Štev. 152. V LJubljani, v petek, dne 8. tulila 1910. Leto XXXVIII. == Velja po pošti: se Za oelo lato naprej . t 26-— za pol lata » . > 13'— la četrt» » . » 6-50 za ea meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletao » 29-— za oitalo Inozemstvo > 3S>— 35 v nrravnlštvn: = K 22'40 » 11-20 za četrt» » . » 5-60 za en meseo » . > 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 t. Za celo leto naprej za pol leta > četrt» » 1 m L v '■A, ■ ad mseratl: Enostolpna peUtvrata (72 mm): za enkrat.....po 15 t za dvakrat....... . za trikrat ....... » aa Teč ko trikrat . . » 9 > T reklamnih noticah stane enoatolpna garmoadvrata 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popoat. i Izhaja:: t sai dan, lzvzemil nedelj« la praznike, ob 5. url popoldne. Dar Uredništvo j« v Kopitarjevi uliol Stav. t/m. Rokopisi as ne vračalo; netraakIrana piana aa ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona ttev. 74. = P olitičen list za slovenski naro d ■ Upravntftvo |e v Kopitarjevi ollol it «v. S. = Sprejema naroca.no, taaerate Is reklamacije. — D pravniškega telefona štev. 188. - Današnja številka obsega 6 strani. 0 kršitvi delavskih popdb. V državnozbornični seji dne 8. junija je govoril dr. Krek o kršitvi delavske pogodbe. Po stenografičnem zapisniku je govoril sledeče: Vprašanje, s katerim se danes pečamo, je velike načelne važnosti in zelo dalekosežno. Posrečilo se nam je, da pričenjamo izločavati iz naše postavo-daje gotove podedovane grehe in nedoslednosti. Pričenjamo zavzemati stališče, da pomenja službeno-delovna pogodba zgolj pogodbo o izmenjavanju blaga in nič drugega (Pritrjevanje), ki spada v gospodarski boj, na katero vplivajo zato vsi tisti činitclji. ki se pojavljajo v gospodarskem boju: ponudba in povpraševanje, sila in kapitalna moč strank, javno mnenje itd. Postavodaja je sicer dolžna, da se vmešava v gospodarski boj, a držati se mora načela, da pomaga slabejšemu, ki ga naj varuje pred izkoriščevanjem. Kršenje pogodbe bi se moglo le v takem slučaju kaznovati če bi morali močnejši del, podjetnika dejansko ščititi. da ga ne izkorišča slabši del, delavec, a jako dvomljivo je po mojem mnenju, če je to sploh mogoče. Med delodajavcem in delojemalcem ne obstaja zvestobno razmerje, dasi zahteva § 76. obrtnega reda od obrtnega delavca zvestobo, ubogljivost, spoštljivost in skladnost nasproti gospodarju. Navedeni paragraf ni v svojem bistvu nič drugega, kakor zgol de-klamacija, a ne postava, ker temelji razmerje med delavcem in delodajavcem na čisto drugem temelju, na temelju, ki sem ga že preje označil. Opozarjam le na to, da smeta v gospodarskem boju oba konkurenta uporabljati vsa sredstva konkurenčnega boja eden proti drugemu, saj lahko poseže podjetnik v konkurenčnem boju po mogočnem kop urenčnem orožju, kartelu. poslužuje se gospodarskega monopola. ka'-*or Važe gospodarski raz voj. (Poslanec dr. Ofner: Izključ tev od dela!) Če se moči tako razvijejo, so seveda mogoče tudi take posledice, kakršne je ravnokar omenil poslanec dr. Ofner, n pr. izključitev od dela. Ker je stvar tako važna, se izplača, da zasledujemo nekoliko zgodovinski razvoj navedenih kazenskih določil, ki še zdaj straše v našem obrtnem redu in po naših poselskih redih. LIS TE K. Te z biser!. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Halje.) Žalosten prizor! Toda oni, ki so jih gledali, so bili brez srca; kroliotali so se jim, kričali nanje in vpili, naj spustijo leve nad nje. Kristjani pa se niso zmenili za psovke razdivjane druhali. Mirni so šli po belem pesku, ki se kmalu pordeči z njihovo krvjo ter se bližali kraljevemu prestolu. »Pozdravite!« je rjovela množica. Škof povzdigne svojo desnico in vse umolkne. »Kralj,« glasno zakliče, »mi, ki smo obsojeni, da umrjemo — ti odpuščamo! Naj ti tudi Bog odpusti!« Množice se po teh besedah niso krohotale in Agripa je nevoljen namignil kristjanom, da naj gredo naprej. In tiho so odšli dalje, samo Ana, ki je bila stara, hroma in trudna, ni mogla tako hitro hoditi. Sama je dospela do prestola in se ustavila. »Naprej!« se vpili častniki, Ana pa se ni ganila in ni izpregovorila besedice. Naslanjala ec ic samo na svoio Najstarejša slična določila obsega »Saško zrcalo« (Sachsenspiegel), ki ne govori nič o kaki kazni. Saško zrcalo sicer zahteva, da mora povrniti hlapec povzročeno škodo. Po takratnem nazi-ranju je predpisana poena clupli, a o kakem kazenskem določilu ni nikake sledi. Kazenska določila se šele takrat pojavijo, ko že ni več cvetela gospodarska oblika zadrug, ko se je pričela razvijati zadruga v zaseben monopol in je zato napela vse sile, da obdrži svoje privilegirano stališče. Kazenska določila nasproti obrtnim delavcem so se pojavila šele v XVI. stoletju. Zasledimo jih v državnih policijskih odlokih leta 1530, 1548 in 1577. Državna postava, izdana leta 1721, določa celo smrtno kazen zaradi hujskanja pomočnikov, kakor tudi zaradi njihovih nespametnih vstaj (stavk) in zapuščanja dela, kar je postalo že skoraj splošno in navadno. Navedena določila so se pojavila tudi v partikularnih postavodajah, po deželnih, policijskih, poselskih in po cunftnih redih. Obsegali so jih tudi obrtni redi. Avstrijski obrtni red leta 1859 določa v § 80., kakor to določajo tudi službeni redi, naj se delavec kakor tudi posel primerno kaznuje, če prekrši pogodbo. Kazen ni določena in je policijska kazen, prepuščeno je policiji, da jo sama odmeri. Posamezna partikularna določila obrtnih redov v Nemčiji so tudi obsegala kazenska določila, če se je kršila delovna pogodba. Ko so razpravljali o obrtnem redu za severno nemško zvezo, so hoteli nekateri mogočniki spraviti v navedeni obrtni red kazensko določbo K § 165. lit. 2 so po § 148 pruskega obrtnega reda od dne 17. januarja li.45 sprejeli kazensko določilo, a pri parlamentarni razpravi so kazensko določbo izločili. Kaznovanje sta predlagala Schultze in Becker. Nasprotoval je nameravani kazni osobito znani Lasker. Pri razpravi o obrtnem redu za Nemčijo leta 1873 in leta 1874 se je tudi predlagalo, naj se sprejme v postavo kazensko določilo; a tudi takrat brezuspešno. Poselski redi po posameznih nemških državah, osobito v tistih na katerih postavodajo ni vplivalo francosko pravo, določajo kakor naši, da naj se kršenje pogodbe po kazenski postavi policijsko kaznuje. Popolnoma so pa kaznovanje izločile tiste države, ki so bile pod vplivom francoskega code civile, kakor n. pr. Alza-ško-Lorena in Badenska. Vprašati se moramo, kako je bilo palico in neprenehoma zrla kralja Agripo v obraz. Zdelo se je, kakor da neka višja moč druži njune oči. In srečali so se jima pogledi in splošno se je opazilo, da je kralj prebledel. Ana pa se je s težavo vzdržala na svojih nogah, vzdignila svojo palico in pokazala z njo na zlato nebo nad Herodovo glavo. Vsi so se ozrli tja, vendar niso ničesar videli. Zdelo na se je, kakor da je Agripa nekaj videl; prej je bil namreč vstal, cla oznani pričetek iger, sedaj pa se je zgrudil nazaj na svoj prestol in zamišljen obsedel. Ana je nato odšla, da dohiti svoje, ki so bili že za zidov jem. Nekaj trenotkov pozneje se Agripa dvigne s svojega prestola. Ko je vstal, so ga obsipali prvi žarki vzhajajočega solnca. Bil je visok mož lepe postave in sijajno opravljen. Tisočem, ki so zrli nanj iz sence, se je v tej svetlobi zdel, kakor da je oblečen v oblačilo iz samega srebra in zlata. Srebrna je bila njegova krona, srebrn telovnik, srebrn njegov širok plašč, ki se mu je valil čez rameni in se dotikal tal. »V imenu cesarjevem in v slavo cesarja naznanjam, da se igra prične!« je zaklical. in cela množica je klicala: »To je glas boga! Glas boga Agripe!« Agripa jim tega ni branil: božje mogoče, da je zašlo v postavo kazensko določilo ob srednjeveški gospodarski formaciji. Naglašal sem že, da so kazenska določila bila znak, da se je že razbila zadružna organizacija. Naglašati moram, da postane stvar še bolj jasna, da v srednjem veku ob času zadružne ustave ni bilo niti govora o kaki »locatio« ali »conauctio« Sklicujem se na res slavno Gicrkejevo delo »Das deutsche Genossenschaftsrecht« (Nemško zadružno pravo), leta 1864, I. zvezek, str. 360 do 402, kjer Gierke navedena vprašanja zelo lepo in jasno razlaga. Naglašati moram tudi, da se v markantnih besedah poročila ta fakt jasno in določno navaja. Cunfti so imeli skupno dolžnost in skupno pravico do dela. Tvorili so javnopravni zavod; zadruga je imela in je bila urad »ammet«, officium, opus, nazivali so jo tudi fevd ali družbo (Gewerke). Pomočniki in vajenci niso bili nesamostojni delavci. Pričakovali so, in sicer so imeli za to pravico, da postanejo samostojni. Vajenci, pomočniki in mojstri se niso v tem ločili, da je bil eden samostojen gospod, drugi pa nesamostojen, marveč razločavali so se zgolj po starosti in po izobrazbi. V tistih časih ni bilo nobenega nesamostojnega delavskega stanu poleg samostojnega stanu. Navedeno dejstvo dovolj jasno dokazuje, da je več kakor atavistična zmota, če pravna določila tistih časov vlačimo v naše razmere. Kdor je takrat kršil delavsko pogodbo, je kršil zvestobno razmerje in delodajalčevo službeno oblast, ki je iz nje izvirala. V smislu takratnega prava so zato popolnoma pravilno kršitev smatrali kot upor proti oblasti sploh in celo proti državni avtoriteti, česar danes ne moremo, ker ima delovna in službena pogodba popolnoma zaseben značaj. Danes stojimo na stališču rimskega prava. Drugo vprašanje je seveda, če je dobro, da so razmere take, kakršne so in če bi ne smeli želeti kaj boljšega, tocla v sedanjem stanju je po" ložaj tak, da ni delovna pogodba nič drugega, kakor zasebna pogodba, pogodba o izmenjavanju blaga, pri kateri na vsaka stranka: »invicem se cir-eumseribere licet«, kakor slove rimsko pravo, ali po našem: Vsaka stranka lahko kakor sama hoče na lastno pest čuva svojo korist. Slovstvo novejše dobe nam poda le malo zagovornikov za taka kazenska določila, dasi moramo priznati, da se plazi tu kakor tudi drugod v srcu in duši javnega življenja zahteva po policijskih odredbah. Le enega apologeta poznam, ki dejansko naglaša in živah- češčenje, ki mu je donelo iz dvajset tisoč grl, ga je omamilo. Nosnice so se mu širile, kakor da bi hotel vdihati to kadilo češčenja, oči so se mu iskrile in počasi je zamahnil s svojimi rokami, kakor da bi blagoslovil svoje častitelje. Morebiti se je spomnil pri tem, kako čudovito se je on, poprej zaničevani in beraški izgnanec, hipoma dvignil do take vrtoglave sreče. Morebiti je za tre-notek v resnici mislil, da je bog, da ga ničesar drugega nego kri in božanstvo ni moglo tako povzdigniti. In stal je ob prestolu, ne da bi se ganil, ljudstvo pa ga je obožavalo, kakor Judje obožujejo Jehovo in kristjani obožujejo Kristusa. Tedaj pa ga iznenada udari angelj Gospodov. Naenkrat začuti neznosne bolečine in Ilerod se spomni, da je tudi on umrljiv človek in spozna, da mu je smrt blizo. »Oh!« vzklikne, »jaz nisem bog, jaz sem le človek in ravno sedaj me usoda pokaže kot umrljivega človeka.« Oh teh besedah je vzletela velika sova izpod neba nad prestolom in izginila skozi nezakrito odprtino sredi strehe. »Glejte! Glejte!« zavpije kralj, »Duh, ki mi je prinesel srečo, me sedaj zapušča in jaz umiram!« Nato se zgrudi na prestol, on, ki so no brani kazensko določilo, namreč do, bri Rihard Loening v ročnem besednjaku državnih ved, prvi zvezek, in sicer še v zadnji iz leta 1909. Mož je torej tozadevno gotovo še posebna izjema. Loening zagovarja svoje stališče sledeče: Delovska pogodba je posebne vrste, ker zahteva individualizirano delo; pravi tudi: gospodarsko smotreno določilo je določeno, delo je določeno z ozi-rom na čas itd. Individualiziranje zahtev v delovni pogodbi daje po Loenin-govem mnenju delovni pogodbi poseben praven značaj. (Poslanec Kuranda: Tega bilateralni značaj ne pomenja.] Pomenja, da naj se kaznuje delovna pogodbena kršitev le nasproti delojemalcu, ne nasproti delodajavcu, ker delodajavec ne prevzema glede na delo samo nobene obveznosti, marveč le dolžnost, da izplača plačo itd. Zaključuje, da tvori kršitev pogodbe trajno krivico, ki se ne more sama kot taka več odpraviti in ki naj se kaznuje z ozi-rom na delavčevo krivdo ali nemarnost. (Medklici.) Z ozirom na Loeningova izvajanja naglašam: Loeningovo stališče samo kot tako ni pravo, ker je individualiziranje službovanja v delovni pogodbi še manjše, kakor n. pr. v najemninski ali v marsikaki zakupni pogodbi ali osobito pri terminski kupčiji. Če zavzamemo Loeningovo stališče, bi morali sploh za vsako pogodbo, če se iz kakega povoda razruši, določiti kazenska določila iai bi se danes morali vrniti k takim postavam, kakršne je poznal srednji vek nasproti dolžnikom in se lahko s tega stališča še danes popolnoma lahko brani. Gospodje! Razumem Jeremijo, ki plaka in žaluje na razvalinah minule gospodarske dobe, naglašam pa, da po policiji ne moremo več vzbuditi v življenje gospodarske dobe, ki je umrla. (Živahno pritrjevanje.) Etična načela so neizpremenljiva, danes so še vedno taika, kakoršna so bila prej. A prikrojiti jih moramo tistim oblikam gospodarskega življenja, ki se danes pojavljajo. Etična načela, ki jih zahteva v tem vprašanju krščanstvo, se tu naziva »iustitia commutativa« in »iustitia distributiva«. (Izprominje-valno in razdruževalno pravo.) Tista iustitia comulativa še obstoja, ki zahteva ekvivalenco tega, kar je in kar se vzdržuje, obstoja še vedno iustitia distributiva po organizacijskih pogodbah. Prav gotovo obstoja v uradniški pogodbi pri tistem, ki svojo celo osebnost vslužbuje organizmu in če organizem prevzame vso osebnost ter skrbi zanj v bolezni, v starosti itd. Iustitia distributiva obstaja še v tem, da doti- ga še ravnokar častili kakor boga, in se zvija v smrtnem strahu in joka. Da, Ilerod je plakal. Služabniki so prihiteli in ga vzdignili. »Nesite me odtod, jaz moram umreti,« je zastokal. Nato je glasnik zaklical: »Kralj je nenadoma obolel, zato se igre ne morejo vršiti. Odidite domov!« Množice so za hip nemo obsedele in velik strah se je polotil vseh. Nato pa se je čulo zamolklo mrmranje, vedno močnejše in močnejše, začuli so s€ glasovi: »Kristjani! Kristjani! Ti so proro-kovali nesrečo. Oni so začarali kralja Čarovniki so! Usmrtite jih, ubijte jih pomorite jih!« In v trenotku je začelo vreti na stotine in tisoče ljudi proti onemu prostoru, kjer so bili kristjani. Zid in ograja sta bila visoka. Potisnili so straže na stran in udrli naprej kakor voda proti skalovju. Oni, ki so bili spredaj, so kričali, drugi zadej pa so pritiskali dalje. Nastala je strašna gnječa; ljudje so hodili eden po drugem. Mnogo jih je bilo pohojenih, ranjenih in mrtvih »Smrt nas pozdravlja!« vzklikne eden izmed kristjanov. »Ne, mi ostanemo živi,« odgovori Nehuštu. »Za menoj vsi, kar vas je, ja* čen organizem preskrbi osebnost, ki se žrtvuje za organizem. Menjalne pogodbe, h katerim spada po modernem naziranju službena in delovna pogodba, se morajo in morejo presojati zgolj po etičnih načelih zrav-nalrie pravice in z nobenega drugega stališča ne. Uradnikov dohodek ni plača, marveč renta, ki jo dobiva za to, ker je dal sebe državi, da razpolaga ž njim. Delavec se plača zgolj za svoje delo. V tem slučaju se ne more uporabiti nobeno drugo načelo, kakor načelo zrav-rialne pravice. Delavec ima pravico, da zahteva: Daj mi, kolikor je vredno, kar ti dam. Za to, da še nadalje razvijem to misel, naglašam, da se mora po našem krščanskem naziranju presojati delovna. in službena pogodba po sedmi božji zapovedi: »Ne kradi«, in ne, kakor se tolikrat neumljivo razlaga na drugi strani, po četrti božji zapovedi: »Spoštuj očeta in mater«. (Veselost.) Delojemalec in delodajalec si ne stojita nasproti kakor oče in sin, marveč kaor kupec in prodajalec. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) V stremljenju, ki kliče po policiji, vidimo čudno mešanico konservatizma in liberalizma, svobodomiselstva in želje in hrepenenje po policijskem gospodarstvu, ki se v življenju večkrat pojavljajo. Gospodje! Obnovimo etična načela, in sicer po našem naziranju, tudi v korenini, obnovimo namreč vero. Moderno in krščansko pa ni, če se liberalno deklamira, skrivajo se pa dekla-matorji za policijsko sabljo. (Pritrjevanje.) Izjemno stanje vstvarjamo proti delavcem, če kaznujemo kršenje pogodbe, in sicer tako izjemno stanje, ki le donaša nikake koristi. Prav nič bi koli pasa in jo vlekla proti malim vra-om. Bile so nezaklenjene in stražil jih je kristjan-odpadnik ječar Ruf. »Nazaj!« zavpije in vzdigne svojo sulico. Toda deroč val se ne da ustaviti. Kristjani planejo naprej, Ruf se brani, i kmalu je na tleh in čezenj hite kristjani in za njimi druge množice ljudstva, ki povsod išče izhoda iz gledišča. Mnogo jih je pri tem metežu opešalo, popadalo in na stotine ljudi je v tej gnječi pomrlo. Tudi ječar Ruf je bil med mrtvimi. Neliušto in Rahelo je ta silovit val ljudstva nesel kar seboj in ko bi ne bila stara Libičanka Nehušta tako močna, bili bi tudi pokopani v teh valovih. Tako pa je Nehušta rešila svojo gospodarico. Nista vedeli prav, kdaj da ste prišli na široko cesto ob morskem obrežju. »Kam sedaj?« šepeče Rahela. »Kam?« odgovori Nehušta. »Ne obotavljaj se. Hitro naprej!« »Toda kje so drugi?« reče Rahela in se ozre po kričeči množici, ki se je prerivala in suvala naprej. »Bog jih vodi! Me dve jim ne moreva pomagati.« »Pusti me,« zaječi Rahela, »reši se, Nu, moje moči me zapuščajo,« in zgrudi se na zemljo. »Jaz sem pa še pri moči,« zamrmra Nehušta, vzdigne s svojimi mišičastimi rokami nezavestno Rahelo in hiti z njo dalje proti pristanišču in vpije: »Naredite pot za mojo gospodarico, plemenito Rimljanko, ki se je onesvestila !« In množice so se ji umikale. (Dalje.) tudi ne angleška pos'ava z 13. avgusta 1875, po kateri se kaznujejo (isti, ki povzroče, da so prekine dovod vode po vodovodih, dovod plina, ali da je v nevarnosti človeško življenje, ali težka telesna poškodba in če se izpostavi premična ali nepremična last uničenju ali pa poškodbi. Kazni teh postav se ne morejo uporabljati na naša določila. Tudi v naši postavodaji imamo zvest obno razmerje v družbah, pri va-ruštvu, v večkratnih oblikah glede no upravo posesti, pri uradniškem razmerju in pri negotiorum gestio. Moderno kazensko pravo izkuša za nezvestobo dobiti splošno formulo. A tudi v naši postavodaji imamo še ostanke starih časov glede na čisto delovno in službeno razmerje, kakor n. pr. konkurenčna klavzula in delovno službene knjižice, kar vse so podedovani ostanki s policijskim značajem. Neobhodno potrebno je, da kjer rečemo A, moramo reči tudi B. Onim, ki žele nazaj duh tistega časa, po katerem so umevna navedena kazenska določila, lahko pokažem pot, po kateri lahko zopet pridemo do tega. Poznam pot. Imenuje se v naših časih tarifne pogodbe, priznanje delavskih organizacij, izpopolnitev bolniškega, nezgodnega, starostnega in invalidnega zavarovanja. Če se na to dela, se dovede zopet namesto sedanjega labilnega razmerja v vsem gospodarskem življenju gotovo stalnost in mogoče pride Čas, ko bo ravno tako, kakor je v prejšnjih časih čuval pomočnik pravice zadruge, delavska organizacija v svojo korist, čuvala in varovala v celem obsegu industrijo. Sklepam z Laskerjevimi besedami, ki jih je govoril leta 1867. v severno-nemškem državnem zboru: »Če se giba pogodbena kršitev zgolj v področju civilnega prava, potem ni nobenega mostu od civilnega do kazenskega prava. Nasilno se postopa in žalijo se delavci, če se nasproti njim nastopi z javnimi kaznimi, medtem ko se nasproti vsem drugim osebam postopa civilno-pravno.« Pred dobo kislih kumare. Ljubljana, 8. julija 1910. Ko gre postavodaja na počitnice, nastane tista doba, ki jo v najlepši vzajemnosti naziva časopisje cclega sveta z dobo kislih kumare. Časopisje si pomaga, kakor si more in zna, če drugače ne gre, pridejo na vrsto premišljevanja o morskih deklicah in pa o morski kači. V Avstriji, ali pravzaprav v naši državni polovici doba kislih kumare še ni napočila in tako kmalu tudi ne bo, ker dasi je šel državni zbor na počitnice, zboruje, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo socialno zavarovalni odsek naprej in sicer prav pridno. Slovenski klub zastopata v odseku poslanca dr. Krek in Gostinčar. Včeraj je zboroval pododsek. Rešil je §§ 44 do 47 vladne predlog glede na pogodbe z zdravniki. Živahna razprava se je razvila pri §8 48 in 49, ki obravnavata zdravljenje po bolnišnicah in doma. Vladni predlog za zdravljenje rekonvalescentov so tako izpremenili, da se bolniščina lahko poviša za 70 odstotkov tistim rekonva-lescentom, ki se odpošljejo v toplice ali pa na deželo. Nadalje so sklenili, da se plača bolniška podpora od drugega dne bolezni naprej in pa, da sme oblast razpustiti zveze bolniških blagajn le, če so ostali brezuspešni prejšnji opomini. Danes ima pododsek zopet sejo. Dr. Korošec o odgoditvi državnega zbora. V »Reichspošti« objavlja poslanec dr. Korošec: Z odgoditvijo zbornice kritičen položaj ni razvozljan. Ker so vsaj zadnje dni resni parlamentarci vseh strank naše minimalne visokošolske želje, ki ne škodijo nobenim ptujim koristim, priznavali, da so upravičene in izpol-njive in jih je odklanjala zgolj vlada, ni izključeno, da bo jeseni, ko se zopet povrnemo na Dunaj, položaj izpreme-njen. Sicer smo pa pripravljeni za vsak slučaj. Ob tej priliki hočem zopet, pribiti, da nismo nikdar nameravali rešitve o italijanski fakulteti preprečiti, marveč hoteli smo z ozirom na to, ker bi ugoditev kulturnih zahtev južnemu narodu, ki ima tako že prednost, preveč premaknila paralelogram v škodo drugih narodov, doseči, da se kolikor mogoče paralelno rešijo jugoslovanske in italijanske visokošolske želje. Ker vladi niso bile neznane naše misli in naše skromne želje glede na vseučiliško vprašanje, bi se bila lahko pravočasno pripravila rešitev, a ne smelo bi se to zgoditi na tak način, ki ga je zavzela vlada, ki ie zavzela značilno stališče, da se ni hotela resno razgovarjati preu parlamentarno razpravo o italijanski fakulteti z zastopniki najbolj interesi-ranega sosednega naroda. Vladno bris-kiranje je bil glaven vzrok boju. Poslanec Gostinčar o položaju. Naš urednik je imel priliko, da se je razgovarjal o zadnjem boju s poslancem Gostinčarjern. Na vprašanje, če se bo jeseni nadaljevala obstrukcija, je odgovoril poslanec Gostinčar, da če se položaj ne izpremeni Slovencem v dobro, se bo obstrukcija nadaljevala. Prvi bo govoril poslanec Demšar, ki ima še besedo, ker še ni končal v zadnji seji svojega pričetega govora. Na vprašanje, če je bil poslanec Gostinčar kaj utrujen zaradi svojih dolgih ob-strukcijskih govorov, je odgovoril, da ni bil prav nič utrujen in da je bil že pripravljen, da govori svoj prihodnji napovedani obstrukcijski govor najmanj 24 ur. Z ozirom na vprašanje, kako sodi poslanec Gostinčar o taktiki socialnih demokratov glede na vprašanje laške fakultete, je poslanec Gostinčar izjavil, da so se soc. demokrati v tem vprašanju izkazali kot stranka, ki je bila popolnoma v vladni službi — zaradi diet. Če so že hoteli soc. demokrati z ozirom na svoje laške poslance glasovati za laško fakulteto, naj bi bili to storili, a s tem, da so se postavili odločno na vladno stran v boj proti Slovencem so pokazali, da so v vladni službi. Čudno je stališče soc. demokratov timbolj, ker so pravzaprav sami tiho obstruirali po drugih odsekih in dejansko ovirajo z dolgotrajnimi govori in s sitnostjo, da posvetovanje v socialno zavarovalnem odseku z ozirom na tolivažno socialno zavarovanje ne napreduje tako hitro, kakor bi lahko, ako bi socialnodemokraški poslanci tiho ne obstruirali osobito za delavstvo vele-važnega socialnega zavarovalnega postavnega načrta. Predsednik dr. Pattai o zopetnem sklicanju državnega zbora. Di\ Robert, Pattai je izjavil, da bodo zborovali v drugi polovici septembra deželni zbori. Sklican bo tudi češki deželni zbor Državni zbor bo sklican šele sredi novembra. Delegatov zbornica ne bo volila, ker so delegati bili izvoljeni že leta 1908. in velja ta volitev tudi za leto 1910. Izjave strank. Krščansko socialni državnozborski klub je imel večurno sejo, v kater» so sklenili oklic volivcem. Oklic seveda obžaluje slovensko obstrukcijo in na-glaša, da je nekaj državni zbor le napravil — napredoval. Nadalje je klub obsodil napade na dr. Gessmanna in izjavil, da vzame na znanje dr. Axman-nov izstop iz kluba. Nemški svobodo-misleci so tudi izdali oklic. Oklic očita soc. demokratom, da zadržujejo rešitev starostnega zavarovanja in rešitev drugih gospodarskih vprašanj. Priznavajo, da se večina krha, ker zahtevajo Poljaki kanale. Železniiank! sM. Iz Bohinjske Bistrice. Dne 3. t. m. se je pri obilni udeležbi vršil železničarski shod v salonu hotela Markeš. Shod je sklical čuvaj Leopold Mar-kelj. Shodu je predsedoval čuvaj Pečar iz Dobrave; zapisnikar pa je bil Gustav Boltar. Sklicatelj pozdravi zbrane tovariše ter podeli besedo deželnemu poslancu Pibru. Isti najprej opraviči poslanca Go-stinčarja, ki radi odsekovih sej ne more priti. Mesto njega opiše poslanec Pi-ber politični položaj. V živih besedah opiše upravičene zahteve Slovencev glede šolstva ter ožigosa pristransko postopanje vlade in vladi prijaznih strank. Vlada ustreza oholim Italijanom ter jim je pripravljena dati laško univerzo, dočim Slovencem v Trstu in na Koroškem trdovratno ne privošči niti ljudskih šol. Vsi smo enakopravni narodi avstrijski, vsi plačujemo denarni in krvni davek. Toraj po pravici zahtevamo za vse narode enakopravnosti v šoli. Na podlagi materinega jezika se ima, kakor zahteva pamet, vršiti pouk. A tega vlada noče! Kar da vlada Lahom, dati mora tudi nam Slovencem. Vlada pa prezira naše zahteve, noče nam dati nobenih pravic, torej je upravičen upor naših poslancev na Dunaju. Vlada pa se le s pomočjo 14 Lahov vzdrži, ravno tako nam nasprotni poslanci le s pomočjo nam sovražne vlade. Kar da vlada in stranke Lahom, naj da tudi nam Slovencem, pa bo mir, prej pa ne. Obstrukcija je upravičena. Naši poslanci nam bodo izvojevali, četudi imajo ljute nasprotnike in nekatero ne- zanesljive zaveznike. 1'ravtea mora zmagati! Nato opiše poslanec Piber delovanje deželnega zbora z ozirom na delavstvo. Omenja občinski volivni red, po katerem bodo imeli tudi delavci pravico glasovanja in sodelovanja pri občinski upravi. Nadalje opiše žalostno stanje železniških delavcev, čuvajev in prožnih delovodij, zlasti v predorih. Delo je vredno plačila; torej naj železniško ministrstvo nižje železniške uslužbence plača njihovemu delu in trpljenju primerno. Priporoča tesnejšo vez med železničarji v organizaciji »Prometne zveze«. Ta je vsakemu neobhodno potrebna. Železniški čuvaj in sploh železniški uslužbenec je vedno z eno nogo v grobu z drugo pa pred kriminalom. Toraj 16 ur dela, 16 ur počitka. Moč železničarjev je v organizaciji. Drugi govornik Leopold Markelj, je v navduševalnih besedah črtal potrebo organizacije. Apeliral je na železničarje - tovariše, naj ohranijo kot očetje svojim otrokom najdražjo svetinjo — sveto vero. Zavrača napade soc. demokratov, ki na shodih edino le proti veri upijejo, a za potrebe železničarjev nimajo srca. Tovariš - predsednik Pečar nato prebere več resolucij, ki so bile z navdušenjem sprejete. Ta shod je pokazal, da so železničarji zavedni, da se ne boje odločno nastopiti. Kako se zavzemajo za svoje stanovske interese izpričuje dejstvo, da so nekateri prišli celo iz Planine. Živeli zavedni krščanski železničarji! Južna železnica. Ta železnica je iz vsega poČetka otrok bolečin naše ljube domovine. Z velikim navdušenjem jo je zgradila država, a kakor hitro je bila gotova, jo je v sili prodala tujim kapitalistom ta-korekoč za počen groš. Metternich je prodajo južne železnice imenoval za »nepojmljiv zasmeh in sramoto Avstrije«. Desetletja je gledala avstrijska država, kako so milijonski dobički šli v inozemstvo. Zlasti visoki so bili ti dobički v letih 1901 in 1905. V tem letu so dosegli višino 6,694.000 K. Kapitalisti so tiho spravljali milijone, ne da bi spopolnjevali obrat; z investicijami sc odkladali od leta do leta, tako da so \ mnogem oziru na južni železnici stali naravnost nevzdržne razmere in je morala železniška oblast poseči vmes. Da odpomore prometnim potrebam je država preko Koroške zgradila progo Dunaj-Trst, ki pomenja za južno železnico neposredno konkurenco ali z drugimi besedami: okroglo 7 milijonov kron zgube na leto K temu se je leta 1907 pridružilo še splošno gibanje za zboljšanje plač med železniškimi uslužbenci, ki je južno železnico kot slabo plačnico posebno hudo zadelo Tako je v njenih računih nastal reder primanjkljaj, ki je leta 1908 znašai okroglo 8, leta 1909 pa 7 milijonov K Da se ta primanjkljaj odpravi, se je najprvo zvišalo tarif, in sicer za osebni promet od 1. oktobra 1908 in za blagovni od 1. januarja 1910 naprej. Razven tega je vlada privolila še v posebne provizorično zvišanje tarifa za gotove blago in proge za leto 1910. Vsi ti po boljški naj bi na leto prinašali približ no 7 milijonov kron. V resnici pa bod< več vrgli, če bo obrat na železnici do bro urejen. Toda s to vsoto je šele odpravljen primankljaj, za izpopolnitev obrata n< ostane nič. Gospodje kapitalisti pa, do slej navajeni mastnih dobičkov, tudi nočejo nič slišati o tem, da bi nehali molzti južno železnico, predno poieče koncesija. Če ne gre drugače, jim mor« k dobri molži pomagati država sama Pri tozadevnih pogajanjih zadnjih dni so namreč gospodje kapitalisti zahtevali, da naj jim država ali drago odkupi zanemarjeno železnico ali pa jim jamči za dobiček. To dvoje pa ne po» menja druzega, kakor da bi se avstrijski davčni denarji vrgli v nenasitne žrelo prioritetnih posestnikov južne železnice. V to pa naša ljudska zbornice nikdar ne sme privoliti. Vlada se tegb pač tudi zaveda in zato je stavila te-lc predloge: Ona privoli v to. da ostanejc posebni poviški tarifov do leta 1917 ^ veljavi. Dalje hoče počakati na izpla čilo ostanka kupne cene v znesku 16 ir pol milijona kron, z obrestmi 20 mili jonov, ki ga ji južna železnica še, dol guje. Prioritetni posestniki pa morak pristati na to, da se amoriizaeija 18' tisoč obligacij v znesku 92 milijonom kron nominalno vrednosti, ki bi sc imela vršiti do leta 1917, odloži na le f od 1918 do konca koncesijske dobe. --Vsled tega bi posestniki pr nritet m imeli nobene škode, južna železnica m bi tekom osmih let razpolagala z lJ'i milijoni in bi s tem denarjem lahko izpopolnila obrat, kajti ako ostane posebni povišek tarif, bi obrat sam na sebi ne bil pasiven. Seveda pa bi kapitalisti od investiranih 92 milijonov K ne imeli v tem času skoraj nobenega dobička, ko bi pa začel delovati blagoslov investicij, tedaj pa se bo koncesijska doba že stekla in na podaljšanje iste ni niti misliti. Veliko korist pa bi od teh 92 milijonov seveda imela država kot naslednica koncesije. Vsled tega seveda tudi prioritetni posestniki ne kažejo prav nobenega veselja nad gornjimi vladnimi predlogi. Iz vsega tega je razvidno, da ves boj gospodov Lacombe, Dubois in tovarišev, ki so v svoje gare vpregli celo franc. zunanjega in fin. ministra Pichona in Cocherya, ki sta pričela »diskretne dogovore z Dunajem«, kakor poročajo francoski listi — ni prav nič dru-zega kakor ples okolo zlatega teleta. Francoske grožnje, da bodo vrnili avstrijske rente, so votel grom, kajti francoskemu kapitalu se še nikoli nobena kupčija ni tako mastno obnesla, kakor ravno one z Avstrijo. No, in kdor je pri nas bogato vžival debela leta, naj pa še suha prenese. Na to stališče se mora postaviti vse avstrijsko ljudstvo ter glasno zaklicati vladi: Niti vinarja davčnega denarja za južno železnico! Dnevne novice. + Pozdrav »Slovenski Straži« — s položnicami! Danes smo priložili za naročnike na deželi položnice »Slov. Straže«, s katerimi je najlepša prilika za vse, kjer nimajo še podružnic »Slovenske Straže«, pozdraviti 10. julija njeno delo in z darovi pospeševati njene plemenite namene. Darujte, nabirajte 10. julija med svojimi prijatelji in znanci za »Slovensko Stražo«! Pomagajte, da bo ta dan res naš narodni praznik, katei'ega bo vesela slovenska meja. Danes priložene položnice se smejo rabiti samo za darove »Sloven-ski Straži« in za nobene druge poši-Ijatve! ,+ Tržaški somišljeniki ustanove dne 10. julija moško podružnico »Slovenske Straže«. Isti dan ustanovi pa tudi naše rodoljubno ženstvo žensko podružnico. Ker so nam brezplačno ponujeni za zborovanje lepi prostori pri Sv. Ivanu, odločili smo se, da napravimo oba ustanovna občna zbora v ponujenih nam prostorih. Ustanovni zbor bloške podružnice se vrši ob 4. uri v egornji dvorani »Obrtnega in konsum-nega društva« poleg cerkve, a oni ženske podružnice pa ob peti uri v novem (»Društvenem domu«, ki bo prav ta dan Slovesno blagoslovljen in otvorjen. Na obeh zborovanjih zastopa vodstvo »Slovenske Straže« njen predsednik gosp. profesor E v g e n Ja r c. + Od Sv. Ivana pri Trstu. Naše krščanskosocialne organizacije dobe v nedeljo, dne 10. julija, nov društveni dom. Blagoslovljenje in slovesna otvoritev bo združena z ustanovitvijo podružnice »Slovenske Straže« za Sveti Ivan. Ustanovni občni zbor se vrši ob 11. uri v tem domu po slovesni sveti tnaši, ki bo darovana v proslavo naših olagovestnikov. Opoldne ob 6. uri pa je f teh prostorih veselica s tambura-ajem, petjem in s predstavo dr. Krekove igre »Tri sestre«. ;+ Tako daleč je žel Takozvani slovenski mladini so pila nehvaležen rod. Kdo bi mislil, da jih bo zavist, ker je dr. Tavčar prišel v odbor Ciril - Metodove družbe, gnala tako daleč, da ga bodo napadli po slovenskih liberalnih iistih? Toda mladini so še grši: doma-ii prepir so nesli v nemško »Tagespo-Što«, kjer danes v bombastičnem telegramu, kakor da bi se bilo bogvekaj Egodilo, Nemcem pripovedujejo, kako so nezadovoljni s kranjskimi liberalnimi starini, ki Slovence terorizujejo in bo — čujte! — krivi, da je na Štajerskem propadel Kac! Nemci zijajo, češ, Kaj pa imajo slovenski liberalci mecl sabo, mi se pa čudimo, kakšne sorte ljudje še žive na svetu, da delajo dr. Tavčarja odgovornega za to, da so leni In širokoustni celjski liberalci pri nadomestnih državnozborskih volitvah bili tepeni. Mladini so se lotili zelo 3mešnih sredstev, da dajo duška svojim velikim neuspehom na slovenskem političnem polju. Če mladina Spindler in Lesničar nista mogla izvršiti tiste velike renesance vsevesoljnega slovenskega liberalizma s kulturnim centrom v Celju, ki sta jo obetala na vsa usta, In če so Zerjavarji na Kranjskem s svojim reformnim delom prišli tako daleč, da sedi sedaj v odboru Družbe tisti, ki jim je najbolj na poti, starin vseh starinov, dr. Tavčar, tega vendar ni kriv slednji, ki je vendar v svojem Uvljenju cn dan več naredil kakor mladini, ki se že osem let napenjajo, pa še niso nič od sebe dali. Če ga bodo zdaj mladini s pomočjo »Tagcspošte« ubili, je tudi veliko vprašanje. Če bi se pri nas kakšen mladin hotel spraviti na starine v nemških nacionalnih listih, bi mu zagodli tako, da bi ga do sodnega dne ušesa bolela. Pravijo, da mladini hočejo sedaj zadolžiti »Narodno tiskarno«, da bi potem na kak lažji način iztisnili od Tavčarja popolno oblast in bi sam rad prepustil drugim toliko akcij, da bi imeli večino. 4- Cesarjeva osemdesetletnica. Kakor se poroča, bo cesar razdelil ob svojem 80. rojstnem dnevu okoli 400 redov, toda samo zaslužnim osebam na polju dobrodelnosti. — O veliki iredentovski demonstraciji v Kopru, katero bi Lahi in njim prijazni nemški listi radi utajili, poroča tržaška »Edinost« razun že objavljenih še sledeče podrobnosti: Popoldne je bila na morju takozvana »festa di fiori«, to je korzo s čolnički, ki so bili okrašeni s cvetlicami. Da se je tudi tu gledalo v prvi vrsti na to, da so barve cvetlic predstavljale italijanske triko-lore, je že samo ob sebi umevno. Zato so bile najbolj zastopane rdeče, zelene in bele cvetlice. Neka ladja je bila okrašena tudi s peterožarno italijansko zvezdo. Seveda se je čulo tudi o priliki cvetličnega korza znane »pa-triotične« vzklike. Posebno zanimiva je sledeča nova »pesmica«, ki se je pela o tej priliki: Se vole le scuole slave, Ande a Lubiana, Perche Trieste é, E restará Italiana. Konec veselja je vročekrvnežem pokvai'il dež, ki se je vlil hitro po sedmi uri. Zato je bil odhod prvih parni-kov miren. Zato so se oškodovali zadnji izletniki, ki so odšli ob 10. uri 15 minut zvečer s parnikom »Quieto« v Trst. Ko so bile odvezane vrvi, so začeli izletniki kričati na vse grlo: »Evviva 1'Italia! Abasso 1'Austria!« itd. — Sedaj nam je šele jasno, zakaj so Italijani hoteli, da mora imeti razstava izključno italijanski značaj: Hoteli so porabiti priliko razstave za prirejanje irredentistiških demonstracij. To pa ne bi bilo več mogoče, ko bi razstava ne imela izključno italijanski značaj. — Društva, prijatelji, somišljeniki na Vipavskem! Pohitite k veselici v proslavo sv. Cirila in Metoda v Vipavo. Začetek ob štirih popoldne v telovadnici Orla. Na sporedu so krasne peVske točke, kakor tudi popolnoma nova se-demdejanska igra »Svetina Borograj-ska«, ki je v rokopisu, tedaj še ne igrana! Na sporedu so tudi deklamacije in govor o svetih bratih. Vstopnina sedež 1 K, stojišče 40 h. K obilni udeležbi vabi katol. slov. izobraževaln. društva odsek »Bogomila«. Po predstavi se vrši vpisovanje v »Slovensko Stražo« isto-tam. Vipavska podružnica je skupna za Vipavo, Vrhpolje, Budanje, Col in Slap. Naši prijatelji po teh župnijah v nedeljo vsi v »Slovensko Stražo«! — Odbor. — Katol. slov. izobražev. društvo v Žužemberku vabi k prireditvi v proslavo sv. Cirila in Metoda, ki se vrši v nedeljo, dne 10. julija 1910. Spored: 1. St. Premrl: Himna v čast sv. Cirilu in Metodu, poje mešani zbor. 2. F. S. Vil-har: Slovenac i Hrvat, poje moški zbor. 3. S. Sardenko: Planšarica, šaljiv prizor s planin. 4. S. Gregorčič: Blagovcst-nikom, deklamacija v proslavo sv. Cirila in Metoda. 5. Fr. Kimovec: Venček narodnih pesmi, poje ženski zbor. 6. Ljudmila, igrokaz v petih dejanjih iz časa pokristjanjenja Slovencev. — Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedež prve vrste 1 K, clruge vrste 60 v, stojišče 30 h. — Kresovi na Goriškem. Iz vrlega »Primorskega Lista« posnemamo: Predvečer godu sv. Cirila in Metoda, se je praznoval v ponedeljek zvečer jako slovesno na Goriškem. Skoraj povsod se je prltrkavalo, veliki kresovi so žareli proti nebu in naznanjali široko okoli, da bivajo tu častilci slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Mnogo kresov smo opazili zlasti v Brdih, na Nanosu, na Čavnu, na Kalvariji, na Sv. Gori. Krasno je bil razsvetljen Grad pri Mirnu. Vmes so pa umetni ognji švigali v zrak. Nadalje nam poročajo, da so se po občinah zbirali pevski zbori ter prepevali narodne pesmi, ki so krasno odmevale v nočni tišini. — Letos se je praznoval predvečer godu sv. Cirila in Metoda na izredno slovesen način. Nekdo je stal sinoči na nekem griču v južnem delu okolice ter videl Gorico, obkoljeno okoli in okoli z žarečimi kresovi ter si mislil svoje o italijanstvu Gorice. — Idrijska podružnica »Slomškove zveze« ima v četrtek, dne 14. t. mps., ob 3. uri popoldne svoje redno zborovanje v Zireh. Člani in članice »Slom- škove zveze« in drugi somišljeniki dobrodošli! — Hrvat. slov. katehetskl tečaj v Djakovem se je otvoril na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda z vso slovesnostjo. V krasni prestol-ni cerkvi je opravil škof dr. I. Krapac sveto mašo, pri kateri se je poleg ude-ležnikov zbralo dokaj meščanskega prebivalstva in nekaj društev med njimi tudi telovadci v živobojni uniformi. Vse mesto je v zastavah. Pri otvoritvi tečaja sta bila navzoča obadva škofa, dr. I. Krapac in pomožni škof dr. A. Voršak, ki sta zborovalce iskreno pozdravila. Navdušeni govor je imel pro-tonotar župnik Milko Cepelič. Od Slovencev sta navzoča kateheta Čadež in Smrekar; dr. Levičnik, ki je imel predavanje v sredo, se je radi stanovskih poslov en dan zakasnil. Omenjam, da se je delo vztrajne in požrtvovalne slovenske duhovščine osobito proslavljalo in stavilo za zgled sobratom Hrvatom. Vseh udeležencev je bilo prvi dan čez sto. Precejšnje število je tudi svetnih učiteljev, ki složno delujejo z gg. veroučitelji. Tuji zborovalci so nastanjeni po hišah gostoljubnih meščanov. Slovenčevemu poročevalcu je odstopil župan, advokat dr. Schwarzmayer kar dve elegantni sobici. Pri otvoritvi je bil ta veleugledni mestni načelnik navzoč ter ga je predsednik v laskavih besedah pozdravil kot moža - poštenjaka, ki je prijatelj duhovščine in ki umeva taktno obnašanje do tujih gostov. Enako ugledna je tudi njegova gospa soproga, ki je naravnost izjavila: Mi smo odločni katoličani in ne dopustimo, da bi se v naše mesto ugnezdili Pokretaši. Za skupni obed so napravili na vrtu semenišča krasno lopo; za postrežbo skrbe okoličani v narodni noši. Omenim še, da smo prvi dan obiskali skupno grob pokojnega biskupa Strossmay-erja v veliki kripti stolne cerkve. — Vročine ni nobene, nasprotno je bilo dne 5. julija dokaj hladno. — Velikanska žitna polja okroginokrog valovijo v lepem, bogatem pšeničnem klasju, ki sedaj dozoreva. — štiridesetletnima. Štiridesetlet-nico svečeniške časti in službe praznuje v nedeljo, dne 10. julija, gospod duhovni svetnik Simon Zupan, župnik na Ježici pri Ljubljani. Štirideset let pastirskega dela, truda in trpljenja: dolga doba, polna zaslug, kakor njiva polna zornih klasov. Vsako leto bogat sad v vinogradu Gospodovem. Bog pomnoži leta plemenitemu možu, naj mu rastejo zasluge za dom in vero, za čas in večnost. Svojemu sotrudniku izza davnih dni kliče tudi »Slovenec«: Še mnogo let! — Poziv. Novi »Aljažev Dom« stoji! Srečno dovršena nova stavba se ponosno dviga v podnožju orjaških vrhov Julijskih Alp — v podnožju Triglava in Škrlatice. Preboleli smo grozen udarec, ki ga nam je zadal usodni plaz, porušivši stari »Aljažev Dom«. Preboleti pa smo ga mogli le po vsestranski pripomoči najboljših sinov in činiteljev svojega naroda. Novi »Aljažev Dom« torej niti ni več samo delo »Planinskega društva«, to je slovenskega naroda delo. V zahvalo za vsestransko podporo in da pokaže celemu narodu uspeh skupnega napora, priredi »Slovensko planinsko društvo« slovesno otvoritev »Aljaževega Doma« in sicer v nedeljo dne 17. julija. Društvo torej iskreno vabi vse planince in prijatelje planinstva, posebno pa vse podpornike, ki so mu priskočili v največji sili na pomoč, da se blagohotno udeleže te otvoritve. — Koroška zrakoplovca, inženirja Heim in Zablatnlk, se še nahajata v Gorici, kakor posnemamo iz goriških listov, ter delata skoro vsaki dan proti večeru s svojimi aeroplani vzletalne poizkuse na Velikih Rojah. Ti poizkusi so veliko lepši od onih 29. pr. m. Vzela sta bila s seboj v zrakoplov tudi dve gospodični ter plula ž njima okoli Roj. Vse gre v redu in lepše kakor pa ob napovedanem vzletanju. Tudi Rusjanu gre vse bolje, kadar je na Rojah le malo število gledalcev. Vidi se vsekakor, da velika množica plaši zrako-plovce, posebno še začetnike. — Zastrupljenje krvi z ustno harmoniko. Dne 27. t. m. je igral 16-letni čevljarski vajenec Alojzij Zadražnik, pristojen v Kranj, na ustno harmoniko ter se pri tem ranil na ustnicah. Zastrupil se je in v smrtnonevarnem položaju so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljani. — V konkurzu je trgovka Štefanija Illk v Lescah. — Srbsko-hrvaška koalicija je odposlala na vseslovanski kongres v Sofijo poslanca Ljubo Babič Gjalskega. — Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani naproša vse gg. trgovce na Kranjskem, kakor tudi Štajerskem, Koroškem in Hrvatskem, da blagovo- lijo v njih lastnem Interesu naznanit; vsako prosto mesto trgovskih sotrudni-tov katerekoli stroke ali oddelka. Posredovalnica, katera je bila z dnem 1. junija v kar najširše urejena, bode zamogla na ta način še v tem večji zmožnosti obojestransko poslovati, kei so vsi v tem društvu organizirani trgovski sotrudniki povsem trgovsko na. obraženi. — Mesarji v Gorici so, kakor poroča »Soča«, podražili meso, in sicer kar za 8 h pri kg. Komaj so Goričani prišli do tega, da so peki znižali ceno kruhu, so pa gospodje mesarji tu, ki 'so prav izdatno povišali ceno mesu, tako da bodo s tem udarjeni močno srednji in nižji sloji. Pripravlja se odpor. — Nova cerkev. V sredo, 14. julija, bodo presv. knezoškof blagoslovili te. meljni kamen za novo cerkev v Radečah. — Kadllnikova koča na Golici. Kakor poročajo obiskovalci te koče, se je v njej letos promet dokaj povzdignil. Čuje se splošna zadovoljnost. Oskrbnik in oskrbnica vestno skrbita za dobro postrežbo, čednost in red v koči. Partija na Golico je brez težav: Flora je krasna in obširni razgled v vrha diven. — Vseslovanski zdravniški kongres. Ponedeljek dopoldne je bil otvorjen v Sofiji vseslovanski zdravniški kongres. V odbor je bil izvoljen tudi Slovenec, dr. Bleivveis, ki je v svojem govoru želel čim večjega zbližanja slovanskih zdravnikov. Dr. Grigrinov je poročal o zbližanju slovanskih zdravnikov. Popoldne so si ogledali zborovalci razne zdravstvene zavode v Sofiji. V torek dopoldne je referiral o tuberkulozi dr. Jovkovič, s posebnim ozi-rom na slovanske narode. Prof. Behte-rev je govoril o zdravljenju živčnih in dušnih bolezni. Popoldne so si gostje ogledali mesto. — Črnomaljske novice. Vreme je letos pri nas jako deževno. Krme je zraslo jako veliko, a jo je bilo težko spraviti zaradi slabega vremena. Stro je že zrela in začela se bo žetev. A zopet vedno le slabo vreme. To vreme škoduje tudi grozdju precej. Zaradi tega je cena vina že precej poskočila. — Politično valovanje zaradi občinskih volitev je že precej ponehalo. Izmed naših odbornikov, ki so spočetka bili v večini, je eden odstopil in bo žreb odločil, aH zavzame njegovo mesto mož naše stranke ali liberalec, drugi, namreč trafikant g. Ignacij Muller, je pa poponoma prestopil k liberalcem. Take može ima pač Črnomelj. Zato sta obe stranki v občinskem odboru precej enaki in težko bo prišlo do županske volitve. Pa naj stvar stoji, saj je sedanji župan g. Skubic popolnoma, dober. — Mestna hranilnica v Črnomlju, ki jc imajo v rokah liberalci, in g. Puhek ter tajnik g. Blažon v njej gospodarita, kakor hočeta, je prišla v precejšnjo stisko, ker je povišala hipoma obresti hranilnih vlog od 4 do 4J/t odstotkov. Pravijo, da stranke jako dvigujejo denar Pa saj ni čudo, ko je taka malomarnost, da še doslej ni bilo na dan računov za leto 1909. Čudimo se, da se c. kr. okrajno glavarstvo za to, kakor se zdi, nič ne meni, čeprav je preteklo že šest mesecev tega leta. Pred leti je pa zahtevalo isto c. kr. okrajno glavarstvo računski zaključek od naših rajf-ajznovk že koncem maja. C. kr. okrajni glavar g. Domicelj očita župnim uradom v Belokrajini v nekem dopisu, da je velika nerednost v izkazih o gibanju ljudstva. Splošno pa sedaj, ko je odšel komisar gosp. Lininger, tožijo župni uradi, društvai županstva in drugi, da je ravno na glavarstvu velik nered. Iščejo društev, ki jih ni, ali ne vedo, kaj je odbor, kaj samo oddelek ali last splošnega društva i. dr. Tudi gosp. dr. Sturm v6 povedati, kako je vse prav na glavarstvu. Torej, naj gosp glavar le najprej pometa pred svojim pragom! — Kres 4. julija je bil na hribu nad Črnomljem. Napravili so ga naši Orli. Ves Črnomelj ga je šel gledat, naši od blizu, liberalci pa od daleč. Svoje »če-ščenje« sv. Cirila in Metoda so naši liberalci letos popolnoma opustili. Znajo, da razumemo mi to boljše. — Iz Ajdovščine. Veselica, ki jo jc priredilo 29. pret.. m. tukajšnje »Katol. izobraževalno društvo«, jc z ozirom na čas, ki so ga imeli igralci in igralke prav malo na razpolago, zelo dobro izpadla. Najsrčnejša zahvala za dober uspeh bodi izrečena na tem mestu predvsem prečast. gosp. župniku, potem pa cenjenim igralcem in igralkam in pa vsem sotrudnikom, ki so se res potrudili, da je veselica tako dobro uspela. Udeležba je bila proti pričakovanju obilna. Vsa čast in hvala! — Pozor pred sleparjem. I g n a cij Šimonc, ki se imenuje tudi Ognjcslav Prclcstnik in Vukič, rojen leta 1891. pri Sv. Hemi v celjskem okraju in jc tudi tjakaj pristojen, je od 12. do 28. juniju 1910 pil in jedel v večih gostilnah in hotelih v Ljubljani, ne da l)i kaj plačal. V zglasilni list se je vpisal z napačnim imenom Ognjeslav Pre-lestnik ter se je tudi ob neki priliki izjavil, da ga je poslala neka anarhistična družba, da izvrši političen umor. Simone je tudi v preiskavi pri mariborskem okrožnem sodišču zaradi po-neverjenja Postave je majhne, vendar primeroma močne ter ima lepe, dolge črne luse in nekoliko brk. Nosi črno-obrobljen naočnik, modro, s črnimi trakovi obrobljeno, dobro ohranjeno obleko ter športno čepico. Pri sebi ima tudi revolver. Simone je izginil 28. junija iz Ljubljane, menda brez vsakih sredstev ter se ne ve, kam je pobegnil. — Vlomilec Franc Werdan, ki je bil novembra meseca izpuščen iz ječe v Karlau, se zopet klati po naših krajih ter je skoro gotovo on vlomil v cerkev na Dovjem. Orožniki ga iščejo. — Na bcijaški gimnaziji je bilo letos 332 Nemcev in 14 Slovencev. Slovencev je kaj malo. Vzrok? — Vseslovanski časnikarski kongres v Sofiji. Iz Sofije se nam poroča: Dne 4. julija je bil svečano otvorjen IX. kongres slovanskih časnikarjev v Sofiji. Najštevilnejše so bili zastopani Cehi s 40 odposlanci, Bolgari imajo do 60 odposlancev, Slovaki 6, Rusini 4, Poljaki 3, Rusi 8, Srbi 15, Hrvati 4, Slovenci 6 (Anton Trstenjak, R. Pusto-slemšek, dr. L. Treo, Maks Pirnat, A. Gabrščck in dr. Gregorič. Kongres je pozdravil naučni minister Krstev v imenu bolgarske vlade. Sofijski župan Kirkev je pozdravil zborovalce ter dejal: Slovani niso ustvarjeni za mir, temveč za boj. Mir spada na grobove. Čeh Holeček je poročal o delu časnikarske zveze. Za njim je govoril Vel-čev o razvoju bolgarskega časnikarstva. Na banketu, ki ga je priredila sofijska občina v čast zborovalcem, je govoril tudi Poljak prof. Tadej Grabov-ski. Povdarjal je, da Poljaki na kongresu niso zastopani kot odposlanci, temveč samo kot gostje. To ni zato, ker so proti vseslovanskemu kulturn. zbliža-nju, temveč zaradi Rusov, ki vodijo orotipoljsko politiko. Poljaki so za sporazum in nimajo ničesar proti Rusom. Ljubo je Poljakom, da so nekateri slovanski narodi svobodni. Treba pa je, da smo pravični ter ne pozabimo, da je še Slovanov, ki še vedno nosijo tuji jarem. Treba je, da zaželimo, da čujemo poleg »Šumi Marica«, »Bože cara hrani« tudi »Esčq Polska ni je zginila!« — Njegovemu govoru je sledilo burno odobravanje. Za časa, ko se je pevala ruska himna, so mnogi Hrvati, Srbi, Bolgari in Poljaki obsedeli. — Drugi lan kongresa je govoril dopoldne D. T. Busilkov o organizaciji knjigotrštva. Dejal je, da je slovansko knjigotrštvo neorganizovano, vsled česar je prodaja knjig otežkočona. Zato je predlagal resolucijo: 1. Da se v večjih slovanskih mestih prirejajo večerni zimski tečaji za praktično spoznavanje slovanskih jezikov. 2. Priporoča se vsem večjim slovanskim izdajateljem knjig, naj v vseh glavnih slovanskih mestih organizirajo stalne urade za razširjanje slovanskih knjig. 3. Izvede naj se v vseh slovanskih državah (tudi na Turškem in v Avstriji), da poštna pristojbina za pošiljanje periodičnih časopisov ne bo večja kakor v državi sami. — Ta resolucija se je predložila plenarni seji vseslovanskega kongresa. — O vseslovanski časnikarski agenturi je poročal E. Kozak-Čermak, o čemur smo že poročali.Zanimiva je v njegovem na-irtu za to agenturo točka, v kateri se zahteva, da je izključeno med brzojav-iimi agenturanu poročanje o vprašanjih. ki zasledujejo politično borbo med Slovaui samimi. — Prihodnji časnikarski kongres se vrši v Belgradu. — Slovanske časnikarje so lepo sprejemali. Prva bolgarska železniška postaja. ob bolgarsko-srbski meji, Caribrod, je vsa okrašena z zastavami, kakor tudi prestolno mesto Sofija. Vse javne zgradbe, kakor tudi svetilke in vrtovi po mestu so okrašeni. Sofijski župan je pozval meščanstvo, naj izobesi zastave, kakor tudi trgovce in obrtnike, naj okrase svoje izložbe. Hoteli so prenapolnjeni. Eno samo prenočišče velja tri leve na dan. — V Caribrodu je sprejela vlak s slovanskimi časnikarji vojaška godba, častniki so napravili špalir in zkazali časnikarjem vojaško čast. — Istotako so bili sprejeti v Sofiji, a množice ljudstva so jih burno pozdravljale. — Ogoljufal je opekarski delavec Guglielmo Viezzi, rodom iz Collerade pri Vidmu, v Drogi svojega gospodarja g. A j to za 44 K in neznano kam pobegnil. Štajerske novice. š štajerski liberalci so postali popolnoma »paf« vsled hudega poraza v slovenjgraškem volilnem okraju. Z vso gotovostjo so računali na zmago Johanna Katza. Volitev je stala liberalce 10.000 K, tako se je izjavil en kolovodja liberalne stranke v Celju. Sedaj pa še tak udarec. Smolo imajo iberalci na Štajerskem, odkar je prevzel vodstvo liberalnega kraljestva dr. Kukovec. Sami porazi, sam deficit, sam propad. — »Narodni Dnevnik« je imel samo lani 54.000 K deficita, »Narodni List« 10.000. A uspeha ni nobenega. Pristaši bežijo iz tabora Narodne stranke kot podgane iz pogreznjene ladje. Slabi časi za štajerski slovenski liberalizem! š »Für die Eatz!« Ivan Kac se v »Narodnem Listu« zahvaljuje vsem, ki so oddali zanj svoje glasove in se »neustrašeno udeležili volitev«. š Nov slovenski pesnik. Pod tem naslovom je urednik Linhart v »Štajercu« skrpucal pesem, katero more celo med štajercijanci prebaviti le izredno dober želodec. Kot dokaz iz cele čudovite pesmi samo to-le duhtečo cvetko: »In kmet in vsaka roka žuljev se dviga: kruha dajte nam! Na polju, morju, tudi v jami pridelali smo kruh vam sami, in vi — lenoba — vas ni sram ?« No, Korl, kje pa ti prideluješ kruh za druge, ali na polju, ali na morju, ali v jami? In kakšen kruh pridelujejo za ljudi ptujske šnopsarije? š Na Trsat se bo v ponedeljek zjutraj ob pol eni uri peljalo iz Maribora okrog 900 romarjev z dvema posebnima vlakoma. Romanje je priredila S. K. S. Z. v Mariboru. Romanje bo vodil č. g. profesor dr. Anton Jerovšek. š Na Brezje in Bled potujejo dne 26. t. m. štajerski slovenski romarji iz Celja in Brežic. Na stotine romarjev se že sedaj pripravlja na to priljubljeno božjo pot. š Velika predrznost protestantov v Mariboru. V sredo, dne 6. julija, se je vršila seja mariborskega obč. sveta. Med drugimi se je z večino glasov sprejel predlog, da se dosedaj takozva-na gledališka ulica (Theatergasse) imenuje odslej »Martin Luthergasse«. Po vsem Mariboru se je po bliskovo raznesla. ta vest in je do skrajnosti razburila pošteno, katoliško misleče prebivalstvo, ki v ogorčenju daje duška svoji nejevolji nad tem drznim činom. Pastor Mahnert je povzročitelj tega nesramnega dogodka in izzivanja mariborskih protestantov proti katoličanom. Hudo vznevoljeni so vsi mariborski katoliški prcbivalci, ker je predrznost losvonromovcev temvečja, da tako imenujejo ulico, kjer se nahaja knezo-škofova palača, stolni kapitelj in stolno župnišče ter stolna cerkev. Večje predrznosti si mariborski lutrovci sploh niso mogli izmisliti. Dvomimo, da bodo mariborski katoličani to izzivanje mirno sprejeli. Upamo ,da se bodo našli možje, ki bodo z odločnostjo odbili ta nesramni napad mariborskih protestantov in odpadnikov. Mariborski katoličani, na noge! Postavite se po robu temu predrznemu dejanju! š Iz Sevnice se nam piše: V pone-dojjek, dne 4. julija, je tudi pri nas mogočno zažarel kres v proslavo sv. Cirilu in Metodu. In kako so odmevale krasne pesmi s prijaznega, hriba Vrtače, a vmes pa gromoviti živio-klici in grmenje topičev. Zares, Sevnica že dolgo ni videla tako ganljivega prizora, ki nam ostane v trajnem spominu. Vso hvalo pa izrekamo vsem, kateri so kaj pomagali pri tem lepem delu, posebno pa iskrena hvala gdčni. Malči Bonačevi za ves njen trud in požrtvovalnost kot vrli agitatorici za »Slovensko Stražo«. In ve pa, mladenke dekliške zveze, le naprej vse k »Slovenski Straži«. š Zločin hudobne žene. Marija Muster, žena sluge južne železnice v p. je dne 7. julija s sekiro tako močno udarila spečega svojega moža, da se je onesvestil. Sosedi so ga rešili iz luže krvi in so ga spravili v bolnišnico. Malo je upanja da bi okreval. Žena je bila udana alkoholu. Nesrečni alkohol! š Samoumor zaradi službe. Iz Celja sc poroča 4. t. m., da se jc bivši slikarski mojster tamkajšne emailne tovarne I. Scharl obesil v bližnjem Jožefovem gozdu. Od doma je odšel že v sredo. V gostilni »Pri skalni kleti« so tega dne videli skozi okno, kako se je pripravljal k samoumoru. Ivo so mu ljudje hoteli preprečiti zlo dejanje, je pobegnil v gozd. Bržkone je izvršil samoumor, ker je bil odpuščen iz tovarne. š Nov kletarski nadzornik. Vodja poljedelskega ministrstva je imenoval Riharda Pctrovana za provizoričnega državnega kletarskega nadzornika za. Spodnje Štajersko s sedežem v Mariboru. Dvolen sprejem gosp. svetnika flžmana v Gorjah. Leta 1906. v jeseni je gosp. svetnik Ažman prestal hudo operacijo. Dne 9. novembra sc je zdrav in čil povrnil v Gorje. In kakšen sprejem so mu napravili takrat Gorjanci! Sam ga takole popisuje: Na postajo (blejsko) so prišli naproti: gosp. župan Leskovec in gosp. svetovalec Žagar, potem g. kaplan in p. Kunstelj, ki je bil ravno v Gorjah, tudi oba ključarja Postojnar in Benko. Na postaji so čakali tudi sosedni gospodje z radoljiškim g. dekanom in potem so se skupaj peljali na več vozovih proti Gorjam. Do Grimščev so prišli naproti gasilci v praznični opravi in na konjih. Načelnik gosp. Jakob Jan (Ma-rolt) iz Podholma je nagovoril župnika. V Gorjah pred cerkvijo pa so čakali šolski otroci z učitelji, potem Bralno društvo z zastavo. Načelnik Jak. Polda je imel kratek nagovor, izmed šolske mladine pa deklica Jera Torkar (Ose-nekarjeva). Mnoge hiše v Sp. Gorjah in v Gorjah so razobesile zastave, pritrko-valo je pri obeh cerkvah in godba gasilcev je godla. V prekrasno okinčani cerkvi je govoril župnik do zbranih fa-ranov, zapel »Te Deum« in podelil sv. blagoslov z Najsvetejšim.« In letos, dne 6. julija, se je vračal gosp. svetnik v Gorje po prestani hudi operaciji, vrnil se je med svoje ljubljene Gorjance počivat od truda in skrbi. In zopet je bil sprejem lep in veličasten, pa obenem žalosten in srce pretresujoč. Pri železnici je čakalo ogromno število gorjanskih faranov svojega mrtvega očeta: šolska mladina, bralno društvo, požarna bramba, Marijina družba, tretji red, občinski odbor in še mnogo drugih ljudi. Med žalostnim zvonenjem zvonov se je vil sprevod proti Gorjam, dolg sprevod črno oblečenega ljudstva, žalostnih faranov. Videl si lahko med potoma, kako si oti-rajo solze možje, ki morda že leta in leta niso potočili nobene solze. Pota so bila v zastavah, a te zastave so ozna-njevale le žalost. Kdor je bil ta dan v Gorjah, je lahko na lastne oči videl, kako naše ljudstvo ljubi svoje dušne pastirje. Videl pa je lahko, da se to ljudstvo še nc bo dalo odtrgati od svojih duhovnikov, da je ves trud nasprotnikov, ki želi ločiti ljudstvo od duhovnikov, brezvspešen. Zares grenka je bila ta pot, a pokazala nam je moč ljubezni in vdanosti vernih faranov do dobrega, zvestega pastirja. i - ; Velik! mladeniški shod za pod-junsko dolino. katerega jc priredila S. K. S. Z. za Koroško pretečeno nedeljo na hribu svete Rozalije in sv. Herne nad Globasnico na prostem po dopoldanski službi božji, se je izvršil nad vse sijajno. Nemšku-tarska druhal je sicer v noči pred shodom po svoji barbarski navadi razdrla pripravljeni govorniški oder, a je s tem »junaškim« činom izkazala prirediteljem shoda dobrodošlo uslugo, saj jim je bilo potem zelo lahko govoriti o potrebi organizacijo slovenske mladine. Predsodnik »Zveze« otvori zborovanje in pozdravi prisrčno mnogobroj-ne udeležence — bilo je okoli tisoč samih zavednih slovenskih mož in mla-deničev. — Ravno ta mnogoštevilna udeležba, pravi govornik, mu je porok, da tudi nadaljnji nameravani krajevni mladeniški shodi nikakor no bodo nazadovali in da bode končno občni sliod vso slovenske organizirane mladine na Koroškem veličastna manifestacija slovenske katoliške misli na Koroškem. Nato se v obsežnem in temeljitem govoru peča z mladeniško organizacijo. — Tajnik »Zveze« gosp. Vajncerlj izvaja v svojem obširnem narodno-obrambnem govoru tc-le poglavitne misli: Oficijelno in ncoficijolno nem-štvo na Koroškem je izdalo bojni klic: »Koroška mora postati nemška!«, vlada sama nam kopijo grob, koroški deželni predsedniki, in posebej sedanji baron Hein, se morejo imenovati prej pokrovitelje ncmškonacijonalne stranke, kakor pa predsednike tudi slovenske Koroške, saj se mož brez ozira na nas udeležuje prireditev nemških obrambnih društev, saj vladno glasilo »Kla-genfurter Zeitung« priobčuje toplo pisana poročila o nemškonacijonalnih prireditvah in naznanja evangeljske službe božje; neko slovensko naznanilo, pomembno za celo Koroško in čisto gospodarskega značaja, je pa sprejelo le kot plačan inserat; »Klagen-furter Zeitung« je tudi pred nekaterimi dnevi z zadovoljstvom poročala, da se je »Südmarki« pri njeni letošnji prireditvi »Sonnwendfeier« na Križni gori pri Celovcu posrečilo pridobili v po-vzdiito slavlja godbo c. in kr. pešpolka št. 17. Za takim okriljem imajo nemška obrambna društva »Schulverein« in »Sddmurk« nad vse lahko delo, brez najmanjšega pomisleka se lahko zbirajo v teh društvih c. kr. uradniki, učitelji in drugi ter delajo na uresničenje programa nemških obrambnih društev, izraženega na njih letnem zborovanju leta 1907. v Gradcu, ki se glasi: »Ger-manizacija je smoter nemškega obrambnega dela ..., številke dokazujejo, da znamo germanizirati..., prišel bo čas, ko bomo mogli razobesiti na tržaški mestni hiši črno-rdečo-zlato zastavo!« Zato se pa tudi ni čuditi, da se je mogel poslanec Dobrnik lansko leto izraziti: »V vsakoletnih poročilih velikih nemških obrambnih društev dobi navadno Korošec šopek priznanja. Vj deželi — tako se glasi priznanje — se dela smotrono, pridno in z uspehom.« Kdor ni naravnost slep, mora uvideti, da smo koroški Slovenci v skrajni nevarnosti: z ene strani nam koplje grob vlada, z druge pa nemštvo, do zadnjega moža organizirano v obrambnih društvih. Postavimo se nasprotniku v bran po njegovem vzgledu, združeni, organizirani v »Slovenski Straži«! Predsednik »Zveze« g. Bramor govori o potrebi telovadbe in s svojim strokovnim izvajanjem razprši marsi-kak pomislek in predsodek, ki se tupa-tam na Koroškem navaja proti telovadbi. . Shod se je izvršil nad vse častno in daje upanje, da bo mladinska organizacija položila polagoma trden temelj kulturni in politični moči koroških Slovencev ljubljanske novice. lj Mizarska stavka. Med mizarskimi podjetniki in pomočniki je došlo do sporazumljenja in se delo prične prihodnji ponedeljek. lj Imenovanje. Računski podčastnik c. kr. domobransk. pešpolka št. 27 v Ljubljani, Ivan Schojer, jc imenovan za kancelista pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. lj Pevska vaja moškega zbora »Ljubljane« bo danes točno ob pol 9. uri zvečer. Prosimo polnoštevilne udeležbe. lj Priznanici mestnemu učiteljstvu. V svoji zadnji redni seji dne 25. junija t. 1. jo c. kr. mestni šolski svet ljubljanski izrekel priznanico mestnemu nadučitelju Jakobu Dimniku za spretno vodstvo I. mostne deške ljudske šole in pa s. Kajetani Grajzarjevi, učiteljici v vnanji dekliški uršulinski šoli za prav dobre učno uspehe v tekočem šolskem letu. lj V konkurzu jo trgovska družba Sloeovich & Barbich. lj Redni občni zbor mizarsl.e zadruge v Ljubljani, Spodnja šiška, Vič-Glince in Moste se vrši v nedeljo, dne 10. julija 1910, ob desetih dopoldne v prostorih »Zvezo obrtnih zadrug«, Kongresni trg št. 14, pritličje. lj Aretacije. Mestna policija je od včeraj opoldne pa do danes zjutraj are-tovala pet oseb. V nekem hlevu na Miklošičevi cesli je bil prijet nek brezposelni natakar. V Lattermannovem drevoredu jo bilo prijeto neko brezposelno deklo in nek pleskar Na Karolinški zemlji jo bila prijeta zaradi prestopka goljufije neka postrcžnica, na Poljanski cesti pa jo stražnik prijel nekoga vinjenega moža iz Gorenjskega, kjj jc razgrajal in nadlegoval občinstvo. lj Stroga kazen. Pri mesarskem mojstru gosp. Antonu Zrimšku je našel tržni nadzornik % kg nekoliko smrdljivega mesa. Zrimšek jo bil obsojen radi tega na pot dni zapora, poostre« noga s postom. Čudno jo lo, na eni strani tako stroga kazen, ko se na drugi strani govori, da je tržno nadzorstvo pri nekaterih drugih še več konfisci-ralo, pa stvar ni prišla pred sodnijo. To bo treba natančno zasledovati. Koliko bi morala biti obsojena šele mestna uprava za škandalozne razmere v mestni ledenici in za nazadnjaške razmere v mestni klavnici, kjer je taka snaga, da je tc dni nekdo pod mizo našel celo človeški odpadek. Treba bo tu napraviti boljše, čistejše, zdravejše, naprednejše razmere, pa ne bo toliko mesarjev kaznovanih. lj Dva komata sta bila v noči od 2. na 3. t. m. ukradena izpred hleva posestniku Jožefu Borštniku v Dolah št. 8. Komata sta še nova in vredna 120 kron. lj V brzovlaku je bila danes ponoč? med Ljubljano in Dunajem ukradena nekemu pasažirju zlata žepna ura s številko 71317 in zlata oklopna verižica ter srebrna tobačnica z monogra-mom L. G. lj Vodstvo pogrebne bratovščine sv. Jožefa v Ljubljani naznanja svojim članom, ki so pristopili k isti letos ter so prejeli samo potrdila ali stare knjk žice da so nova pravila od c .kr. debelin ga predsedstva odobrena ter so ravnokar v tisku. Nove društvene knjižice s pomenljivo sliko (smrt sv. Jožefa) se bodo omenjenim članom te dni dopo-slale. Starejši člani obdrže svoje dosedanje knjižice, vendar se jim pa na željo izdajo tudi nove. — Po novih pravilih sprejema vodstvo tudi člane (§ 3. pravil), ki so deležni samo sv. maš, ki se jih daruje 43 vsako leto za žive in mrtve člane ter takoj po smrti dve sv. maši še posebej za vsakega umrlega člana. Taki člani plačajo pristopnine 10 kron enkrat za vselej. — Dalje nudijo nova pravila onim članom, ki so iz pozabljivosti ali kakega drugega vzroka zamudili že nad tri leta plačati letne doneske ali kak obrok ter so vsled tega izgubili pravico do brezplačnega pogreba (§ 6. pravil) od bratovščine ali izplačila za istega, to ugodnost, da jih sme vodstvo zopet na novo sprejeti in sicer kot dosmrtne člane, ako doplačajo k že vplačani vsoti svoji starosti primerni znesek. Opozarjamo one, ki žele k bratovščini pristopiti, na novi tarif za pristop, ki je napram visokim pogrebnim stroškom, nastalim vsled oddaljenosti ljubljanskega pokopališča, pač zelo nizek. Pristopnina za dosmrtne člane, ki plačajo vse enkrat sa vselej, znaša v 15. letu starosti 30 K in tako za vsako nadaljno leto po 2 K več do 49. leta, od tega leta naprej pa brez razlike starosti po 100 K. Redni člani plačajo pristopnine v 15. letu starosti 10 K in tako za vsako nadaljno leto po 2 K več ter po vstopu vsakoletni donesek po 2 K. Ako sta oba živeča zakonska člana bratovščine, pokopljejo se njuni umrli otroci do 12. leta na stroške bratovščine. lj Kolporter protestantovske biblije, A. Klas, je bil obsojen pred tukajšnjim okrajnim sodiščem na 40 K globe, ker nima nobenega dovoljenja za kol-portažo. Kjerkoli se ga pri kolportaži zasači, naj se ga naznani. lj Godba ciganov bo od prihodnje sobote dalje zopet svirala v »Unionu«. lj Srebrna ženska ura je bila najdena v Spodnji Šiški. Dobi se pri gosp. Županu Pogačniku. lj Izgubljeno in najdeno. Zaseb-nica g. Ana Mausserjeva je izgubila svilnat dežnik. — Zasebnica g. Jožefa Vidmarjeva je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela do 21 kron denarja in dva ključa. — Zaviračeva žena Marija Zavirskova je izgubila denarnico, v kateri je imela 61 kron denarja. — Trgovčeva soproga g. Lina Turkova je izgubila, zavitek z dvema paroma nogovic. — Graver g. Anton Černe je izgubil črn svilnat dežnik, vreden 16 K. — Policijski stražnik Ivan Kek je našel šop ključev. lj Razpis ustanove za uboge vdove. Na dan obletnice poroke Njene c in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti jc 400 K med petero ubogih vdov ljubljanskih. Prošnje za podelitev teh podpor vlagati je pri mestnem magistratu do 20. julija letos. lj Nasilnež. Zaradi raznih deliktov te osemkrat predkaznovani Jernej Čer-tanc, oženjen delavec iz Ljubljane, je na glasu kot silovit človek. V neki gostilni ga je Luka. Tomšič stavil na odgovor zaradi nekega ključa, nakar mu Dbdolženec odvrne, da mu v gostilni ne bode ničesar storil, pač pa bodeta zato sunaj obračunala. In res, ko je Tomšič zapustil gostilno, ga je Čertanc zunaj sretepel, ne da bi ga bil znatno poško-ioval. Na lice mesta došli mestni stražnik mu je napovedal aretacijo. Tej se je pa obdolženec z vso silo zoper-stavil. Zagrabil je stražnika za levo ramo, mu odtrgal gumb pri bluzi, mu Ddtrgal sabljo od jermena, konečno ga ugriznil v roko in ga opraskal. Čertanc se zagovarja, da je bil tako pijan, da se na ničesar ne spominja, med tem ko zaslišane priče potrdč, da je bil res pijan, a ne tako, da ne bi vedel, kaj dela. — Obsojen je bil na eno leto težke ječe. Bosna. V seji 28. m. m. jc prišel v razpravo samostojni predlog poslanca Derviš-Miralema in tovarišev za ureditev go-sdarskih zadev in oprostitev gozdnih glob, zapora in odškodnin. Pri tej priliki so razni govorniki dokazovali, kako neodpustno se je od okupacije sem gospodarilo z največjim zakladom Bosne: z gozdi. Vlada je meni nič tebi nič privatne, občinske ali vakufske gozde proglasila za erarične, da je potem lažje razpolagala z njimi. Ljudstvu se je odtegnila skoro vsaka korist, pač pa se je krasne gozde skoro brezplačno metalo v žakelj raznih tujih kapitalistov, ki so delali in še delajo z lesom ogromne dobičke. Dr. Srškič je navedel imenoma več podjetij, ki so od vlade kupile gozde tako. da jih je doraščeno hrastovo deblo stalo 70 vinarjev cio največ štiri krone. Ljudje so zastonj dokazovali svoja prava na gozde; le oni, ki je imel mogočno protekcijo ali jo bil vladi znan kot »lojalen«, je dobil, kar je želel in še kaj povrhu. Kmetje prosijo, da se določijo meje, da se dovoli paša na izsekanem prostoru, a navadno ne dobe na to niti odgovora, ali pa ena komisija iz-podbije in razveljavi tisto, kar je prva odredila. Večkrat se je prigodilo, da so orožniki pokončali setve na izsekanih prostorih, ki jih je prva komisija dala kmetom v obdelovanje, a druga jih zopet vzela. Prestopke sodijo najmlajši konceptni uradniki čisto kratko: molči, plačaj in idi! Tako se v Bosni dela z ljudskim imetjem. XXX Minoli četrtek je bil v sarajevskem konaku svečano ustoličen verski poglavar bosenskih mohamedancev Reis-ul-Ulema Hafiz Sulejman ef. šarac. Prisostvovali so najvišji deželni in vojaški dostojanstveniki. To je isti Šarac, ki je bil svoj čas odstavljen iz službe najvišjega šerijatskega sodnika, ker je izjavil, da avstrijski vladar nima prav nič opraviti z mohamedanskimi verskimi zadevami, da je mohamedanski glavar sultan v Carigradu. Sedaj pa je od istega avstrijskega vladarja sprejel potrjenje za svojo čast in mu prisegel zvestobo. Ob tej priliki so nasfali novi za-pletki radi zastav. Vlada je namreč ukazala, da se vse javne zgradbe ter tudi mestna oziroma saborska zbornica okrase z avstrijsko, mažarsko in takozvano bosensko (rdeče-rmeno) zastavo. Podžupan in II. saborski podpredsednik dr. Mandič in I. podpredsednik V. Šola sta pa odredila, da so se te zastave z mestne hiše snele. Na vladi je seveda vsled tega nervozno kihanje, občinstvo pa je veselo. Srbi in Hrvati hočejo stvar z zastavami enkrat za vselej rešiti v eni prihodnjih saborskih sej. Ker je umrl Alibeg Firdus, je mesto saborskega predsednika izpraznjeno. Poznavalci razmer pišejo, da bi imeli Mohamedani le enega zmožnega moža za to mesto: dr. Safvetbega Baša-giča, mladega moža z evropsko izobrazbo, ki je edini izmed mob. inteligence bil izvoljen v sabor. Ker pa je Arnauto" vičeva masa fanatično nasprotna mladi inteligenci, ki je baje izdala mohame-danske ideale in tradicije se bo gotovo skušalo preprečiti to imenovanje. Ar-nautovič sam ne more postati predsednik, ker je virilist in tako bi znalo imenovanje pasti na Mahmudbega Fadil-pašiča, ki postane baje tudi naslednik Kuloviča na sarajevskem županskem stolcu. Ta mož bi bil Srbom, ki v ostalem zahtevajo predsedniško mesto zase, jako pogodu, kajti zmožen jc le turških pismen in v saboru bi bil torej vedno navezan na prvega rodpredsed-nika Vojislava Šolo, ki je Srb Slika, ki jo podaje bosenski sabor, je silno neugodna za moiiamedance. Srbi in Hrvatje imajo može, ki bi častno nastopali v vsakem evropskem parlamentu, mohamedanci pa nimajo raz-ven že navedenega dr. Bašag:ča niti enega poslanca, ki bi le kratko znal logično govoriti A tudi Bašagič ni politik ki bi imponiral, marveč mehka pesniška duša brez energije. Mohamedanski poslanci dremljejo ali pa se vedejo, da se na prvi pogled vidi, da nimajo pojma o pravilih in pomenu parlamentarizma. Ravno vsled teh okolnosti se nadjajo nekateri, da rešitev kmečkega vprašanja v saboru ne bo posebno burna in težavna, kajti nasproti srbsk!m in hrvaškim govornikom bodo muslimani brez vsakega parlamentarnega orožja, proti hrupni obstrukciji pa daje obrambo strog poslovnik. Bomo videli! Pred ostro kritiko glede gozdnega gospodarstva je bar. Benko v seji 28. junija zagovarjal vlado ter zlasti povdar-jal, da ni prav, sedanji vladi predbaci-vati čine, ki so se zgodili pred 15 leti pri oddaji gozdov tujim tvrdkam. Tedaj da ni bilo domačih podjetnikov in je morala vlada računati s tujim kapitalom. Razne stvari. Štrajk srednješolskih profesorjev na Ogrskem? V Velikem Varadinu se jc vršil shod ogrskih deželnih srednješolskih profesorjev, ki je z ozirom na slabe razmere profesorjev sklenil pripraviti splošen štrajk. Vladi je naznanjeno, da bo začetkom prihodnjega šolskega leta štrajkalo nad 1000 profesorjev. Ruski anarhisti v Pešti. Rus Bra-zinski je te dni ovadil budimpeštanski policiji večjo družbo Rusov, ki da se zbirajo ob večerih v stanovanju Rusa Bercsnerja in berejo ondi anarhistične spise in letake, ki jih dobivajo od rojakov iz Pariza. Med drugimi je imenoval tudi nekega Urfinkclua, ki da jc bil v Času od 20. do 26. junija v Za-grebu, kar bi kazalo, da je bil v zvezi z napadom na generala Varešanina. Isti pariški Rusi so bili ob obisku Španskega kralja v Budimpešti od tu izgnani in od tedaj vodijo anarhistične spletke v Budimpešto iz Pariza. Policija jo izvedla preiskavo in izgnala vse od Brazinskega imenovane Ruse. Domneva se, da je Brazinski v službi ruske policije in njen agent provokater. Milan Ivanka pomllošien. Bivši slovaški poslanec Milan Ivanka je imel prestati daljšo kazen radi »hujskanja proti ogrski narodnosti« ter se je nahajal v državni ječi v Vacovu. Sedaj ga je cesar pomilostil in so ga že izpustili na svobodo. Železnlčarskl splošni štrajk na Francoskem je po sedanjih znamenjih neizogiben; kdaj izbruhne, še ni gotovo, a govori se, da 10. julija. Vlada je že vse potrebno ukrenila in upa, da bo štrajk trajal le 6 do 7 dni. Velika večina delavstva jc namreč odločno nasprotna štrajku. Stavka proti mesarjem se v Krem-su nadaljuje. V Solnogradu so on-dotni mesarji izjavili, da bodo pošiljali v Krems meso za 24 vinarjev ceneje, kot ga prodajajo ondotni mesarji. Stavka proti mesarjem je tudi v Hamburgu, organizira se pa nanovo v Po-žunu. Hofrlchterja v kratkem prepeljejo v Arad, kjer so že pripravili zanj častniško celico. Ta sprememba nedvomno pomenja za Hofrichterja veliko olajšavo, ker je znano, da je Möllersdorf najhujša vojaška ječa v Avstriji. Pred par dnevi je Hofrichterja obiskala njegova sestra, kateri je večkrat ponovil, da obžaluje svoje dejanje. Svoj čas prebije v celici z branjem, pisanjem pisem in molitvijo. PI. Schönebeck se je stanje v blaznici Kortau nenadoma izboljšalo in že v 14 dneh zapusti zavod. Volitev župana v Krakovu se je vršila 6. t., m. Od 74 oddanih glasov je dobil dosedanji župan dr. Leo 43, ostali 30 so bili prazni. Vsled tega je dr. Leo odklonil izvolitev. Družba srebrnega križa na Ogrskem. Kakor znano, imamo v Avstriji družbo Srebrnega križa, ki ima namen, rezervistom, ki gredo na dopust, preskrbeti službe in zaslužek. Enako družbo ustanove sedaj tudi na Ogrskem. V brezno je skočila 16 letna hčerka Nikica trgovca Radovana iz Dubrovnika. Brezno leži med Dubrovnikom in Gružem in se imenuje Boninovo. Ostala je na mestu mrtva Vzrok: prepir s fantom! Telefona in bmmw poroiüa. BARON BECK NA ŠTAJERSKEM. Ljubno. 8. julija. Baron Beck je obiskal z velikim avtomobilom Logarjevo dolino in so nastanil v Solčavi v župnišču. V Lučah je bil baron Beck slovesno sprejet. UPRAVNO SODIŠČE ZAVRNILO PRI-TOŽBO »FREIE SCHULE«. Dunaj, 8. julija. Upravno sodišče je danes zavrnilo pritožbo društva »Freie Schule«, ki se je pritožilo proti odloku naučnega ministrstva, ki je odredilo, da mora »Freie Schule« za one učitelje, ki na njenih šolah hočejo poučevati veronauk, dobiti pritrjenje dotične cerkve, da so za pouk vero-nauka usposobljeni in od cerkve pooblaščeni. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 8. julija. V današnji seji ogrskega drž. zbora se je pričela adresna debata. Tudi Košuthova stranka je predložila svoj adresni načrt. SLOVANSKI KONGRES V SOFIJI. Sofija, 8. julija. V narodnem gledališču je bil včeraj otvorjen slovanski kongres. Dvorana jc okrašena s slovanskimi emblemi. Pred otvoritvijo zapel je zbor kantato, s katero se pozdravlja goste,, nato pa »Hej Slovani«. Bobčev je predsednik, dr. Kramar častni predsednik. Govorili so doslej Kramar, ki je dobil v imenu Sofije venec, Bobčev, dr. Groš, Košutič, dr. Tresič-Pavičič. DOGODKI NA LVOVSKEM VSEUČILIŠČU. Lvov, 8. julija. Glasilo ukrajinske stranke »Dilo« priobčuje v uvodu sledeči komunike: »Zagovornikom obtoženih ukrajinskih dijakov se je posrečilo, dobiti neovrgljive dokaze, da so ustrelili akademika Adama Kocko Poljaki in da so začeli streljati Poljaki prvi. Zagovorništvo ima tudi dokaze, da so vseučiliške oblasti in policijski organi delali sporazumno z vsepolj-skimi dijaki. Na podlagi teh dokazov protestuje zagovorništvo proti dosedanjemu uradnemu postopanju ter za- hteva z ozirom na to, kakor se vrše po znanem načinu politični procesi v Galiciji, da se vrši sodna razprava pred kakim negališkim sodiščem. MIR NA KRETI. Kanea, 8. julija. Opozicija jc dovolila večini zbornice, naj izjavi volcvla-stim, da so mohamedanski zastopniki pripuščeni k narodni skupščini. Narodna skupščina se snide v soboto in bo po kratkem zasedanju odgodena do novembra. Seje se udeleže tudi mohamedanski zastopniki. Opozicija ic izjavila, da bo pomagala vladi napraviti zopet red in bo dovolila vladi štiri-mesečni proračunski provizorij. AGITACIJA MED FRANCOSKIMI ŽELEZNIČARJI. Pariz, 8. julija. Agitacija za štrajk med francoskimi železničarji narašča. Štrajk bo proglašen skoro gotovo fc v prihodnjih dneh. VREME. Dunaj, 8. julija. Vremenska opazovalnica naznanja manj oblačno, vetrovno, spremenljivo vreme, ki sc počasi boljša. OBGLAVLJEN MORILEC. Kolin, 8. julija. Včeraj ob 6. uri zjutraj so obglavili s sekiro na dvorišču tukajšnje ječe mlinarja Viljema Fe-lixa iz Winterbora, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora svojega bratranca. POTRES NA KAVKAZU. Hamburg, 8. julija. Brzojavke poročajo, da je bil predvčerajšnjim \ mestu Baku velik potres. Na tukajšnji potresni opazovalnici so opazovali potres zvečer od 10. ure 9. minut do 10. ure 35 minut. Seismografični zaznamki se bržkone strinjajo s potresom v Kavkazu. SAMOUMOR ZARADI SLABEGA SPRIČEVALA. Praga, 8. julija. 21-letni gimnazijec Holub, lekarnarjev sin, se je zastrupil zaradi neugodnega šolskega spričevala s ciankalijem. NOVA STAVBA SE JE PODRLA. — 42 DELAVCEV PONESREČILO. Novi Sandec, 8. julija. Predvčerajšnjim popoldne se je podrla do tal dvonadstropna stavba, last nekega Simona Stlita. 42 delavcev, ki so bili na stavbi, so razvaline pokopale pod seboj. Zidarju Ladislavu Boro\vskemu je odtegalo glavo od trupla in ga grozno razmesarilo. 11 delavcev je nevarno, deloma smrtno ranjenih, ostali so lahko ranjeni. Ponesrečence so prenesli v bolnišnico. Proti stavbeniku se je uvedla sodna preiskava. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. dr. Adlešič: Zaželene stvari imamo v uredništvu. T7r7^TTT777>Tr~ Cene veljajo za i(> kg. Budimpešta 8. julija. Pšenica za oktober 1910 .... 925 Pšenica za avgust 1911 .... 6'46 Rž za oktober 1910......7*02 Oves za oklober 1910.....7"21 Koruza za julij 1910.....5 41 Koruza za avgust 1910.....5 52 Koruza za maj 1911............5 53 Efektiv: Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 306-2 m, sred. zraini tlak 736 0 mm Ca» opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetro»! Nebo 11 6 " 3 i i*l a. » 9. ZVCČ. 728 6 13-2 brezvetr. oblačno 8-3 7. zjutr. 2. pop 302 13 1 29 8 22 9 n megla pol. obl. 2. pop 29 8 22 9 j „ pol. obl. | Srednla včcraiSnia temo. 13 7°, norm. 19 5'. Q/erravaI/qi železnato J{ina-Yitio Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvaiescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborili okus. Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. c. In kr. dvorni dobavitelj TRST-Barkovlje. ===== ff so neprekosne glede kakovosti in trpež-nosti; čevelj se težje zvrne, manj'drči in čevelj dobi elegantno obliko. Pazi naj sc na znamko „BERSON" Dobe se v vsefi trgovinafi za usnje, čevlje, gumijevo in dro2er. blago v monarhiji. Na /j debelo pri zastopnikih SIGMUND BEER & sinovi DUNAJ VI/2. Ali ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike! s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda iz proste roke v Hožni dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1034 Balija na Glincah preje Traun 5—1 Samo 10 dni! Cirkus-Berg (ravnatelj Fr. Berg) v Lattermanovem drevoreda. mm pri Danes p petek 8. jnlffa zoečer, s krasnim, bogatim sporedom. 1954 Več povedo lepaki. Veiespoštovanjem raonateljstoo. Ugledna trgovina v Ljubljani sprejme = učenca = iz dobre, krščanske rodbine, vzornega obnašanja. Oglasijo naj sc samo mladeniči, ki so dovršili z dobrim vspehom vsaj 4 gimnazijske razrede. Prednost imajo oni, ki stanujejo v Ljubljani pod skrbnim domačim nadzorstvom. — Pojasnila daje upravništvo »Slovenca«. 1960 3—1 se proda iz proste roke, obstoječi. Z dveh stanovanj, z najmodernejšim konfortom urejena, s krasnim vrtom in na lepem prostoru blizu sv. Petra cerkve v Ljubljani. Kje pove upravništvo tega lisfa. 1892 i Služba redarja s plačo 70 K mesečno in poljskega s plačo 50 K mesečno oddaja cuuaja občina Sp. Šiška. 1059 Sprejmem takoj spretnega m ziö^r k venecijanerci na več klin; deio na akord in zanes.jivega mesečna plača po dogovoru. Ivan Markeš £ hotelir v Qohmlski t Bistrici. 1923 Tgffggft S» Razpis v lil p Načrt in proračun sta na vpogled v župnijski pisarni na Viču od 7. t. m. naprej vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne. Vsa dela se bodo oddala skupno enemu ponudniku. Ponudbe se imajo vložiti do f?. L m. to 7. fiire 'imair v župnijski pisarni. Vsak ponudnik mora vložiti 5°/o vadij. 1952 2-1 Kat. sloo. izobr. drnštoo Vič-Giincc, 6. julija 1910. 16« 30-1 odstriženein zmešane kupujem po najvišji ceni HDnHkraiČOk ^rizer za dame in gospode . rUllllIOJiJlin Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša. Izdelujem vsa lasna dela. Prihranite vsak dan & a 4-80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281 Za siobohrvne in prebolele : je zdravniško priporočano VSIV^^ črno dalmatinsko vino 8gj[ 11|. najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVHKOVIC, Ljubljana. Valjčni 1950 3-1 Pisarna in skladišče: Vegova ulica štev. 6. Sporočam, da so vsa rekonstrukcij ska dela pri mojem valjčnem mlinu v Domžalah končana, in se nahaja mlin v polnem obratu. Vsled tega mi je mogoče post reč i cenjene odjemalce točno in z najboljšimi izdelki. g Brzojavni naslov: Bončar, Ljubljana. Interurban telefon št. 129.