše pa je to, da sedaj, ko sploh
še ni dognano, če je testament veljaven, je že denar izginil. Kje je ta denar — to je sedaj vprašanje, na katero bi marsikdo rad slišal odgovor. Če prej ne, se pojasni stvar — pred sodnijo.
— „Slovence" je svoje kaplane pošteno vpregel. Zdaj mu morajo poročati novice iz raznih okra jev. In kadar ni novic, si jih pa ti kaplani izmišljajo. »NoviČar« iz Kočevskega okraja je posebno plodovit. Za sobotnega »Slovenca« je naklepal celo vrsto »dovtipov«, ki so tako žalostni, da bi se človek zjokal. Med drugim tudi pravi, da bo hoteli kmetje na shodu v Ribnici moliti angeljsko češčenje, a liberaloi bo ta predlog odklonili. Kaplan, ki je to pisal, mora biti že eden izmed naj-zabitejših božjih namestnikov, kar jih imamo na Kranjskem. Resnica je seveda, da nihče ni predlagal moliti angeljakega češČenja in da se torej tudi nihče ni mogel tega predloga odkloniti ali se mu smejati. »Laže kakor far« je postalo že pregovor in da je ta pregovor opravičen, kaže tudi »Slovencev« blagoslovljeni dopisnik iz kočevskega okraja, če pojde tako naprej, se pa zna rea zgoditi, da bodo kmetje na shodih predlagali, naj zborovalci molijo: Lažnjivih farjev — reši nas, Goapod; sleparskih farjev — reši naa, Goapod; konsumskih farjev — reši naa, Gospod ; farjev - prešeatnikov — reši nas, Gospod itd. Daleč nimamo več do takih časov.
— Lurški čudeži. Luka Smolnikar je dobil velik sod sveže vode. Ča bo ž njo ravnal tako, kakor so v »Vinogradniškem društvu« ravnali z vinom, mu ta voda sploh ne bo nikdar prešla. Za reklamo je v »Slovencu« poročal o najnovejših »čudežih«, ki so se zgodili v Lurdu. Lepa serija »čudežev« je to, in če ljudje še niso izgubili prave vere, bo Luka Smolnikar lahko prodal par hektolitrov lurške vode.
— Občinski odbor trnovski je v svoji redni seji sprejel z 18 proti 1 glasu sledeči predlog: »Občinski odbor v Trnovem izreka opravičenostIV. kurije za deželni zbor, a izjavlja,da ni ista tako nujno potrebna, da bi opravičevala za kmeta škodljivo obstrukcijo vdežel-nem zboru«.
— Zopet eden. Sledeč svojim slabokrvnim prednikom, je položila svoje nezakonske kosti k večnemu počitku zopet ena izmed tistih »čistih kmetijskih zadrug«, kakor jih rači imenovati mariborski odre-senik, katere so svoj čas razni bojni petelini in koristolovci dvomljivih eksistenc s strelom in gromom usta novili, obetajoč zapeljanemu in slepemu našemu kmetu zlatih gradov in rešitve. Vsled sklepa okrajnega sodišča v Mariboru in končane likvidacije je prenehala biti kmetijska zadruga Koprivnik-Planioa pri Mariboru, torej pred nosom odreše-nikovim. Radovedni smo, če smo tudi v tem slučaju mi krivi propada te zadruge?
— V zdravstveno zastopstvo v Litiji sta voljena gospod Ivan Damjan za predsednika in g. Luka Svetec za njegovega namestnika.
— Vipavski klerikalci kar
ne morejo pozabiti velikega fiaaka, ki ao ga doživeli pri zadnjih občin-skih volitvah. Pred tremi leti, ko amo Vipavo trikrat očistili klerikalnega smradu, ki je pretil pokončati našo občino, tolažili so se, češ, liberalci so doživeli še Pvrovo zmago, po treh letih pa nam je vspeh zagotovljen in naprednjaki ne bodo nikdar več naši gospodarji. — Pa so se zmotili v svojih nadah. Baš pri todobnih občinskih volitvah so pogoreli tako, kakor še nikdar, kar traja naš pravični boj proti farškemu nasilstvu. — To zlasti »poklicanemu« dekanu Erjavcu te gre pa ne gre v glavo. RazkoraČil se je v sobotnem »Slovencu« ter obljublja 500 K tistemu, ki dokaže, da je klerikalna posojilnica klicala ob volitvah kakega svojega dolžnika s piamom na pomoč. — Oh, gospod dekan, nostra culpa, nostra culpa, noatra maxima culpa. Obžalujemo do aolz, da amo Vašo lepo poaojilnico tako »obrekovali«. Liberalci celega aveta poslušajte! Tehantova posojilnica v Vipavi je na tem božjem svetu najboljša posojilnica, ki ni še »nikdar« izdala vinarja v agitacijake svrhe. — Velikodušna izjava! Večjega zadoščenja Vam ne moremo dati g. dekan, Mi smo Vam pravični, upamo, da se boste sedaj tudi Vi, ki vedno radi daste velike svote v narodne namene, skazali ter darovali vsaj polovico obljubljenih kronic družbi sv. Cirila in Metoda. — Gotovo boste storili s tem bolj dobro in narodno delo, kakor da ste privolili za novi hram »pitjo-tarakega društva«, ki nič nima, okrog 15.000 K (reci petnajst-tisoč kron) posojila. S.
— Šola na — bobnu. Kje? za Boga !  V deželi neverjetnosti — na Kranjskem!   Stvar  je taka: Neki šoli na Dolenjskem je c. kr. pristojbino-odmerni urad v Ljubljani naložil velik davek.   Krajni šolski svet se je pritožil; a zaman.   Na to je  vložil   predsednik  kr. šol. sveta priziv   na   finančno ravnateljstvo. Toda davkarija je poslala »Opomin« zastran   gori   omenjenega davka. Predsednik krajnega šolskega sveta je na to pismeno prosil g. davkarja, naj potrpi, ker vloženi rekurz še ni rešen in sedaj   krajni šolski svet nima novcev. G. kr. davčni urad pa je na javni uradni dopisnioi naznanil krajnemu šolskemu svetu, »da se bode vršila rube ž en naslednjega dne, ako krajni šolski svet do 30. dec. ne plača dolžnega zneska na pristojbinskem namestku«.— Ker   pa   krajni   šolski   svet proti koncu leta nima denarja in je občina sploh silno ubožna, pričakovati je torej 31. t. m. — rube ž ni. Torej — šola na bobnu! Kaj takega je mogoče le na Kranjskem!
Iz Škocijana na Dolenjskem. Odkar je odšel od nas Matevž Kos, tukajšnji kaplan blaženega spomina, ki zdaj tam nekje na Gorenjskem prodaja ljubim backom svojo modrost in norost, je svet le malo slišal o Škooijanu. Dasi se sem-tertje primeri kaj spomina vrednega, je ostalo vendar vedno tiho; to pa po modri politiki župnika g. P. Bohinjca, kateri je s svojo nečakinjo osrečil kot z boljšo zakonsko polovico prej najliberalnejšega tukajšnjega gostilničarja in posestnika, ga spremenil kar čez noč v odločnega farškega podrepnika in tako zamašil luknjo,
Priloga „Rodoljubu'* št.
24, dne 17. decembra 1903.
iz katere so hodni v svet zanimivi dogodljaji tukajšnjih višjih gUv. S-eer niso bili dopisi od osrečenega Savla Pavla (za toliko zmožnega ga niti kak vaški pastir ne smatra), temveč od njegovega brata, sedanjega pravnega praktikanta, ki je pa tudi obmolknil, menda očaran od visoke »žlahte«. Kakor rečeno, ostalo je več zanimivih stvari tajnih, katere morda sČasOma pridejo na vrsto; toda dne 29. pr. m. »pogruntali« so tukajšnji klerikalci v zvezi z »gospodi« tako, ki je vredna, da jo izve širji svet. Imenovani dan se je vršil občni zbor podružnice kmetijske družbe. Med drugimi točkami bila je tudi volitev »načelnika« (ne odbora!) Podružnico vodi par let sem tukajšnji kaplan g. Abram. Možu sicer vsa čast, a o vodstvu kmetijske podružnice razume toliko, kot zajec na boben. Najboljši dokaz temu sta podružnični vinograd in matičnjak, kakor tudi podružnična drevesnica. Vse to se je pod njego vim načelstvom zanemarilo tako, da bi bilo lahko vzor, kako se ne sme obdelovati, ne pa nasprotno, kar je gotovo namen takih podružnic Z ozi-rom na navedeno se je delovalo na to, da- dobi načelstvo mož, ki je ve ščak v trtO- in sadjereji, bodisi isti potem liberaleo ali klerikalec. Namen podružnic mora biti vendar edino-le gospodarski, nikakor pa ne političen. Po mnenju nas večine je bil teh misli tudi načelnik sam, ker se je pred volitvijo odločno izjavil, da ne prevzame načelstva na noben način več. (Pozneje se je pokazalo, da je bilo to le navidezno) Občnega zbora se je udeležilo izmed nad 50 udov nekaj nad 20. Če je občni zbor sklep čen, se ni konstatiralo. V mirni debati se je pogovarjalo o volitri ne samo načelnika, kakor je bilo pisano v sporedu, temveč celega odbora. •Stavilo se je v tej zadevi več predlogov, ki naj bi se dali na glasovanje. Toda mi amo obračali, Zaman je pa obrnil. Da se ve, kdo je ta Zaman, treba ga je nekoliko opisati. — Zaman je največji posestnik iz one vasi, o kateri se je izrazil g. župnik na prižnioi, da je Sodoma in Gomora; ta vas je danes edina opera župni kova v občini, zato se je oklepa z vso dušo. Kakor se tedaj vidi, sprijaznijo se gg. duhovni tudi s prebivalci Sodome in Gomore, samo da tulijo isti ž njimi v en rog. Je sicer tudi v tej vasi nekaj mož, ki so vse časti vredni, toda glava klerikalcev je imenovani Zaman. — Mož je bogat, gostilničar, precej širok v postavi, a še bolj širok v govorjenju. Njegova bi morala veljati, če je še tako neumna, — (kaj pametnega sicer tako nihče ne pričakuje od njega) —. Pri vsaki seji, bodisi občinski ali kraj-nega šolskega sveta, — mož je v vseh korporaoijab, ker je bogat —, je prepir ž njim, ker je strasten nasprotnik lole in vsega napredka, toda k sreči vedno propade. Skratka: Zaman je »ta mali Susteršič«. — Ker ima v svoji gostilni dobro »pupioo« in »papico«, — (včasih se dobi tudi kak gams—seveda napravljen iz prist nega hrvatskega koštruna) in ker »gospodje« ljubijo posebno divjačino, zahajajo kaj radi k njemu. V zahvalo ga podpirajo pri vseh njegovih predlogih, če bi bili tudi neumni kot noč. In ta Zaman nam je zmešal vse, — v našo največjo radost, vsaj se je pokazalo zopet, da klerikalci brez »kozlov« in »gamsov« Ae morejo živeti. Ko se je bližala debata o volitvi koncu, prihrumi Zaman in dvoje njegovih podrepnikov v sobo in meni nič tebi nič začne Razgrajati in kričati, a njegova trabanta glasno in odločno pritrjevati Njegovim surovostim. Bil je menda Navdahnjen — a ne s sv. Duhom dr. ŠUBteršiča. Kakor on, sta bila sladko ginjena tudi pristaša, katera sta bila ~*je samo enkrat pijana v svojem življenju. Na vse njihove surovosti odgovarjal nihče, ker si je pač *sak mislil, da se z bikom ni varno fcosti.   Ko se le nihče ni hotel pre-
pirati, izbruhne Zaman SonCno pred log, da naj ae izvoli načelnik — nam reč atari — in eden njegov pomagač! — za poČ't! kaj?! — kar zadostuje!?! In zdaj glejte čudo! Načelnik, ki med vsem časom razgrajanja ni niti enkrat opozoril Zamana in njegovih trabantov na nedostojno njihovo obnašanje, je pozabil vse prej stavljene predloge in dal na glasovanje le Zamanov predlog. — Mi, v svesti si neumnosti, ki jo store klerikalci, mirni. — In res je glasovalo za ta predlog z vzdignjenimi rokami nekaj navzočih, — štelo se ni, če je večina — med njimi tudi g. župnik ki se je preje najbolj potegoval za odbor petih članov, in — predlog je bil sprejet! Iavoljen je bil star načelnik g. kaplan Abram, ki je iz volitev z veseljem sprejel, — vaaj je vendarle prijetno gospodariti popol noma svojevoljno s tujim premoženjem!— in eden njegov »pomagač«! In to je celi odbor, ki naj upravlja precejšne premoženje sa movlastno! Goapodom je seveda to všeč; vsaj jih poznamo, da je vse njihovo stremljenje obrnjeno na to, kolikor mogoče več občinskega premoženja spraviti v svoje roke. Toda ne bo šlo tako lahko; vaaj je, hvala Bogu, že vaaj dve tretjini občanov izprevidelo, kake dobičke bi imeli, ko bi se »goapodom« to posrečilo Na to, kar ae je govorilo po shodu pri pitju podružničnega vina, ne bomo odgovarjali. Le Vi, Zaman, zapomnite si toliko, da mi dobro vemo, kje je zrnje in kje so pleve. Če je bilo med vami res kako zrno, mislimo si, da je popolnoma nevede zašlo med vas, a večina je bila le slama, in sicer prava pravcata »ajdovica«. —; Vam, g. župnik, pa moremo le čestitati na takih pristaših. Le tako naprej — in kmalu boate sami s »ta malim ou-ateršičem«, njegovima trabantoma in Vašo »žlahto«, kar nas bo iz srca veselilo. Končno Bi upamo vprašati slavno vodstvo c. kr kmetijske družbe v Ljubljani: Ali res ni nikakih pravil, po katerih naj bi se ravnale podružnice in ali res nima družba toliko moči, da bi zabranila take zlorabe pri podružnicah?
Eden v imenu večine.
— Osebne vesti. Notarjem v Cerknici je imenovan notarski sub-štitut g. Josip Rohrmann, notarjem v Radečah pa notarski kandidat g. Alojzij Pegan.
— Sezacijonelna kazenska razprava se je vršila te dni v Trstu. Tožen je bil pravoslavni kaz-nilniški katehet v Kopru, Sofronij Ranicič. Ta katehet je bil v spol-skem oziru pravi prasec in ni bila pred njim varna nobena ženska. Naposled je zapeljal svojo lastno netjakinjo, ko še ni bila stara 14 let, in jo spravil v drugi stan, a ko se je dekletovo stanje zaznalo, je obdolžil in ovadil kot storilca nekega slovenskega učiteljiščnika. Ta revež je bil več tednov popolnoma po nedolžnem v preiskovalnem zaporu. Obravnava proti RaniČiču je bila tajna. Obsojen je bil ta človek na 7 let težke ječe.
— Nemikutarski zdravnik v Zagorju. V Zagorju se je naselil kot praktični zdravnik g. dr. Ernest Jaklin. Jakhn, rodom iz Vitanja na Štajerskem, je služboval v bolnici v Celju in je znan kot hud nemškutar. Za tega nemškega zdravnika se je baje najbolj potegoval bivši narodnjak Mihelčič.
— Dva mrliča. Iz Novega mesta se nam piše: Te dni sta umrla dva stebra klerikalne stranke v Novem mestu: v Ljubljani je umrl g. K u š 1 j a n, v Novem mestu g. Anton K a s t e 1 i c. Poslednji je šele na stare dni prišel v preljubeznivo klerikalno družbo. Ne vemo, kaj ga je premotilo, da se je tako zavrgel. Prej je bil dober narodnjak. Kot brat sodnika Kastelica, ki je skoraj prvi začel v našem mestu gojiti domoljubno stvar, tudi drugače ni mogel. Pri zadnjih državnozborskih volit-
vah je pa izgubil pravi kurs. Težko je šel k volitvi, ali šel je vendar. Bil je sicer poštena duša, skrben oče in dober gospodar. Ž njim se je dalo govoriti, saj so ga vezali spomini na našo družbo. Klerikalstvo ga ni moglo popolnoma okužiti. Dobička ni imel od klerikalstva. Žalil ni nikogar in tudi ko je zašel s poti pravega narodnjaka med klerikalno nesnago, je ostal stari Novo-meščan, ki je v svoje mesto zaljubljen. — Gosp. Kušljanje bil podobar. Izde-laval je altarje, svetnike s tumpastimi obrazi in j etične svetnice — tisto neokusno robo, ki jo vidimo po naših cerkvah. Modele je jemal iz knjige „Življenje svetnikov", svoje izdelke pa je pošiljal celo v dalnjo Dalmacijo. Umetnost, ki jo je gojil umrli Knšljan, redi na Slovenskem „umetnika*4. Knšljan je bil vodja naših posvetnih klerikalcev, podpredsednik našega kat. političnega društva in katoliškega rokodelskega društva, ki pa hudo hira, odkar ni več dosti sodčkov puntigam-skega ali steinfeldskega piva. Tudi je bil mož stalni gost pri vseh farovških pojedinah. Znal je ceniti dobro kapljico in po vonju od daleč uganil, če nesejo na mizo purana ali gosko. Pri procesijah je hodil za nebom, ker je bil lep, irapozanten človek. Mož se je pač ravnal po načelu: s trebuhom za kruhom. Našemu hofratu, umirovljenemu centralnemu ravnatelju in dež. poslancu je bil Kušljan na poti. Zdaj preidejo vse reprezentativne pravice pokojnega Kuš-ljana brez ugovora na g. Franca Šuk-Ijeja. Gosp. KuŠljana pa naj v svetlih nebesih protežirajo vsi svetniki in svetnice, kar jih je mož kdaj vpodobil.
— Nasilen mož je posestnik Andrej Vidergar v Zgornjem Kašlju. Ker je velik zapravljivec, mu je sodišče odtegnilo oskrbovanje premoženja in je poverilo njegovi ženi. To je Vi-dergarja hudo ujezilo, da je jel 141, m. svojo ženo, katera je po njegovem prepričanju zakrivila sodnijsko odredbo, surovo pretepati in bil bi jo gotovo udušil, ako bi mu ne bila ušla v klet. Nato je razbil vse v svojem stanovanju in glasno kričal, da bo svojo ženo, ako mu pride v roke, zadavil, župana Ignaca Mercino pa ustrelil. Ker le ni hotel mirovati, je prišla orožniška straža, da bi ga aretovala. Ko jo je Vidergar zagledal, se je vrgel na tla, da so ga morali s silo spraviti v voz in ga odvesti v zapor.
— V gostilni okraden. Mizarju in posestniku Fiorijanu L. iz Radeč, je bila včeraj popoludne v gostilni na Francovem nabrežju ukra dena denarnica s 40 K. Policija je zaprla natakarico E S, katera je pri L u. sedela in je na sumu, da mu je denarnico izmaknila iz žepa. Ukradeno denarnico so našli v pepelu na hodniku, kamor jo je bila natakarica najbrže skrila. Manjkal je v denarnici bankoveo za 20 K.
— Okraden Amerikance.
Janez Tomšič, delavec iz Knežaka, je prišel dne 11. t. m. iz Amerike in dal svoj kovčeg spraviti v neki gostilni v Ljubljani. Ko je včeraj prišel po kovčeg, je opazil, da mu manjka sledeče: revolver, dve srebrni verižici in amerikanska ura, v vrednosti 89 kron.
— Hrvaške novice. — Za
„Vienac". Do 40 hrvaških književni-, kov in umetnikov vseh strok se je zbralo predvčerajšnjim v društvu hfv. književnikov, da se dogovore kaj naj se ukrene glede „Vienca". Sklenili so naprositi „Matico44, naj v svrho izdajanja list denarno podpira, in v ta namen izvolili odbor treh članov. — Nezaupnico pripravljajo volilci v Koprivnici svojemu poslancu dr. Schwarzu. — Stranka prava je sklenila dati Članom na prosto, da za ta ali oni slučaj postopajo skupno s poslanci stranke „čistih". V Časniški odbor (za „Obzor44) so izvolili dr. Derenčina, Tuškana in Zagorca. — Grof Khuen — je jokal, kakor poročajo listi, na banketu svoje 201etnice, ko je odgovarjal na neko napitnico. Seveda je bilo to pri —- sedmi kupici šampanjca. — V Za-
grebu sta se mudila predvčerajšnjim avstr. drž. poslanca dr. Ferri in Spinčić.
* FarSka kuharica. Porotniki francoskega okraja Youne so zadnji teden oprostili vdovo Saby, ki je ob-strelila župnika R o b i n e t a. Obtoženka je pripovedovala, da je leta 1895 is-skala po inseratu klerikalnega lista „Soleil44 službe. Par dni na to je dobila pismo župnika Robineta iz Saints-en-Puisave, ki jo je povabil na sestanek. Duhovni gospod, okroglolični in trebu-šasti 55 let stari možiček ji je takoj rekel: „Pri meni je dobra služba. Se dobro je, dobro pije, skupaj spi ter se tika.44 Vdovici, ki je še najbrže imela tudi vročo kri, je ponudba ugajala. In zgodilo se je, kakor je župnik obetal. Dobro sta jedla, dobro pila itd. Obtoženka je tudi izpovedala, da je imela prvi intimni sestanek z župnikom v zakristiji. Župnik pa ji je kmalu povedal, da ji ne more dajati velike plače. In vdovica je na plačo celo re-signirala pod pogojem, da jo župnik preskrbi tudi za starost. Se več. kupovala je celo iz svojega razna darila. Dasi sta se tikala, ni bil župnik sčasoma več ljubezniv ž njo. Kadar gaje zgrabila jeza, je prišel v kuhinjo ter ji zmetal posodo skozi okno, kuharico pa pretepel. Vkljub toliki „neznosnosti44 pa je prišla kuharica v „drugo stanje44. Končno se je je župnik naveličal, ji izplačal za 71etno zvesto službovanje 500 frankov, in razšla sta se. Ko je pa prišla pozneje vdovica župnika spominjat da ji je premalo plačal, zastavila ji je na pragu župnišča neka mlada ženska pot rekoč: „Danes je moj ljubček. Sedem let si bila njegova priležnica. Sedaj je vrsta na meni.44 In zapodila jo je v župnikovem imenu. Iz maščevanja je vdova pričakovala župnika pred cerkvijo ter ga obstrelila.
* čuden otrok. V Londonu so morah nedavno oprostiti šolskega obiska nekega dečka, ki je jedva nad 6 let star, toda neobično telesno razvit. Deček, sin ddlavca Peokhama, je visok 4 čevlje, čez prsi meri 44 palcev ter tehta 240 funtov. Tuli muskulatura mu je primerno razvita, da z lahkoto vzdiga odrasle ljudi. Otrok kaže tudi prerano razvito du* ševno zrelost. Šole so ga oprostili zato, ker bi njegova prikazen otroke od pazljivosti pri učenju odvračala, ker ni zanj prostora v šolskih klopeh ter bi zamOgel s svojo močjo pro-vzročiti zlo med »oučenci. Debeli Jack pa tudi sam noče ničesar slišati o šoli.
* Sodba v pravdi Sv. Vac-lavske posojilnice. V soboto se je končala senzacijonalna razprava v zadevi Sv. Vaclavske posojilnice. Porotna dvorana je bila natlačeno polna in pred sodnijsko palačo je nepregledna množica nestrpno pričakovala razsodbe. Porotniki so ob i/i 12. uri dop. odšli v svojo posvetovalno sobo. Posvetovanje je trajalo skoro 5 ur, a navzlic temu se ni nikdo ganil iz dvorane, ampak vse je z največjo potrpežljivostjo čakalo, da se vrnejo porotniki. Ko so ob V* n& 5 uro porotniki se vrnili v razpravno dvorano, je nastala grobna tišina, poslušalci si niti dihati niso upali. Načelnik porotnikov, posest-; nik Edvard Jager je prečital pravorek porotnikov, za kar je rabil cele tri četrt ure. Porotniki so patra Dro z da in ravnatelja Kohouta spoznali soglasno, Hercika in Pekeltinderja pa z večino glasov za krive, dočiin so revizorja Bilvja in Grunwalda oprostili. Nato je sodni dvor proglasil io-le razsodbo: Pater Ivan Drozd se obsodi radi hudodelstva go-Ijufije, poneverjenja in sokrivde pri poneverjenju na iT let težke ječe, vsako četrtletje poostrene s postom; isto kazen radi istih zločinov je dobil tudi Kohout. Emanuel Hercik je bil obsojen na 2 leti, Miroslav Pekelander pa na 13 mesecev težke ječe s postom; revizorja Bily in Griinwald sta  bila  po porotniškem pravoreku
oproščena; Kohout in Drozd morata skupno povrniti posojilnici 6900 kron, Kohout sam 400 kron, Hercik 54.000 kron, Pekelander pa 21.400 kron. Vsi skupaj pa so obsojeni v povrnitev sod. in pravd, stroškov. Ko je Čital načelnik Jager porotniški verdikt, je Drozd pri vprašanjih, tičočih se njega, nervozno majal z glavo, njegove ustnice so se konvulzivno gibale, njegov obraz pa se je razblinil v ostudno režočo se grimaso. Kohout je sedel ves čas molče a resignirano na zatožni klopi, oči oprte v tla. Sele ko se je izrekla obsodba, je glasno zaihtel in debele solze so mu kapale raz lica. Najbolj moško se je držal Hercik, ki je brez vsake razburjenosti poslušal svojo obsodbo. Pekelander je jel jokati, ko je slišal, do so porotniki potrdili njegovo krivdo. S tem je končana senzacijonalna pravda proti Sv. Vaclavski posojilnici, ki je vzbujala toliko pozornosti ne le v Če -kih, marveč v vseh protiklerikalnih krogih. Sv. Vaciavska posojilnica je vzgled, kako se gospodari v zavodih, katere imajo klerikalci v rokah. Obravnava proti duhovniku Drozdu in njegovim sokrivcem je dognala, da seje pod plaščem katoličanstva najne-sramnejše goljufavalo in slepar i 1 o. Po vseh klerikalnih listih se je kričalo, da je Sv. Vaciavska posojilnica katoliški zavod, katoliška posojilnica! K a k o morebiti denar, kako računi katoliški? Ali ni denar, ali niso računi pri katolikih, protestantih in pravoslavnih povsodi enaki? Morda so računi, kakor so se sestavljali v Sv. Vaclavski „založni", pristno katoliška specijaliteta!? Potem je bila pač ta posojilnica pristno katoliška! Tudi pri nas imamo mnogo katoliških denarnih zavodov in konsumov. Zato je umestno, da je naše občinstvo oprezno proti njim, zakaj kdo je porok, da se tudi pri nas ne gospodari pri dotičnih zavodih tako „katoliško", kakor ie gospodaril pater Drozd. Sv. Vaciavska posojil nicanaj boSlovencemsvarilen vzgled!
* Oerecevalna kapa. V Pe-
terburg je prišel n* davno neki nemški organist iz Orenburga obiskat svoje sorodnike. Pri nekem klobučarju si je kupil rudečo angleško kapo, edino, ki je bila v zalogi. Kako pa se je začudil, ko se je zvečer vrnil od ogledovanja mesta domov ter našel v žepu svoje suknje dve mošnji; v eni je bilo nad 10 rubljev. Drugi večer je našel še več mošenj, a ko se je ta oopernija tudi tretji dan ponovila, šel je stvar naznanit policiji. Policijski načelnik ga ja natanko izpraševal, odkod ima ob'eko in katere lokale je obiskoval Ko je avedel, da si ja kupil kapo v Peter-burgu, Ha sta k dotične na u klobučari u, ki je izpovedal, da se mu je prineslo pred tedni velik kos rude-čega sukna, na) napravi 15 popolnoma enakih kap angleškega vzorca. Ker pa mu je ie sukna ostalo, napravil si je 16. kapo, ki jo je Nemec kupil. Policija je takoj bila na pravem sledu. Nemca je spremljal ves dan detektiv po rasnih kavarnah in hotelih, in do svečera je bilo v rokah policije že 12 udov zelo nevarne tatinske družbe. Prijeli so jih, ko so imeti pri tujčevi suknji opraviti. Tatinska družba je namreč imela dogovorjeno med seboj, da je mož s tako rudečo angleško kapo njih zaupnik, pri katerem varno shranjujejo svoj plen, da v neugodnem slučaju ne najde policija kaj tujega pri tatu.
' 000 kron za tono. Londonsko sodišče se je bavilo nedavno s sledečo kazensko zadevo: 28 letna Ana Gibson se je poročila 1. 1895. Kmalu pa se je naveličala svojega moža ter sta se razšla. Žena je vstopila v službo pri nekem Gasfordu, kateremu se je mlada ženkioa kmalu prikupila ter ji je povedal, da bi jo rad imel za ženo. Ana pa mu je priznala, da že ima moža. Gasford pa ji je odgovoril: »Nič ne d6, bom ie s tvojim možem Btvar uredil.« In
res je poiskal njenega moža ter sta se pogodila za ženo proti odkupu 600 K Leta 1902. sta se potem Gasford in Anica poročila ter živela v prav srečnem zakonu, dokler ni sodišče poklicalo predse ženo z dvema možema.
* Čudno razzaljenje Veli. Oanstva. P grebni podjetnik v Var šavi, Sviehowdki, je dobil nedavno nalog, napraviti za mlado princezinjo Elizabeto II sensko srebrno krato ter prirediti mrtvaški odtr. Vprašan za račun, je odgovoril v svoji naivnosti, da ne zahteva ničesar, zato pa prosi za podelitev naslova »dvorni založnik«. Zaradi te ponudbe so ga takoj zaprli zaradi razžaljenja Veličanstva.
4 Kaj se vse najde v londonskih postnih nabiralnikih.
Navadni predmeti, ki zaidejo v poštne nabiralnike v Londonu so igle, igralne karte, škatlje žveplenk, manšetni gumbi itd. Bolj čudno je že, da se je našel 800 mark vredni prstan, ne da bi bil kdo zanj vprašal. Samo eden uradnik je nabral v šestih tednih iz nabiralnikov sedem fotografij, Škarje, ravnokar izvle-čeni zob, tri otročje žoge in blizu en funt čokolade in bonbonov. Še bolj srečen pa je bil njegov tovariš, ki je našel v nabiralniku celo Človeško zobovje, seveda umetno. Prišla je namreč k njemu stara dama vsa razburjena ter mu pripovedovala, da se ji je v trenutku, ko je hotela vreči v nabiralnik močno kihnilo, tako, da ji je umetno zobovje skočilo v roko, ki si jo je držala pred ustmi. Vsled tega je bila tako razburjena, da je mesto pisma, ki ga je držala v isti roki, vrgla zobovje v predal.
* Zgodovina o bradi. V no beni d t ž - u se brada tako ne čisla, kakor na Španskem FUziranje brade je vpeljal na Spanskecu kralj Filip V. Na Francoskem so se nosili brki od časa Louiaa XIII. Najbolj »cvetoča« doba za brke je bila za vlade Louisa XIV. Ko pa je postal ta kralj na -tire dni osoren ter se je leta 1680 na pritisk njegove. oboževalke dal obriti, so brki izginili po oelem kraljestvu Na Angleškem se je držala brada do 1066. leta. S priho hodom Normanov je brada izginila. Dandanes so Angleži prvi, ki se ponašajo s čisto obritim obrazom. Na Ruskem je vpeljal car Peter Veliki davek na brado: 100 rubljev za bogataše, kopejko za reveže. V kato liški cerkvi je brada bila v nestalnosti, kakor je tudi marsikaj dru gega v njeni uredbi: Papež Lev III. je bil prvi obriti papež Nekateri papeži so prepovedali brado, drugi so pustili dolgo brado nositi.
* Kadilci. V Avstriji je vseh kadiloev okoli 7 milijonov. Povprečno porabi vsak na leto okoli 5 kg to baka. L-ta 1901 s« je pokadilo v Avstriji 358600 meterikih stotov tobaka, 1. 1902 z 3200 met. stotov več. Smotk se puši manj. V zadnjih treh letih je padlo število izkajenih smotk od 1315 milijonov 1250, tedaj sa 65 milijonov. Zato pa se je prodaja cigaret zvišale; poprej se je prodajo na leto tri milijarde cigaret, lansko leto pa že 3346 milijard, tedaj za 346 milijonov več.
* Menihi in nune med seboj. Pri sodišču v Grenobleju se vrši že več dni zanimiva pravda. Obtoženi so štirje kartuzij anski menihi, da so po razpustu njihovega reda živeli skriti v samostanu — nun kartuzij a nk. Klerikalno Časopisje se je močno zavzelo za „obrekovane" nune, češ, da so vršile le svojo krščansko dolžnost, ker so po Kristovom nauku sprejele „svete" može, ki so bili brez bivališča, pod svojo gostoljubno streho. Državni pravdnik seveda ni hotel imeti takih krščanskih ozirov. Navajal je, da so kartuzijanci dosedaj živeli le za svojimi zidovi ter so se jim ženske naravnost gnusile — navidezno namreč; ako so prišli iz svojega samostana ter srečali žensko, obračali so se v stran ter si zakrivali obraz. Toda sestre kar-tuzijanke se jim menda niso zdele tako
nevarne ženske. Saj v samostanu nun, kamor so se skrili, niso ostali niti v svojem oddelku, temuč kakor je hišna preiskava dognala,   našli   so njihovo obleko po vseh sobah, tudi v celicah „svetih" sester in celo v kapeli. Najbolj interesantna najdba pa je bila korespondenca nunskega vikarja in spovednika, kartuzijanskega meniha Pail-1 o n a. Brezbožni državni pravdnik ni namreč imel usmiljenja niti s kutarje-vimi srčnimi zadevami, temuč je vsa pisma prečital. Dne 12. aprila 1895. je pisal Paillonu prednik njegovega samostana, don   Mihael:   „Bodite previdni s sestrami . . . Spomin jajte se,  da so kartuzijanke žgoča rana   našega   reda." V prihodnjem pismu ga je svaril, naj „n e zabrede v žalostne zmote" ter se   naj  „ustavlja vabilom teh žensk, pri katerih živahna domišljija in eksaltirana razbur-ljivost prevladujeta razum" V prihodnjem pismu mu je pisal: „Vaše zdravje ni posebno krepko in zdi se mi potrebno, da se ne zadržujete predolgo   v   sprejemni sobi. Vaša soba je v samostanu na slabem   glasu,   da   preveč izmuči duhovnika. Stokrat se mi je reklo: v nunskem  samostanu v Beauregardu u b i j a j o vikarje z z 1 o-rabo govorilnice. Ako bi tudi vi, moj ljubi, zboleli, premislite, kakšno luč bi to vrglo na ta ubogi samostan, katerega dobri glas je v tem oziru že itak ko mpromitovan. V zanaprej ne smete dalje kot eno uro z vsako nuno ostati v govorilnici!" Leto pozneje mu je pisal prior: „Ne ostajajte dalje kot pol ure z vsako nuno v govorilnici z ozi-rom na vaše zdravje. Mislite na to, da je vaš prednik štiri- a 1 i petkrat na dan   sprejemal   nune   ter je zbolel." — Nadalje je prečital državni pravdnik tudi pisma, ki so jih pisale vikarju zaljubljene nune. Neka kartuzijanka je pisala:  „Moj prečastiti dobri oče! Vi ne pridete, no, dobro, pridem pa jaz . . . Jaz sem pametna, zelo pametna, še bolj kot navadno, kar je vendar superlativ. Nimam ničesar priznavati, ali to ni izborno ? V e n d a r trpim zelo po noč i... za plačilo mi prinesite, dobri oče, iz Švice „bazeljskih sladčic". . .Ko bi vedeli?? To je res preveč! O ta mati (prednica)! Ali ne uganete? No, vam pa povem, daje ljubosumna." — In res seje našlo pri njem tudi pismo „matere"-prednice, ki se glasi:  „Moj dobri in dragi  očel Vendar enkrat dobre in ljube vesti o vas. (Je bil menda šel po „sladčioe" v Švico!) Ali veste, da je dolgo, zelo dolgo čakati Štiri dni in povrhu še štiri noči. Saj nam vendar ne pošljejo novega vikarja. Pazite! To bi pomenilo obup celega samostana, priznam vam brez ovinkov. In tudi vem, da bi nihče ne bil bolj obupan kot vaša mala sestra (prva zaljubljenka.) Dobro jo poznam, kajti odprla mi je srce." Kakor se vidi, ni v samostanih  preveč dolgočasno. Predsednik sodišča se zove — B o c-caccio.
* Vrhunec potrpežljivo-sti. Požarna bramba v Limbachu ob Ini je priredila veliko vajo, pri kateri naj bi prvič nastopil tudi sanitetni oddelek požarne brambe. Seveda se je vse markiralo. Neki og-njegasec, po poklicu sobni slikar, je bil določen, da navidezno pade i lestve ob goreči hiši ter si pri tem slomi nogo ter si težko poškoduje glavo. Sanitetni oddelek priskoči, mu pravilno obveže glavo ter ga naglo odpelje v bolnišnico. Vse je šlo gladko, kakor je bilo dogovorjeno. Ko so pravilno obvezanega pripeljali v bolnišnico, kjer je že čakal pri vratih o vsem poučeni zdravnik, da pregleda obveze, če so prav napravljene, je tudi bil popolnoma zadovoljen. Le obveza s glave se nikakor ni dala odstraniti. In tedaj se je pokazalo, da so v naglioi obvezo navideznemu ranjencu pripeli s iglo skozi uho, tako da je bilo uho zra-' ven pripeto. Zdravnik je ves začuden
sedaj v resnici ranjenega vprašal: Za Boga, ali niste nič čutili?« — »Čutil sem pač, čutil, toda mislil sem, da to tudi spada k skušnji« je bil nedolžen odgovor.
* Obsojenci v pravdi Sv. Vaclavske posojilnice. V torek sta se poslovila pater Drozd in Vaclav Kohout v uradu dež. sod. nadsvetnika Stolle od svojih zagovornikov, dr. Dvorskega in dr. Žiteka. Oba sta jokala. Kohout je s povzdig-nimi rokami prosil svojega zagovornika dr. Žiteka, da naj sporoči njegovim otrokom, da. naj odpuste svojemu očetu, da jim je napravil toliko sramote. Pater Drozd je ihte zagotavljal, da ne bo preživel sedem let težke ječe. Kohout in pater Drozd sta oblečena, ker sta kazen že nastopila, v obleko kaznjencev. Od ponedeljka imata že isto hrano, kakor navadni kaznjenci, dočim se jima je preje, dokler še nista bila obsojena, dajala na njiju stroške boljša hrana. Druga dva obsojenca, H e r c i k a in Pekelanderja, so v sredo na ukaz nadsodišča začasno izpustili iz zapora.
* Kuga med severnimi jeleni. Hada katastrofa grozi prebivalstvu severnih pokrajin. V Sibiriji je prišla kuga nad severne jelene, ki so prebivalstvu edina pomoč, ker ne more živeti zaradi večnega snega in ledu nobena druga domača žival. Ondotnim prebivalcem je severni jelen vse: vprežna in jezna živina, daje mu meso, kožo za obleko in obuvalo itd. Kuga raz* saja grozno ter se vedno dalje širi. Cdle črede poginjajo v nekaterih urah. Prebivalstvo je skrajno obupano.
Papei pred konkur-zom. Poseb a komisija kardinalov ravnokar urejuje finance v Vatikanu. Izkazalo se je, da papež Lev XIII. ni zapustil skoraj nič denarja v blagajnah. Pa tudi »Petrov vinar« je začel pešati. Dočim je za časa papeža Pija IX. prišlo v to biaago po 6 milijonov, prihaja zadnja let« »samo« po tri milijone. Vsi dohodki »svete« stolice znašajo zadnji čas »le« 5—6 milijonov, dočim so izdatki proračunjeni na 7 milijonov fr. Ne preostane tedaj drusega kot napovedati koakurz, ali bolje gospodariti, ali več izprešati iz vernikov, ali pa — načeti nakopičene milijone v zakladnicah.
* Najnovejše  novice. —
Talar za odvetnike namerava uvesti dr. Korber s posebno naredbo, kakor je povedal predsedniku nižje-avstrijske odvetniške zbornice. — Dijaški štrajk olomuške nemške gimnazije se je končal s tem, da so vsi dijaki dobili po 5—12 ur karcerja i a slabe rede v nravnosti. — Med češkimi in nemškimi bogoslovci v Pragi je nastal konflikt, ker so nemški bogoslovu češke dražili s „servus Brezina!" Češki bogoslovci so poslali k nadškofa deputacijo s pritožbo. — Princa Arenberga so prepeljali is opazovalnice nazaj v ječo, ker so zdravniki konstatirali, da je duševno normalen. — O italijanski kraljici-vdovi Margheriti poroča list „11 resto di Car lino" skoraj neverjetno vest, da se je na svojem potovanja v severne dežele poročila z lepim 301et-nim inženerjem. — Na smrt obsojenega Malaša, ki je ušel iz zaporov v Plznju, so zopet vjeli. — Prelata Karlacha je praško državno pravdništvo baje dalo zapreti, ker je krivo pričal proti obsojenim v 8v. vaclavski aferi. — Doktor — čevljarski vajenec. Koncipist pri ogrskih državnih železnicah dr. Geza Boier je vstopil pri nekem čevljarju za vajenca, češ, da je uvidel, da z duševniČ-delom ne pride naprej. — Ozko ar ki n o s t na praškem dvora: Nem princ cesarske hiše se je udeležil častniške konjske dirke. Zaradi tega je bil kaznovan s tridnevnim sobnim zaporom* — Najmlajši sin srbskega kralja, princ Alcksij, vstopi z jutrŠ-njem dnevom v armado.
I
* Za   svinjsko  čast. Da
svinja ni tako zabita, kakor se navadno sodi, dokazal je ravnokar prof. dr. V. Marshall v 15. knjigi svojega 4ela „Svetovne živali". Učenjak dokazuje, da se da svinja prav dobro iz-vežbatl, ker ima fino razvit sluh in vonj, pa tudi možgan ima primeroma veliko. Neki angleški častnik je imel svinjo, ki jo je rabil na lovu, da mu je zasledovala sluke.
* Lepo tekmovanje. Pred Božičem se po Parizu nabirajo milodari za mestne reveže. Med R -th schildom in bogatim trgcc^m Ban chardom se tedaj vselej vname teumo tanje, kateri bo več daroval. Do^e daj je vedno premagal  R <>the>child Blaneharda.   L*t,os   pa   je d»rov»l Rotschild 100000 frankov, Blanchard pa 103 500 frankov
* Sadovi celibata. V Namuru v Belgiji so obsodili te dni /upnika Salensa iz Francoske, obdolženega, je zlorabil mlade dečke. Svinjski c batar se je izgovarjal, da ga vČa napade vročenica, ter tedaj ne ve, i dela. Bil pa je že leta 1899 zar istega zločina obsojen v enoletno j< in 200 fr. globe. To pot so mu njegovo vročnico prisodili 4 mes< ječe. — Pred kazensko zbornico v 1 nau-u na Nemškem pa je stal te ■ katoliški kaplan Peter Knipp, obto/ ravnotakih svinjarij. Že meseca ma ga je obsodilo deželno sodišče v D ždanih v dveletno ječo, ker se je pregrešil kot katehet nad svojimi učene m zavlačeval je nastop kazni, med ten. pa padel zopet v celibatarsko svinjarijo. Njegova žrtev je par tucatov malih dečkov. Pop se je delal blaznega, toda
v norišnici v Marburgu so ga proglasili za simulanta. Obsojen je bil v 4 leta ječe, tedaj ima skupno za presedeti 6 let.
* Župnik — pedagog s palico, /.upnik Ferd. Katzelberger v Of-fenbachu na Avstrijskem je nedavno lOletnega učenca Pichelmana v šoli tako pretepal, da je deček par tednov ležal ter sta ga dva zdravnika zdravila. Kmalu na to je župnik zopet pretepel dva učenca ter jima potem rekel: „Tako, sedaj pa idita domov ter se uležita kakor Pichelmann. Meni se itak ne more ničesar zgoditi." Pa se mu je vendar zgodilo. Obsojen je bil v globo 30 kron.
* Nenavadno presenečenje je doživela nedavno neka rodbina v Lipskem. Stari oče gospodinje je že pred 50 leti odšel v Ameriko in od tačas se ni ničesar več slišalo o njem. Smatrali so ga že davno za mrtvega. Sedaj pa je prišel 100 let in 7 mesecev stari mož obiskat iz Amerike svojo vnukinjo, po kateri se mu je naenkrat stožilo. Toda prišel je le na obisk ter se zopet vrne v svojo novo domovino, kjer je obogatel.
* Dober odgovor. Višji ra čunski dvor neke pruske državice je vtaknil povsod svoj nos vmes, kjer bi se dal kak krajcar izbiti za erar. Tako je tudi zvedel, da nekatere garnizije oddajo travo na vežbališčih v najem. V neki mali gamiziji pa se to ni zgodilo, zato je dobil vojni poveljnik pismeno vprašanje: »Zakaj se vojaško vežbališče v N. ne odda v najem za pašo?« Poveljnik pa je osorno odgovoril: »Ker pri nas živina ne žre peska«.
Ena najkraenejMln pridobitev za zdravje in blaginjo je izvestno slad-na kava, ki si je, izdelana po Kathreiner-jevem načinu, danes že osvojila ves omikani svet in sosebno skoro vsako družinsko mizo. Zakaj kot rodbinska kava ima zmes iz zrnate kave s Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo tako brezprimerne prednosti glede okusa, zdravja in prihranka, da jih ne sme prezirati nobena skrbna gospodinja. Fini vonj po zrnati kavi, ki daje Kathrei-nerjevi Kneippovi sladni kavi posebno priznanje, povišuje kot primes priljubljeni okus zrnate kave; tega ni mogoče doseči z nobenim drugim surogatom ali primeskom. Po drugi strani pa spričo te lastnosti Kathreinerjevo Kneippovo kavo tudi lahko pijete brez primesi zrnate kave; ta pijača tekne izvrstno in zdravniki jo kot koristno in redilno priporočajo zlasti ženskam in °trokom. Ce so Kathreinerjevo Kneippovo
sladno kavo že tedaj, ko se je pojavila, označili za „kavo prihodnosti", se jo ta smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po sedanjih izkušnjah čimdalje bolj Važno pa je, da vedno rabite le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo; zato je treba pri nakupovanju izrecno poudarjati ime „Kathreiner1 in jemati edino izvirne zavoje z varstveno znamko župnifc Kneipp Ogibljite se torej skrbno vseh po-snemkov in tudi ne kupujte nikoli kaj takega, kar se odtehtuje odprto.
Loterijske srečke.
Srno, 9- decembra. 13»maj, 5. decembra, ffrat, 12, decembra ftradec, 5. decembra Praga, 16. decembra. Line 12. decembra
19. 43, 75, 8, 18. 26 73, 32, 42, 75. 70, 59,  3, 54, 73.
3, 36, 87. 77, 20, 84, 25, 16, 59. 28. 58, 20, 62,  8, 19.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Lndovik Businaro
v Ljubljani, Hiišarjeve ulice št. 10.
P2gT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na svojo firmo. ""StU
Povsod po Slovenskem
in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše
1
v prid družbe sv. Cirila in Metoda
iz
L jugoslov. tovarne za kavine surogate
—v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
Red Star £tne.
Iz Antwerpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladtji. — Nizke
vozne cene. (1626-26) -...... Pojasnila dajejo: ========
Red Star Line, Bahnhofgasse 41 na Dunaj i, ali pa Karol Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 41.
lajvecje naj sta reje parobrodno društvo
na svetu.
Njega parobrodje obsega
280
- velikanskih parni Kov. w
mCFlKO zanesljivo v fi dnevih
lirektna.najhitrejža prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v Novi York ah Pa vHalifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik:
Hamburg-Amerika Linie
'   Fr. Seunig v Ljubljani
L    L^^naiska-cesta štv51 poleg-velike mitnice ališranae.j
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
17 milijonov kron.    nad 400.000 kron.
ii  i    ni ii
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopolu-dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4«/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5»/o sposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (89-11)
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4v.7o do 5%.
JIajkoristtiijsa božična darila*
Original Singer šivalni stroji«° ™™ ? konstrukt m izvedbi. (Hginal Singer šivalni stroji *° »•utrp^* za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji
so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviSCih.
Original Singer šivalni stroji
so.neprekosjjivi glede trpežnosti in zmožnosti.
Original Singer šivalni stroji
so posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni pouCni kurzi za vse domaČe Šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki iaberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domaČo porabo
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6. .rMl ,V)
Cenjenim
■i
Splošne gospodarske razmere so v zvezi s krajevnimi okolščinami prouzročile, da se je stanje špecerijskih trgovin tekom časa znatno poslabšalo. Z ozirom na to so podpisani trgovci sklenili, da odslej ustavijo popolnoma običajna novoletna in velikonočna darila cenjenim svojim odjemalcem, zato pa bodo primerno svoto darovali za dobrodelne namene. Vsak trgovec se je zavezal z besedo in je tudi položil visoko jamščino, da se bode strogo držal tega sklepa.
To naznanjamo cenjenim svojim odjemalcem v blagohotno uvaže vanje.
v
Ljubljana.
F. Babic, Jos. Bahovec, Iv. Bahovec, J. Bizjak, Fr. Brajar, V. Cantoni, L. Češnovar, X Dolinar, J. Fojkar, J. Fridrich, F. Grošelj, H. Hieng, C. C. Holzer, Iv. Jebačin, Jos. Jebačm, A. Ječminek, M. Jemec, L. Jeran, A. Jerančič, A. Ješe, M. Kastner, E. Kavčič, M. Kavčič, A. Klun, A. Korbar,
Ljubljani, dne 15. decembra
J. Kordin, A. Krisper, A. Kregar, P. Lassnik, M. Lehnert, A. Lilleg, J. Lončar, J. Marenče, T. Medic, J. Medved, J. Mehle, T. Mencinger, J. Mole, J. Mnrnik, M. Ojstriš, J. Perdan, K. Planinšek, M. Podvornik, J. C. Pramiseiss, J. Semrajc, M. Soklič, M. E. Supan, V. Schiffer, 0. Schmidt, J. Skofizh, M. Spreizer, A. Stacul,
1903.
A. Steiner, F. Strkovič, J. Stritar, F. Stopica, A. Sarabon, P. Šterk, R. Tenente, F. Terdina, J. Tome, J. Tonich, A. Verhovc, A. Zorman, A. Zore.
Spod. in Zgor, Šiška.
M. Bergant, M. Bitenc, M. Deu, J. Glavič, M. Komotar, M. Kotar, J. Krenzer, M. Lavrenčič, J. Manrer, J. Povše, M. Škander, A. Tonich,
(3383-1)
T. Tnšar, J. Vodnik, V. Winkelhofer, J. Zorman.
Glince in Vič.
F. Javornik, M. Jereb, A. Marn, A. Novak, J. Pirnat, J. Robežnik, J. Trann, M. Vijol.
Stepanja vas in Vodmat.
A. Gerjol, J. Jebačin, F. Lisjak, A. Pečar, J. Oražem, A. Sušnik, J. Zorič.
Ježca, Mala vas, Stožce.
A. Aubel, M. Snoj, j. Smerke.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne t Ljubljani.
6