PRIMORSKI DNEVNIK
- j Leto IVT Cepa tO Hr - 6 incmlir - 2.5D Hin
Poštama placaua
TRST torek, 17. februarja 1948
gotov mi
otev. 824
Sp^dizion^ m abDon
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir. osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ: 55,165.330,650din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnike - uprava: Ljubljana 6-90601-19
Načrtno uničevanje našega kmetijstva
Vzporedno
z uničevanjem na-
,	ki	se	zadnje ted-
*.,ra2(? zlasti v množičnem
oV
delavstva, smo priča
š‘-o« ?ost<yPne(Ja uničevanja na-v?7 kmetijskega gospodarstva, nar	nai(3mnik	in polovi-
*- s~n,7„a , anes v tako težkem go-A 6x1*kem Položaju, da je več ‘e* sta„<U]n° P^Mzati javnosti to w nem, m Potopiti k energič-
£' Problemov^11 VS€h P6reČih
7 V Tuf ^ TrlaSkega ozemlja je rinSh* 400 najemnikov. Ve-•’ed \ ljajemnikov in ž njimi tudi polovinarje postav-
it:
j j On _ 7
'c5j npaoijska vojačka uprava H Zl Pred sodi^: pred tako J nam^ane affmrne komisije z
ii Cviček v'iim vsili znaten -Mr, najemnine in druga bre-
J viunn .. k®3 $t. l^l, ki ga je
% »i htJStt,6Up™vavizdala k0-
farjem v * ’ dovoljuje gospo-sortj da zviiJmelJcik gospodarstev, r** 'Ji um Ji° m3emnine na podla-Povdka cene žitu. v Italiji
Polit; Je namreč znašala i l(o ~n ■ °ena žitu 15 lir po kg. V tozvcu^ v9, ta politična cena
' i zvišali %lena’ se ie cena žitu
i <1 dal ta !	ta	način	je
A^t, povJ^f -90Spodarjem moi' Ukokrni i najemnino za toki t%i„ ’ kolikor kr at se je po-,jjtj idi Vri	Ne	glede	na	to,
sel "
■hi/	7)V}‘	mvsm	VKJ,
'■Atejo	najemniki	pridelu-
A •'kte ni. a ”e% J® ta krivični ic*i ilednr, Panjska uprava do-851 je T^l]avUa- Posledica te-, oila ta, da mora sedaj
3°4 3aJe uveljavila. Posledica te-hitrim-T*.Ja doslej plačeval na
IfOOO lir letne najemni-cevati odslej 28krat to-
serif lHtn*r
tisoč 2jJ’ ^ našem primeru 112 r>i tinar r<. fje bil naš polo-’ ^ & jo f r%sfien zapustiti zemljo, btVolnlobde}ovai s tolikšno po-<4 ttneZ 'nosijo in ob kateri je le kTmkatero letb ™č izgu-fafannZ Pa dobička. Namesto ji to eta-domačina, ki gno-*kušajT^d0 s sv°jim znojem, fauae i.Ze dolga leta postaviti sem 0j 'lnefa, ki so se zatekli
efak°iz^s!?d: 12 Italije ali pa
M
'"*■ 13 Pulja.
J ^ L«0 n*i* n* Posluj polovinar-
'& coni at9 Polovinarjev F <e ned» r*atkega ozemlja je ■ ' ^mijiih° v težkem položaju: °fai(m:,lrn g°sPodarjem morajo
ti pc’
teh
A ji dTt ?ohvico pridelka. Več-m 'Asa „ e 1 Polovinarjev ul h.
je za
J °ejit^jvdno-osvobodilne bor-
i \ n‘ nar,7 °?r°mno škodo s stra-štf ^rafa taktičnih okupatorjev. Zemii:,, cya niso mogli plačevati lastnikom
^JKlkim
fridtii-r, ”l Ustnikom polovice Csialrj" 'temveč glede na za-0a delovanje, le četrtino.
’°-ss P° vseh demo-
izvaja agrar-
cij J*ce	in ko ljudske'mno-
! ijo naprednih držav de-
3° v rl° .n\e^(yr^) to je tistimf n<ls zahf 'Snic* obdelujejo, se pri CstaHh nlVa Povratilo vseh za-fa'°svrh r,?k°v iz časa narod-'vobodilne -----
\cbltV^ijska t n
odilne vojne.
anglo-amerifka
po!h,?0s}avila za rešitev teh .V	.sPorov	posebno
11 fafaoo kl ™i bi ime'
, s?)ni Preučevati vsa kmeč-imer na
j'Jovana VpraSania- Ta f aedc Ukr^e
agrarna
tako komisija
le krntu'^ n<j odgovornost na-kaZu najemnike in jih po
tli
p0v[kJ1*1 obsoja na 28krat-farje nn najemnine, polovi-
jj* J ^falihl^^plačevanje
za-
iP , Ha -- in druga breme-]	anglo-ameriika
1}>l kmet'’a oblast nalaga na-adnje . 1n> 80 ■’>« pri vsem tem avUna znatno zvišala. Ne-trtien razP°reditev davčnih il' zi>oj t. a'Y,a *n resno ogroža fas m kega gospodarstva
'■] J Po ’
j:> ^delj^^vtrani pa prihajajo
?“ria n^^da kmeta in vrt-
H Te uf9, P° sel° nizkih ce-^Vijači r 6 le'ke pridelke pa ,° viiijf, en Prodajajo po znat-
horp nn cenah,	-----
tfo,
C«
Na ta način ne ctroniašni kmet imeti „ - sirMhOV- da bi lahko y ':'a> deTnJ av°jega gospodar-
■'„.1 kmPliPa ie Pri tcm Pri'
Po	e Pridelke kupo-
l° v*3°kih cenah, ijdst j lryiCriška okupacijska 'fai za},r9TrLref: potrdila jaši-. hnpt L ■’ na podlagi katere-
K°j'h upravičen prodajati lu, Zararr i°V naravnost na
V' 9a Pmu^aJe cena bladn’ r i Prodn-ii kmet tn vrtnar »; °% vL™ (rgu za preko ofja n'!,, CCne’ P° kateri 3o Producenta to isto bla-
VrtnZ trvu
Prodala. Kmet in
Vjv -r n	•	m
Presna kil P° drugi atrani ir>- - kupovati industrijah
f
A
'Odukt	.......
gfa.K kri'^vcrjelno visokih
, «o primer: Katerih
umetna
rolbn° stisnil Cena ie le Prav 'a?6' obfag?’ belsko o-
aJe
0n^.Pač n, 17 in obutev in dr., P°darglHl° Tabi
v svojem
Višek krivice pa je tisto, kar se godi našim kmetom pri gradnji vojno-strateške ceste, ki drži iz Trsta čez Kras v Italijo. Z graditvijo te ceste so utrpeli naši kmetje ogromno škodo ne le zaradi odvzema zemljišč, temveč tudi zato, ker so z gradnjo te ceste uničili velike površine naših vinogradov, sadovnjakov, travnikov in pašnikov. Tvrdke, ki cesto gradijo, so se posluževale pravih pravcatih vandalskih metod in sploh niso v nobenem primeru pokazale prav nikakršnega razumevanja, da bi to ogromno škodo z obzirnejšim izvajanjem načrtov ceste zmanjšale, kar bi v mnogih primerih prav lahko storile. Na stotine kvadratnih metrov vzdolž ceste imamo danes uničene njive in vinograde. Kmetje so zahtevali, da se jim škoda povrne; tvrdke pa so pristale izplačati na račun škode za odvzem zemljišč le smešno nizko ceno 25 lir za kvadratni meter ne glede na to, kakšna je zemlja. Pristajanje na to ceno bi pomenilo prizadejati našemu kmetu in njegovemu gospodarstvu izredno težak udarec.
/z ceh vrste vprašanj smo našteli le nekatera, ki danes tarejo našega kmeta in naša kmečka gospodarstva postopoma uničujejo. Ta vprašanja postavljajo Enotni sindikati pred vso našo javnost in zahtevajo njihovo pravično rešitev. Ta vprašanja pa mora poznati tudi naš delavec. Kmet in delavec bosta ta vprašanja reševala skupno in ravno iz tega skupnega reševanja izvira tisto pravo zavezništvo našega kmečkega človeka z delavstvom iz naših tovarn v mestu.
Anglo-ameriška vojaška oblast je jasno pokazala, da za ta vprašanja nima nikakršnega razumevanja. Nasprotno! Iz vsega njenega dosedanjega početja se vidi, da hoče izvajati pri nas načrt vandalskega uničevanja naših kmečkih gospodarstev in tudi našega kmečkega delovnega človeka prisiliti, da bi zapustil svojo zemljo. Na ta način hočejo predstavniki ameriškega imperializma svojevoljno uresničevati imperialistične načrte. In le s čvrsto in trdno enotnostjo delavca in kmeta v obrambi naše industrije in našega kmečkega gospodarstva bomo uspeli preprečiti njihove naklepe.
I. BUKOVEC
Spletke Angine in Francije
Hi sla Hitieriu omogočili napad
Anglija je iskala zavezništva z Nemčijo in se pogajala o razdelitvi vplivnih področij - Chamberlain je bil proti sporazumu z ZSSR - Vzhodna fronta • Obveznosti med zavezniki
MOSKVA, 16. — Sovjetski zunanji minister je novinarjem izročil nadaljevanje note sovjetskega informacijskega urada o tajnih dokumentih,
V noti se analizira postopanje Francije in Anglije, ki so ju podpirali vodilni krogi ZDA, pa okupaciji Češkoslovaške, in se poudarja, da je bila to izzivalca politika, ki je usmerjala hitlerjevsko Nemčijo proti Sovjetski zvezi,
Angleško-francOska pogajanja v letu 1939 s Sovjetsko zvezo so bila nova poteza v njihovi dvojni igri. Nota navaja poročilo nemškega poslanika v Londonu Dircksena, ki pravi: «Tu v Londonu prevladuje vtis, da so vezi, ki so se sklenile zadnje dni z drugimi driSavami, samo rezervno sredstvo v pričakovanju popolne sprave z Nemčijo in da bodo te vezi izginile, čim bo dosežen edini glavni namen, ki je vreden teh naporov: sporazum z Nem-čijo».
Jamstva, ki sta jih Francija in Anglija dali Poljski, Romuniji in nekaterim drugl-m državam, so bila samo dvojna igra, katere namen je bil, usmeriti nemški napad proti V2hod>u, to je proti Sovjetski zvezi.
Ves potek pogajanj med Francijo, Anglijo ln ZSSR, ki so trajala približno 4 mesece, je jasna pokazal, da je ZSSR hotela priti do sporazuma na osnovi enakopravnosti z zapadniml državami, ki naj bi preprečil Nemčiji začetek vojne, toda vladi Anglije ln Francije sta ob podpori ZDA imeli vse druge namene.
Francija ln Anglija sta skušali zvalltj na ZSSR vse breme žrtev v primeru nemškega napada, ne da bi sprejeli najmanjšo obveznost do Sovjetske zveze. Tem dlplacatič-nim spletkam se je Sovjetska zveza upirala s svojimi jasnimi predlogi, katerih namen je bil, braniti mir v Evropi.
Na tretjem zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR 31. maja 1939. je Molotov poudaril, da je v anglo-fran-coskih predlogih, ki so jih stavili med pogajanji, manjkal predvsem duh enakosti in reciprocitete v obveznostih. Angleški poslanik v Moskvi Seeds je namreč izmikajoče odgovarjal, ko so ga sovjetski predstavni! vprašali, kakšno bi bilo stališče Velike Britanije v primeru hitlerjevskega napada pr|ti Romuniji. Enostavno je izjavil, da je Romunija z zemljepsnega stališča bližja Sovjetski zvezi, kakor Veliki Britaniji. Ta način postopanja
se je nato sistematično ponavljal
Tudi ko je ZSSR sprejela britanski predlog, čeprav ga je smatrala za malo uspešnega, in ki se je nanašal na podpis skupne izjave s strani ZSSR, Anglije, Francije in Poljske glede pogajanj in ukrepov, ki naj bi jih podvzeli za skupni odpor v primeru, da bi bila neodvisnost katere koli evropske države ogrožena, je britanski poslanik v Mcskvi izjavil, da se je Velika Britanija temu odrekla. Anglija je hotela, da bi ZSSR podprla baltiške države. Poljsko in Romunijo (katerim je bila dala Velika Britanija svoja jamstva), ne da bi si prevzela kako obveznost proti omenjenim državam in. tudi ne proti ZSSR.
Sovjetska zveza je takrat postavila konstruktivne predloge: ZSSR, Franclja ln Anglija naj bi se obvezale, da si bodo nudile takojšnjo pomoč, vštevši vojaško pomoč, v primeru, da bi bila ena od teh držav napadena. Obvezale naj bi se, da bodo nudile vso pomoč drža-va».o Vzhodne Evrope, ki mejijo s Sovjetsko zvezo, v primeru napada proti tem državam, pri čemer naj bi se takoj določilo sorazmerje in oblika eventuelne vojaške pomoči.
Z zamudo treh tednov je Anglija odgovorila z novimi predlogi, v ka. terih je predlagala, naj bi Sovjetska zveza podala enostransko izjavo o pomoči Franciji in Angliji, v primeru da bi ju njune mednarodne odveznosti v Evropi prisilile po-
seči v oborožen spopad. Predlog je
torej pomenil, da bi v primeru nemškega napada na Sovjetsko zvezo, ki ne bi šel preko baltiških držav, ostali Francija in Anglija nevtralni.
11. maja je nastala nova komplikacija. Francija ni smatrala trožno skleniti pogodbe o vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo, in naravno je, da Je bilo to možno samo računajoč na odobritev angleških in francoskih vodilnih krogov. V nekem članku v pariškem listu «Ce Soir» je Lloyd George pisal: «Ce So!r» Chamberlain in Halifax nočeta nobenega dogovora z Rosijo*. '
Polagoma pa je sovjetska diplomacija vendar le dosegla, da sta Anglija in Francija postavili nove predloge, toda vedno sta puščali ob strani vprašanje, kl je bilo bistvene važnosti za Sovjetsko zve2o, to je jamstvo trem baltiškim državam. Anglija in Francija sta ponudili ■ustno neke koncesije, trdovratno pa sta vztrajali na svojem prej-šnjac stališču, tako da je bil Molotov prisiljen izjaviti, da predlogi
ne kažejo resnega zanimanja za sklenitev pogodbe s Sovjetsko zvezo, in da sovjetska vlada ni imela namena udeležiti se pogajanj za pogbdbo, katere nameni niso bili znani Sovjetski zvezi.
Nota govori nato o neresnem postopanju Anglije in Francije pr! pogajanjih in poudarja, da je Anglija iskala bolj zavezništvo z Nemčijo kot s Sovjetsko zvezo. Omenja tudi tajna pogajanja med Anglijo in Nemčijo glede razdelitve vplivnih področij,
Noooj je zunanji minister sklical četrtič tuje novinarje in jim izročil nadaljevanje note sovjetskega informacijskega urada. Nota vsebuje podatke o ustanovitvi vzhodne fronte, o nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, o protihitlerjevski koaliciji in o vprašanju medsebojnih obveznostih zaveznikov.
Vprašanje zlata FLRJ Dred gosoodarskim svetom
LAKE SUCCESS, 16. — Jugoslovanski delegat pri OZN dr. Wilfan je predložil ekCncttskemu ln socialnemu svetu rešitev vprašanja jugoslovanskega zlata, ki so ga ZDA blokirale. Utemeljil je pristojnost sveta za tozadevno odločitev in predlagal resolucijo, s katero se nalaga vladi ZDA, da mora vrniti Jugoslaviji njeno zlato.
Ameriški delegat je navajal ameriške zahteve na podlagi zakona o «najemih in posojilih* in povračilo odškodnin za ameriške investicije v Jugoslaviji. Dr. Wilfan mu je odgovoril, da ZDA ne morejo zahtevati plačila za Oni vojni material, ki so ga ZDA dobavile četam, ki se niso hotele bojevati proti Nemcem in da so Titove čete prejele samo 10% dobav. Stališče Jugoslavije so podpirali delegati Sovjetske zveze, Poljske in Belorusije. Proti sta glasovala Brazilija in Argentina.
15 letnica stavke rcmnnslilh železničarjev
BUKAREŠTA, 16. — Ves romunski tisk piše danes o 15. obletnici zgodovinske stavke železničarjev v Bukarešti, ki jo je vlada Maniuja, T‘reta in Vajde zadušila v krvi, pri čemer je zgubilo življenje nad 400 delavcev.
Ob stoletnici #fKomunisticnega manifesta
//
Leto 1948 bo leio zmag
svetoune demohraciie
V nedeljo je imel tov. Vidali v dvorani kma «Massimo» predavar nje, iz kat.erega povzemamo glavne m'sli.
Pred nekaj dnevi je britanski ministrski predsednik Mr. Attlee dejal, da je komunizem barbarski in surov, ker je preveč enostaven; angleški socializem pa elegantnejši in zaradi tega simpatičen.
Reči, da je komunizem enostaven ni nobena novost, še manj pa žalitev. M ar xizem je namreč poleg drugega tudi doktrina, fci uči, pod katerimi pogoji je mogoče doseči zmago delovnega ljudstva, ki je v borbi enostavno, ki je enostavno tudi v svojih odpovedih in žrtvovanjih.
Ko sta leta lS^S. Marx in Engels objavila *Komunistični manijest*, so govorili, da Evropi preti strašilo strašilo komunizma. In začeli so preganjati redke skupine komunistov; ostanki fevdalcev so se povezali s kapitalisti in zadušili ljudska gibanja v Angliji, Franciji, Italiji, Avstriji in Madžarski Meščan-
TAJNA VOJAŠKA POGODBA
med De Gasperijevo vlado in ZDA
Pogodba izroča Italijo ameriškim imperialistom - Dogo-
vor o ohranitvi »statusa quo“ na Tržaškem ozemlju
WASHINGTON, 16. — Agencija; italijanskimi pristanišči in letališči
Telepress doznava z krogov, ki so blizu italijanskega poslaništva v Washingtonu, da med ameriško in italijansko vlado že obstoja tajna vojaška pogodba. Ta sporazum so dosegli med razgovori v VVashingto-nu med ameriškimi predstavniki in misijo italijanske vlade. Pogajanja so se vodila hkrati s pogajanji za pogodbo a prijateljstvu, o trgovini in plovbi, ki sta jo podpisala 2. februarja v Rimu ameriški poslanik' Dunn in zunanji minister Sforza. Pogodbo morata še ratificirat: ameriški kongres in nov Italijanski parlament.
Med pogajanji so razpravljali o vključitvi vojašk h klavzul v pogodbo. Italijanski poslanik Tarchiani je pripomnil, da bi bilo neprevidno vključiti v. pogodbo vojaške klavzule spričo sedanjega italijanskega političnega položaja. Prišlo je do kompromisa, v smislu katerega naj bi dogovor o vojašk h vprašanjih ne bil vključen v pogodbo, pač pa bi tvoril poseben tajen protokol. Dosegi: so sporazum o sledečih točkah:
1. Uporaba italijanskega ozemlja po ameriških vojaških silah y primeru sovražnosti proti kak; tretji državi. 2. Ameriško nadzorstvo nad
Velika	zmaga
pri pisemskih volitvah v Pescari
Vatikanska moka ie neprebavljiva za Pescaro - Znan demokristjanski voditelj pristopil v Ljudsko fronto - Izjava Izvršilnega odbora ANP1
(Od našega posebnega dopisnika) RIM, 16. — Demokratična ljudska fronta je dosegla na občinskih volitvah v Pescari veliko zmago: Od 40 občinskih sedežev jih je dobila 20. Ostalih 20 sedežev pa sl bodo delili krščanska demokracija, fašisti in qualunqu'.sti, saragatov-ci ln republikanci. Od 29.250 glasov je ljudska fronta dobila 13.649 ali 49%, krščanska demokracija 7.798, tako imenovani anacionalni blok* (fašisti in qualunquist'.) 4404, sara-gatovci 1.154, republikanci 949. Največji polom je torej doživel repu-blikar.eo Pacciardi, ki je dobil od 3544 glasov iz zadnjih volitev 2. junija le 949. Tudi krščanska demokracija je izgubila okrog 12% glaspv, kljub temu da je delila prav bl*zu volišč testenine in moko, v z., voj ih, ki so J;h delili aktivist! Katol ške akcije proti vsem voliv-nlm pravilom. V političnih krogih pa se to komentira pač tako, da je bila topot vatikanska moka za Pescaro neprebavljiva.
‘ Veliko presenečenje je vzbudil na kongresu demokratične ljudske fronte v Mantovi advokat Carlo BertizzOnl, ki velja za najvidnejšo politično osebnost v krščanski demokraciji in Je bil predsednik CLN-a med vojno. Izjavil je namreč, da izstopa 'n. krščanske demokracije ln pristopa k ljudski fronti. Eertazzoni Je obrazložil svoj korak s tem, da so ministri Scelba, Cor-
OPOZOR1LO
Naš list v nedeljo 15. t. m. ni izšel zaradi tega, ker so grafični delavci tiskarne opolnoči mfd soboto in nedeljo v znak protesta, ker lastnik tiskarno noče ugoditi njihovim zahtevam glede povišanja mezd, začasno prekinili delo. Upamo, da bo mezdni spor, ki postaja vedno ostrčjši, člmprej rešen tako, da bo opravičenim zahtevam tovarišev grafitoov popolnoma ea-dovoljeno.
bellini in Grassi vmešani v škandal z moko. «Po treh letih osvoboditve, je dejal, sem prisiljen zapustiti krščansko demokracijo in z njo drage ml prijatelje, ki v njej ostanejo, kajti krščanska demokracija se Je Izneverila vsem obljubam, ki jih je dala svojim pristašem in vol'vcem.» Bertazzonljev korak je napravil v vsem mestu velik vtis.
Jutri zjutraj se bodo pri predsedniku parlamenta Terraciniju sestali voditelji vseh parlamentarnih skupin, zaradi sporazuma glede vo-livne kampanje, ki naj bi potekala v redu in demokratično podobno kakor se Je to zgodilo za volitve 2. junija.
V Bologni se Je sestal izvršilni odbor italijanskih partizanov ANPI, na katerem so poudarili, da bodo partizani ostali zvesti antifašisti ln republikanci ter zahtevali
med drugim, da vlada razpusti MSI in sodno prizna CVL.
E MILIC
Govor tov. Marine
na kongresu bivših preganjancev Italije
FIRENCE, 16. — V soboto se je v Firencah začel kongres narodne zveze antifašističnih političnih preganjancev, ki ga je ob navzočnosti delegatov iz vse Italije otvorli Ter-raclni.
Razen številnih drugih delegatov jr kongres pozdravila v imenu zveze bivših političnih preganjancev za Tržaško ozemlje tov. Marina, ki je poudarila, da pozdravlja kongres v imenu zveze, v kateri je včlanjenih nad 8000 Italijanov, Slovencev in Hrvatov.
ANPI iz Genove tržaškim partizanom
TRST, 16. — Zveza partizanov Italije iz Genove je poslala Zvezi primorskih partizanov v Trstu 21.585 lir kot prispevek genove-šklh partizanov za plačilo globe dveh primorskih partizanov, ki so bili obsojeni zaradi nošnje uniforme.
S tem svojim dejanjem je ANPI iz Genove pokazala, da se bratstvo, ki je družilo borce za svobodo med osvobodilno borbo, vedno bolj utrjuje v sedanji borbi proti imperializmu.
Danes tvorijo številni antifašistični borci po vsem svetu enoten in močan blok, ki bo kakor doslej nadaljeval odločno borbo do uresničenja postavljenih ciljev. In tudi v Italiji resnični antifašistični borci in garibaldin-ci dobro vedo, kdo so v Trstu pravi partizani.
Demokratična republika
ustanovljena no Koreji
SEUL, 16. Radio Severne Koreje je poročal o novi ustavi, kl proglaša korejsko demokratično republiko z glavn m mestom Seul. V pričakovanju sestave enotne vlade bo Pyongayang začasna prestolnica.
PRAGA, 16. — Jutri bo v Pragi konferenca zunanjih ministrov Poljake, Jugoslavije in Češkoslovaške. Jugoslovansko delegacijo sestavljajo zunanji m n -ter Stanoje Sim.č, pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler in šef Jugoslovanske vojaške mis je y Berlinu, generalni poročnik Večcslav Holjevac.
Češkoslovaško delegacijo bo vodil zunanji minister Masaryk, poljsko delegacijo pa zunanji minister Modzeiewski.
Konferenca o Nemčiii
zunanjih ministrov FiBJ. CS8 in Poljshe
Masaryl cbsaja politiko analo-amerlšklh imperialistov
Na konferenci bodo razpravljali o sledečih treh vprašanjih: 1. Novi položaj, ki Je nastal z uvedbo statuta B corije in z napovedano formacijo tricone. s posebnim ozirom na mejo CSR z Bavarsko, ki ni zavarovana po nobenem političnem jamstvu in ki zadeva tudi Jugoslavijo in Poljsko kot zaveznici Češkoslovaške. 2. Reparacije iz zapadne Nemčije, ki so bile sedaj zn Žane na minimum in kakor se predvideva, bodo znova znižane po odklonitvi sodelovanja nekaterih držav na konferenci o reparacijah, ki jo je predlagala Jugoslavija, 3. Stalno
v zapadni Nemčiji, da predstavlja nevarnost za sosedne slovanske države.
Češkoslovaško stališče glede an-glo-ameriške politike y Nemčiji je jasno obrazložil pretekli teden minister Masaryk, ki je prvikrat v svoji diplomatični m politični karieri ostro kritiziral zapadne zaveznike tn je označil njihovo politiko v Nemčiji kot sestavni del njihovih imperialističnih načrtov.
V češkoslovaških političnih kro-g h si ne delajo več iluzij o uspešnosti protesta Francije in držav Baneluxa glede reorganizacije vojne industrije v zapadni Nemčiji. Neki predstavnik zunanjega ministrstva Je izjavil, da so slovanske države glavna tarča nemškega napada, k; Jih hoče uničiti. Toda mi n mamo
kršenje dogovorov s strani velikih [zvezanih rok ln tudi ne zaprtih držav, ki so ustvarite tak položaj ‘ust, ^ izjavil omenjeni predstavnik.
in bomo Jasno opozorili na nevarnost vse sosedne države Nemčije.
Namestnik češkoslovaškega zunanjega m nistra Klementi« je danes izjavil, da so razlogi, zaradi kate-r h je bila sklicana konferenca, sledeči: Politika izvi šenih dejstev, enostranska revir ja potsdamskih dogovorov, ki so za vse tri države življenjskega pomena, okolnost, da ima Nemčija pn vprašanju Marshallovega načrta prednost, polom konference zunanjih ministrov v Londonu in končno frankfurtski sklepi in drugi težki dogodki, ki so se izvršil) v zapadni Nemčiji.
Klement:s je še potrdil, da Je dela poljska vlada pobudo za ta sestanek v Pragi. Na konferenci bodo razpravljali o reparacijah, o vprašanju prešel tve Nemcev, o gospodarskih vprašanjih in drugih važ-nih problemih izven nemikega.
med omenjenimi sovražnostmi. 3. Postopna sprememba oborožitve italijanske vojske, vežbanja in taktike ter njihova prilagoditev sistemu, ki velja v ameriški vojski. 4. Italijanski pristanek na ameriški pregram za utrditev bivših italijanskih kolonij v severni Afriki in za zgraditev letalskih oporišč. 5. Ohranitev »statusa quo» na Tržaškem o zemlju.
Italijanska mladina za obnovo, neodvisnost in mir
Imeli smo priliko govoriti s tovariši mladinci, ki so se kot dele-gatje Tržaškega ozemlja udeležili kongresa delovne italijanske mladine v Gencvi. Vsi navdušeni so nam pripovedovali o tem kongresu, ki je pokazal vsemu svetu trdno voljo in odločnost italijanske delovne mladine, da pomaga z vsemi svojimi močmi pri ebaovi svoje domovine, da ji zagotovi neodvisnost in mir.
C s prav so predvidevali, da se bo tega kongresa udeležilo veliko število delegatov iz raznih krajev Italije, vendar je število teh preseglo vsako pričakovanje. Kongresa ge je namreč udeležilo približno 25.000 delegatov iz vse Italije, razen tega so bile prisotne tudi tržaška, poljska, francoska in jugoslovanska delegacija in tajnik Svetovne zve-z' demokratične mladine Bert Wil-liams.
Italijanski mladinci »o prihajali na ta kongres iz vseh krajev z navdušenjem v partizanskih uniformah, z rdečimi rutami, na katerih je vrisana slika Garibaldija, ki pomeni delovni napredni italijanski mladini simbol borbe za svobodo in neodvisnost. Kljub temu da je skušala De Gasperijeva vlada ovirati kongres, je ta zelo dobro uspel. Celo mladi Saragatovi socialisti so izstopili iz stranke in pristopili k široki mladinski fronti, ki jo vod! Garibaldijeva mladinska organizacija. Enoten nastop ital janske delovne mladine pa je važen tudi za gibanje demokratičnega ljudstva, k! je danes na čelu italijanske ljudske demokratične fronte.
Po kongresu so se mladinci uvrstili v mogočno povorko in šli na zborovanje Ljudske fronte, ki ee ga je udelež lo okrog 200.000 ljudi, kar jasno prikazuje, da je Genova napredno mesto.
Sl. marca bo tudi v Trstu kongres delovne mladine, ki je že ustanovila iniciativni odbor, v katerega »o bili povabljeni tudi predstavniki GRIDA (Gioventii repubblica-ua itaVana d’azionej in socialisti, ki pa so iz tega izstopili, češ da »9 * delom ne strinjajo. To njihovo ravnanje seveda ne bo niti najmanj vplivalo na potek kongresa, ki bo mogočna manifestacija vse delovne mladine Tržaškega ozemlja.
Izdajalec Iraka Jabr zbežal v London
LONDON, 16. — Sinoči je iz Kaira prispel z letalom v London bivši ministrski predsednik Iraka dr. Saleh Jabr.
Kakor je znano, je bil dr. Jabr prisiljen podati ostavko zaradi odločnega nastopa iraškega ljudstva preti pogodbi, ki jo je on podpisal z Veliko Britanijo. Zbežal Je pod tujim imenom iz države.
Ameriški častniki
vodijo operacije proti grškim partizanom
ATENE, 16. — Zvedelo se je, da je zadnje operacije grške monar-hofašistične vojske proti partizanom v bitki pri Solunu vodil ameriški polkovnik Augustua Rcnler. Ameriška miš ja skuša seveda vse to zanikati in trdi, da je Renier samo »spremljal grške odgovorne
komandante In jim dajal nasvete*.
Grško vojno ministrstvo pa v svojem pojasnilu priznava, da je Renier res vodil operacije. Pojasnilo prav', da se je Renier izkazal zelo spretnega, ko se Je grški komandant več ur slabo počutil in ni mogel v tem času vršiti svoje naloge.
V Solun je prispela nova sku-
p;na ameriških strokovnjakov, o katerih pravijo, da jih bodo uporabili kot rad! o-telegra f: ste pri »skupini opazovalcev* balkanri-e komisi je. V Aleksandrijo je prišlo drugih 16 ameriških radio-telegra-fistov, ki jih bodo dodelili omenjeni skupini.
Proces proti Matkovim sodelavcem v Zagrebu
ZAGREB, 16. — Danes se je pred zagrebškim ljudskim sodiščem začel proces proti skupini naj ožjih Mačkovih sodelavcev, ki so Jo vodili Tciria Pančikovlč, Karl 2unje-vič in Ivan Stefanac.
Javljamo našim čitateljem, da smo sklenili z agencijo ONA (Chverseaa News Agency) pogodbo za objavo vseh člankov, ki Jih bo bivši podpredsednik Združenih držav Amerike Henry Wallace napisal med , volivno kampanjo za volitve novega predsednika ZDA ki bodo v novembru t 1. Ta kampanja se bo v kratkem začela in naš list bo objavljal približno vsak teden en članek.
ski razred se ni hotel povezati z de.-lavsktm prav zaradi tega, ket je takrat komunizem pomenil strašilo. In to strašilo je bila tista mala knjiga, tista knjižica, v kateri je danes pol človeštva našlo pot k novi družbi, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku.
Od 1848. do 1948. je minilo eno stoletje: to stoletje označuje borba, da bi ta manijest skrili, da bi ga izpremenili, Cele plejade pisateljev in filozofov so ga komentirale, vsak na svoj način, da bi ga falzificirali in oblatili. Toda nastopil je trenutek, ko so se predvidevanja iz te male knjige uresničila in postala zgodovina. To je bilo leta 1917., za Časa prve imperialistične vojne, po porazih iz leta 1871. in iz leta 1905. Toda leto 1917 je marccizem, obogaten z letninizmom, zmagal. V Rusiji so visoko dvignili zastavo znanstvenega socializma in dokazali vsemu svetu, da so Sovjeti tista o-blika oblasti, ki omogoča njegove uresničenje. Sovjetska zveza je ponovno dokazala v vojni in miru, da je iznad kapitalističnih držav, da je nauk sManifestas pravilen. In pod vodstvom te Sovjetske zveze so slovanski narodi mogli zmagati v svoji narodno osvobodilni vojni, ter danes pod zastavo socializma cfb-navljajo svoje gospodarstvo.
V drugi svetovni vojni smo videli, kako so se države razpadale, kako so razne stranke izginjale, programi kopneli. Is te svetovne katastrofe pa je izšel močnejši na celem svetu samo marxizem. Danes, ko govorijo, da je komunizem strašilo ne samo za Evropo, kakor so to govoril leta 1848, temveč da je strašilo za celi svet, bomo takemu govoričenju zoperstavili naš tmani-fest», vse komunistične partije in vse ljudske demokratične fronte. Kajti od leta I8i8 do danes je napravil monizem ogromne korake naprej; danes ne obstoja samo Sovjetska zveza in države z novo demokracijo. Danes se pod njegovim včdstvom formirajo v Italiji, Franciji, Angliji, ZDA in v drugih državah ogromna politična gibanja in pod njegovim vodstvom stopajo po vsem svetu milijoni in milijoni ljudi.
Danče, kc stopa imperializem v razdobje svoje agonije, bi hoteli operirati z nekakšno ztretjo silo*. Tudi v Trstu jo hočejo vzpostaviti.
V Italiji so se predstavniki te ztretje sile» združili z De Gašper4-jem in « tujimi silami. Ti predstavniki se kaj malo menijo za tista zadnje Italijane, ki jih mečejo iz Cirenajke, medtem ko jim No-vigrad služi za to, da bi dokazali, da Trst ne rabi guvernerja in da morajo v Trstu ostati angloamcri-ške čete. Oni ne sovražijo samo komunizma, temveč vse delovno ljudstvo. Po stoletjih, odkar je bil objavljen, je eManifest» ie vedno živ.
V njem je tudi razlaga zavezništva vseh demokratov pri nas, ki imajo program Blovinsko-italijanske antifašistične unije. Ta program pa je oeimtmtiran s krvjo prelito po gozdovih. In ta Unija bo ob proslavi stoletnice leta 181,8 postala (e močnejša. Leto 181,8 je leto <Ma-nifesta*; leto 191,8 pa bo leto velikih zmag svetovne demokracije.
Sovjetski protest
proti konferenci o razkosanju Nemčije
KONGRES NEMŠKE ENOTNE SOCIALISTIČNE STRANKE PROTESTIRA PROTI NAKLEPOM ZA RAZKOSANJE NEMČIJE IN PROTI USTANOVITVI AMERIŠKEGA PROTEKTORATA — GLAVNE NALOGE STRANKE
LONDON, 16 — Z napovedjo angleško ameriške konference v Londonu, ki bo 19. t. m., prihaja v 6-spredje zopet ureditev nemškega vprašanja.
Tako je sovjetski poslanIk v Londonu Zarubin izročil angleški vladi protestno noto, v kateri med drugim ugotavlja, da Sovjetska zveza ne bo priznala nobene odločitve, ki jo bodo zapadne države zavzele glede Nemčije. Nadalje poudarja nota, da predstavlja napovedana konferenca kršenje potsdamskih sporazumov. Sovjetska vlada je protestirala tudi v Washingtonu proti sklicanju te konference, ki ima namen sklepat; o združitvi vseh treh za-padnih zasedbenih con.
Iz Londona prihaja vest, da je trCstranska konferenea, ki je bila določena na 19. t. m., preložena na 23. t. m. Medtem je sovjetski poslanik v Parizu Bogomolov Izročil Bl-daultu noto sovjetske vlade, v kateri protestira proti ameriško-ao-gleško francoski konferenci, na kateri naj bi obravnavali nemško vprašanje.
Glede na razprave o valutni reformi v nadzorstvenem svetu obtožuje sovjetski tisk angleško- ameriške vojaške oblasti, da se nočejo odpovedati reformam, ki Jih izvajajo ločeno samo za zapadne cone. namesto za vso Nemčijo. Agencija Tass poudarja, da predstavlja prihodnja londonska konferenca v demokratičnih krogih Evrope pripravo »a končno razkosanje Nemčije, da se na ta način zadosti načrtom ameriškega imperializma.
Danes so objavili angleško-ameri-ško poročilo, v katerem sporočajo ustanovitev centralne banke za Bi-
conijo, ki se bo imenovala «Nem-ška deželna banka* in imela svoj sedež v Frankfurtu. Upravni svet bodo tvorili predsedniki centralnih bank posameznih dežel, ki tvorijo Bicontjo. Nova banka bo imela tudi pravico izdajanja bankovcev.
Wilhelm Pich je na plenarni skupščini nemške enotne socialistične stranke izjavil, da je borba za enotnost Nemčije in za pravičen mir najvažnejša naloga stranke. Poudaril je, da por.enl ustanovitev frankfurtske vlade korak za razkosanje Nemčije, in da zadobiva gibanje za kongres nemškega ljudstva Izredno važnost.
Plck je poudaril, da se amglo-amerjški krogi, ki imajo interes za razkosanje Nemčije, bojijo vedno večjega gibanja za kongres nemškega ljudstva in iz tega vzroka so na treh zapadnih področjih prepovedani kongresi in odpravljene demokratične svoboščine.
Govoril IVhlter Ulricht Je označil frankfurtski gospodarski svet «vlado ameriškega protektorata*. Poudaril Je, da morajo vsi gospodarski organ zmi vseh dežel priti pod nadzorstvo ljudstva. Naloge enotne socialistične stranke s8: združitev vseh demokratičnih sil proti delovanju gospodarskega sveta v Blconiji in proti kolonizaciji Nemčije z Marshallovim načrtom, pospešiti denacifikacljo, utrditi rezultate agrarne reforme itd.
RIO DE JANEIRO. Pravosodno ministrstvo je ukinilo za 6 mesecev komunistični list »Tribuna popo-lar», ki je bil že dvakrat ukinjen za 15 oz. 80 dni.
VARŠAVA. — Krakovo je 1. februarja imelo 302 tisoč prebivalcev
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
17. februarja lW
Odbor Zveze bivših uolitič* nlh preganjancev Tržaškega ozemlja
se najlepše zahvaljuje ljudskim množicam ozemlja za simpatijo, s katero so sodelovali pri pripravah in delu istega.
Zahvaljuje se tudi organizacijam, partijam in sektorjem za posla/ne pozdrave in obljublja ob tej priliki, da bo ta izkazana simpatija obenem vzgon za poostritev borbe proti silam, ki ogražajo mir, demokracijo in svobodo.
Stavka v konopljarni.
Delavci pripravljeni, da z odločno borbo dosežejo preklic odpusta 40 delavcev
Včeraj zjutraj so od 7.30 do 9. Stavkal; v tržaSki konopljarni zaradi razsodbe arbitrarnega razsodišča, ki terja odpust 40 delavcev. Ali bo 40 delavcev res odpuščenih mora še določiti polkovnik Lane šef urada za delo. Delegacija delavcev se je zato napotila k polkovniku Lane, kateremu so pojasnili svoje odločno stališče. Rezultati še niso znani.
Ne vsak način so delavci pokazali z demonstrativno stavko, da ne bodo dopustili odpusta 40 svojih tovarišev ter da so pripravljeni to i2vojevatl še z energldnejšiml akcijami
KONFERENCE AKTIVISTOV^ IV. IN VI. OKRAJA
V enotni OF do končne zmage
Ne bomo dopustili razbijati enotnosti slovenskega naroda
Federacija železničarjev ES ustanovljena
Ob veliki udeležbi se je v nedeljo vršil us tantro; zbor Federacije železničarjev članov Enotnih sindikatov. V poročilu je bilo jasno označeno postopanje okupacijskih oblasti, ki nočejo y ničemer popraviti vpliva fašizma. Zastopniki železničarjev so zagotavljali, da bodo z borbo — kakor v času oboroženega boja proti fašizmu izvojevali demokratizacijo okolice v kateri ž've. Poudarjali so, da se zavedajo, da bo borba trda, ker se uprava železnic še vedno ni osvobodila fašističnega duha.
Po izvolitvi glavnega sveta so z ustanovnega zbora poslali pozdravne brzojavke centralnemu odboru Italijanskih železničarjev v Rim in sindikatu jugoslovanskih šelezni-darjev v Beograd.
ALI SI ŽE NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
Ob prisotnosti okrog 250 oseb, se Je vrSil v dvorani prosvetnega, društva «P. Tomažiča« sestanek aktivistov OP IV. okraja.
Po obširnem poročilu Je tov, Stanko Bole orisal politični položaj na Tržaškem ozemlju v okviru mednarodnega splošnega stanja, zlastJ pa je jasno označil nacionalno vprašanje Slovencev in ovire na vsakem polju, ki jih stalno stav-lja okupacijska vojaška uprava na tem področju.
V razpravo je poseglo več tovarišev, ki so se dotaknili vprašanja poitilijančenih priimkov, šolstva, Marshallovega plana glede na naš gospodarsko-politični razvoj Itd.
Na predlog nekega tovariša je bil izvoljen sekretariat OP za IV. okraj z namenom, da bo v okviru SIAU vodil borbo Slovencev tega okraja v zaščito pridobitev narodnoosvobodilne borbe proti vsakemu poskusu tukajšnjih in mednarodnih reakcionarnih sli, ki bi nas hotele ponovno zasužnjiti.
Kontoo je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri ugotavljajo'sledeče:
Po 27-letnem zatiranju slovenskega naroda in krvavi borbi za svobodo nam pravice, za katere se je nai narod boril. Se odrekajo, kakor v času žalostne fašistične dobe. Medtem ko nam z ene strani odklanjajo slovenske Sole, dvorane in sedete za naše kulturne prireditve, je v javnih uradih Se prepovedan slovenski jezik, nadaljujejo se aretacije naših borcev, ne dovolijo delovanja Socialnega skrbstva in Zveze invalidov, odrekajo nam slovenske otroške vrtce itd. Z druge strani pa nam vsiljujejo v naše slovenske Sole učitelje tujce, izdajalce in vojne zločince.
Kot višek nesramnosti nam hočejo sedaj Se vsiliti tako zvano Slovensko demokratsko zvezo, ki jo tvorijo sami izdajalci naroda in mednarodni banditi, ki bi hoteli predstavljati triaške Slovence in s tem namenom razbijati enotnost slovenskega naroda.
V petek zvečer je bil sestanek aktivistov pri Sv. Ani za Skedenj in Sv. Marijo Magdaleno. Konferenci, katere se je udeležilo 200 aktivistov, je predsedoval tov. Viberal.
Tcrv. Vojo je uvodoma omenil po-
Ton. Rizzotti, Luksa in Seisn pred sodiščem
Letaki, ki obsojajo postopanje VD, naj bi bili laž In žalitev
ii>en aktiva in se takoj dotaknil mednarodnega političnega pčloZaja glede na Marshallov plan in orisal njegove cilje. Govornik je nato poudaril naloge, ki jih imajo demokratične fronte v Italiji in v Franc.ji. Ljudska vojska napreduje na Kitajskem, v Grčiji in drugih kolcnialnih deželah v borbi proti imperialistom. Takoj nato je govornik prešel na tukajšnje politično stanje, kjer imperialistične sile, prav tako kot drugod po svetu, skušajo zatreti demokratično gibanje. V ta namen so te sile sedaj ustanovile pri nas tudi nekako Slovensko demokratsko zvezo,- zatočišče vseh narodnih izdajalcev.
Tudi na tej konferenci je bila po diskusiji izglasovana resolucija, v
kateri je poudarjeno, da še sedaj po ratifikaciji mirovne pogodbe niso njena določila uveljavljena in to zaradi .imperialistov. Istočasno so aktivisti OF poudarili, da bo slovenski oarftd v okviru enotne OP nadaljeval svojo borbo skupno z vsemi demokratičnimi silami tega ozemlja proti vsem dcir.ačim in tujim zatiralcem ter tudi vsem narodnim izdajalcem v svesti si svoje pravice in končne zmage.
Za Dijaško matico
daruje COK KAREL iz Rocola namesto cvetja na grob Dragotina Gregoriča 10.000 lir.
Tov. PERTOT ANTON daruje 10.000 lir.
Kolonialno izkoriščanje
v tržaških podjetjih je tesno povezano z načrti imperialistov. Pri Beltramu orozl odpust osemdesetim delavcem
Pred nekaj meseci je tvrdka «Beltrame» odpustila z dela šestdeset delovnih moči. Od takrat do danes neprenehno kontrolirajo produktivnost posameznih delavk in jih s postavljanjem novih norm, katere spremljajo grožnje za odpust, silijo k večji produktivnosti, k skrajnemu fizičnemu izčrpavanju. Produktivnost podjetja po odpustu šestdesetih moči zato ni padla, temveč je še celo narasla, tako da bo gospodar za svoj večji dobiček lahko zopet začel z odpusti.
Kakšne oblike lahko dobi tak rafiniran način izkoriščanja, lahko spoznauio ob primeru neke delavke, kateri so izračunali, da mora v desetih urah izgotoviti pet. suknjičev. Po dvournem garanju je uspela prišiti šele žepe. Reva ni mogla drugega kot da je šla na direkcijo,
Potovanje v cono I in inozemstvo
kjer je povedala, da odrejenega dela ne more Izvršiti v času, ki ga zahtevajo. To je seveda pomenilo takojšen odpust. Jasno je, da vse delavke tega ne store, ker jih je strah, da izgube zaslužek zase in svojo družino. Z nečloveškim garanjem tako direktno služijo gospodarju, ki lahko za delo, za katero je normalno potrebnih dvajset delovnih uro zahteva, da se izgotovi v desetih. Na ta način lahko potem zmanjša število nameščencev.
Ljudje se tako znajdejo na cesti brez možnosti zaslužka. Takim pa potem imperialisti «človečansko» ponudijo «pomoč» za emigracijo v države onstran oceana.
Praktično torej lahko še enkrat ugotovimo, da odredba 109 ni usta-V.la odpustov, ampak da jih še naprej omogoča.
Potrebni so zato energični koraki za končno zaporo odpustov.
Ker so bili 8. januarja t i. v mestu razširjeni letaki, ki so obsojali proces proti partizanom, ki jih je policija aretirala 4. Januarja na zborovanju partizanov, pa Opčinah, so bili včeraj postavljeni pred tukajšnje višje zavezniško sodišče tov. Rizzotti, Lukša ‘n Selan. Slednja, ki ju je zagovarjal odvetnik Baša, sta bila obtožena, da sta tisto noč iz avtomobila trosila te letake, ki po bili v obtožnici označeni kot tiskano gradivo, ki je škodljivo in nespoštljivo napram vojaški upravi. Tov. Rizzottija pa, ki je bil obtožen, da je sodeloval pri tem, je branil odvetnik Foreslo.
Po zaslišanju obtežilnih prič je tov. Rizzotti na vprašanje predsednika sodišča majorja BajVusa kakšni odnosi vladajo med SIAU, ES ln ZPP povedal, da niso organizacije med seboj podrejene ter da so odnosi med njimi taki, kot bo običajno med demokratičnimi organizacijami.
Potem ko je odvetnik Foreslo v svojem govoru poudaril, da s trošenjem letakov sploh nima tov. Rizzotti kaj opraviti, ker ni niti najmanjšega sledu o kakšnem dokazu, je omenil, da je letak-protest, ki ga je izdelal izvršilni odbor ES in k' ga je bil objavil v «Lavoratore». Zaradi tega ni govora, da bi letak! vsebovali take stvari, ki bi žalile vojaško upravo. Odvetnik Baša je
prav tako omenil, da letaki niso vsebovali nikakih žalitev, bili so pač navaden protest. Skupno z odvetnikom Forensijem je predlagal, naj sodišče spozna obtožene za ne. dolžne -tn naj jih . popolnoma oprosti.
V odgovoru tožilca kap Dyea in predsednika sodišča majorja Bay-lissa smo slišali na račun protestne stavke in protestov letakov besede kot v «Voce libera», da so letaki ščuvali delavce samo iz političnih razlogov in nikakor ne iz socialnih k stavk'. Da so bile v letakih samo laži, ker ni res (!), da je vojaška. uprava s procesi proti par« tizanom hotela obsoditi partizansko gibanje, da s tem ko so časopisi objavili protestno pismo, še ne pomeni, da ne bi bila vsebina letakov lažniva ali nespoštljiva. Dalje da bo pri njih v Angliji sindikati, k- se bavijo samo s sindikaln’mi strokovnimi vprašanji. (Gotovo Je major Bayliss pozabil, da je nemogoče voditi sindikalno politiko brez politične borbe). Končno je predsednik izrekel sodbo. Sodišče je Rizzottija spoznalo za krivega in ga obsodilo na plačilo 10.000 lir globe, ki jih mora plačati do 29. t. m. v nasprotnem primeru pa 14 dni ječe. Selana in Lukšo Je sodišče prav tako spoznalo za krive In jih obsodila na 14 dni ječe.
TRST, 1«. februarja (AIS) — Zavezniška vojaška uprava je izdala ukaa št. 138, 139 in 140 glede osebnih izkaznic in potnih dovoljenj za Svobodno tržaško ozemlje.
V pojasnitev pravil tistim, ki bi želeli potovati iz anglo-am«riške cone Svobodnega tržaškega ozemr lja ali pa vstopiti v to cono v skladu z veljajočimi ukazi zavezniške vojaške uprave in v skladu z ukazi držav, ki so vštete v potovanju, vam sporočamo naslednje:
Za vstop iz Italije v anglo-amt-riško področje se mora oseba, ki je Italijan, obrniti na urade svoje krajevne kvesture, katera bo v presledkih pošiljala prošnje uradu za dovoljenja zavezniške vojaške u-prave. Ce bo prošnji ugodeno, bo urad za potna dovoljenja s svoje strani vrnil cvsfopno dovoljenje* kvesturi, katera ga bo izročila prosilcu. Ce prošnji ne bo ugodeno, bo urad za dovoljenja o tem obvestil kvesturo.
Na osnovi posebnih sporazumov, sklenjenih z Italijo, bo kvestura lehko brzojavno zaprosila za vstopno dovoljenje v ozemlje, medtem ko bo urad za potna dovoljenja zavezniške vojaške uprave poskrbel za vrnitev dovoljenja — odobrenega ali neodobrenega — na cim hitrejši načia.
Sklenjeni sporazumi so takšni, da se bo tržiška kvestura lahko t*:lefonično obrnila na urad za dovoljenja zavezniške vojaške uprave v primerih nujnosti ali bolezni. Vstopna dovoljenja pa bodo dostavljali s kurirjem.
V vsakim primeru pa bo prosilec moral imeti osebno izkaznico.
Tujci, ki bivajo stalno v Italiji, pa morajo imeti veljavni potni list, izstavljen iz njihove izvorne države, ter dovoljenje zavezniških sil. Takšno dovoljenje zavezniških sil je mogoče dobiti v vojaškem uradu za dovoljenja na ameriškem veleposlaništvu v Rimu. Namesto dovoljenja zavezniških sil lahko potrdi ta potni list britanski ali ameriški konzulat v Milanu.
Za Tržačane, ki se vračajo domov, zados!.uje prežrgosana osebna izkaznica.
Za tiste, ki stanujejo v coni pod upravo jugoslovanskih vojaških oblasti in ki prihajajo iz Italije, zadostuje prežigoeana osebna ir kapnica.
Pravila za vstop v anglo-ameri-ško cono iz Jugoslavije — v pričakovanju dokončnega odgovora iz Beograda — zahtevajo, da imajo Jugoslovanski državljani potni list ali osebno izkaznico in vstopno dovoljenje, katerega je mog-če dobiti od zastopnika republiškega ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani — en urad bo ustanovljen v Sežani — ali pa od britanskega veleposlaništva v Beogradu. Prošnje iz Ljubljane bodo pošiljali naravnost uradu za potna dovoljenja zavezniške vojaške uprave, kateri bo po odobritvi poskrbel za odpošiljatev dovoljenja uradu v Ljubljano.
Prošnje iz Sežane pa bodo šle na jugoslovansko gospodarsko misijo, nato pa na urad za potna dovoljenja zavezniške vojaške uprav’. Potem ko bo urad zi potna dovoljenja ZVU dal svojo odobritev, bo poskrbel za odpošiljatev dovdljenja jugoslovanski gospodarski misiji.
Inozemski državljani v Jugoslaviji pa se bodo morali obrniti naravnost na britansko veleposlaništvo v Beogradu, 6e bodo hoteli do-
biti dovoljenje zavezniških sil.
Za potovanje iz anglo-ameriške cone v jugoslovansko vojaško cono Svobodnega tržaškega Ozemlja zadostuje prežigosana osebna izkaznica. Tisti pa, ki nimajo preži-gosane osebne izkaznice, se bodo morali obrniti na urad za potna dovoljenja ZVU. Njihove prošnje bodo poslane glavnemu stanu jugoslovanske vojaške uprave v Kopru. Za tem pa bodo odobreno ali neodobreno dovoljenje vrnili nazaj uradu za potna dovoljenja ZVU.
Za tiste, ki bi želeli vstopiti v anglo-ameriš^to cono iz jugoslovanske vojaške ‘cone, velja isti postopek, seveda obrnjen, razen če ne poseduje potnik veljavnega vstopnega dovoljenja, izdanega v kakšni drugi državi, ali pa osebne kr-kaz-nice jugoslovanske vojaške uprave.
V pričakovanju novega dokončnega odgovora mora oseba, ki biva stalno v Svobodnem tržaškem ozemlju in katera ima prežigesano osebno izkaznico, zaprositi zavezniško vojaško upravo za potno dovoljenje, če želi vstopiti v Jugoslavijo iz anglo-ameriškega področja.. Dovoljenje postane veljavno, ko izda svoj vizum jugoslovanska gospodarska misija. Ta dovoljenja in vizumi bodo veljavna tri dni za potovanje s povratkom. Prosilec pa lahko zaprosi tudi za dovoljenja .n vizume, ki bodo dovoljevali neomejena potovanja za dobo približno dveh mesecev. Ta dovoljenja bodo omejena na poti, po katerih je treba potovati, in na podrobno označene namembne kraje. •
Ta dovoljenja dovoljujejo edino le potovanje znotraj ozemlja 15 km od meje. Za potovanje v pravo Jugoslavijo bo urad za dovoljenja ZVU lahko izdal potni osebnostni dokument, ki velja za določeno potovanje, seveda z vizumom jugoslovanske gospodarske misije.
Drug j inozemski državljani, ki
potujejo v Jugoslavijo, pa morajo imeti potni list in vizum. Vizum lahko izda jugoslovanska gospodarska misija.
Obstoji posebna vrsta oseb, tkz. dvolastniki, ki stanujejo v Svobodnem tržaškem ozemlju in kateri imajo nepremičnine v Jugoslaviji izven ozemlja 10 km od meje. Takšnim dvolastnikom bo izdano posebno dovoljenje, da jim bo tako omogočeno prekoračiti mejo vsakodnevno obenem z njihovimi proizvodi in z njihovim poljedelskim' orodjem, da bi mogli izvrševati delo na poljih. Takšno dovoljenje je veljavno edino le z jugoslovanskim vizumom, izdanim v Sežani. Za takšne dvolastnike, ki bivajo v Ju-goslavij', pa bo zavezniška vojaška uprava izdala vstopno dovoljenje in carinsko dovoljenje.
Za potovanja v Svobodno tržaško ozemlje in za izhod in njega pa ne bodo veljale osebne izkaznice, ki niso prežigosane. Osebe, ki nimajo prežigosan h osebnih izkaznic, bodo morale dobiti vstopno dovoljenje Vstopno dovoljenje bo veljalo za potrebno dobo do največ treh mesecev ter daje pravico do neomejenega števila prehodov. Dovoljenje bodo lahko tudi odvzeli.
Za potovanje iz anglo-ameriške cone v Italijo pa. §i bodo italijanski državljani, ki bivajo stalno v Trstu, morali preskrbeti potrdilo, ki ga bo izdal občinski tajnik. To potrdilo bo moralo imeti žig vojaškega urada za potna dovoljenja ZVU.
Dvolastniki se bodo morali registrirati v vojaškem uradu za dovoljenja, da bodo lahko dobili svoje dovoljenje čimpreje.
Dovoljenja se bodo dobila na vojaškem uradu zia potna dovoljenja, soba 140 pravosodna palače.
Vse zainteresirane ose<be se naj takoj zanimajo za preskrbo rednih potnih dovoljenj, ker bodo pravila stopila v veljavo že s 1. marcem 1948.
OPOZORILO
Tudi danes smo zaradi mezdnega spora, ki vlada v naši tiskarni, morali opustiti izdajo »Istrskega dnevnika*. Upamo, da bo spor kmalu rešen in da bo list izhajal tako kakor prej. Prosimo, pa vse čitatelje, da nam vse pomanjkljivosti, ki izhajajo iz tega spora, med tem oprostijo.
Konference OF
Konferenca OF za HI. okraj -ljudski vrt bo danes ob 20.30 v dvorani VOM št. 3; za I. okraj bo v krožim Perossa isto tako danes ob 20, medtem ko bo za V. oljraj jutri v sredo ob 20 v ul. Conti 11.
PROSVETNA DRUŠTVA
V spomin Rinalda Rinaldija
V nedeljo zjutraj je bila kinu «Ideale» proslava obletnice smrti Rinalda Rinaldija, ki jo je priredil kulturni kroiek, kateri nosi tudi njegovo ime. Prisotni so bili starSi in zena padlega. Imel je 26 let, kO je koncem leta 1942 postal član komunistične partije. Po treh mesecih je moral stopiti zaradi zasledovanja policije v ilegalo. 20. avgusta 1943 je bil aretiran. Na svobodo je prišel 10. septembra 1943 z Ivanom Colom in Natale Kolaričem in z njima organiziral brigado «Trie-ste». Bil je kot partizan tudi v Slo. veniji, pa je bil zaradi bolezni poslan na ilegalno delo v mesto. Ko je bil v nevarnosti, da bi ga bila nemška policija aretirala, se je ponovno vrnil leta 1944 v brigado «Trieste«, kjer Je postal politični komisar. Z veliko hrabrostjo se je udeleževal vseh napadov proti sovražnikom in je S. jebruarja 1945 padel v boju v Predmeji pri Ajdovščini.
Komemoracije se je udelelila tudi skupina članov godbe «Rinaldi» in pa veliko Število ljudi.
Manifestacije za demokratično Španijo v Rossettiju
V soboto zvečer so obiskovalci ki-nopredstive v gledališču Politeama Rossetti med predvajanjem filma ‘Komu zvenijo zvonovi« priredili manifestacijo za demokratično republikansko Španijo. Gledališče se je napolnilo z letaki, izpisanimi s gesli «Ziveia republikanska španska mladina !» — «Ziveli hrabri špansk: borci prot: Francov: diktaturi* itd. Obiskovale; so vzklikali proti Francovemu fašističnemu rež.mu in pokazali solidarnost i španskim: demokrati, k: se borijo z orožjem v rokah proti Francovi tiraniji.
V nedeljo 22. t. m.
■ smučarski m vlakom v Planico
Ob priliki smučarskih tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja, ki bodo istočasno s tekmami za jugoslovansko prvenstvo, organizira Adria-Express smučarski vlak v Planico. Odhod iz Trsta bo ob 3 zjutraj, medtem ko bo odhod iz Planice ob 18. Cena je 620 lir. Vpisnino sprejemajo športna društva in A' aria-Express v ul. F. Severo.
PREŠERNOVA PROSLAVA PRI «S. JENKU». Danes ob 20 bo imelo prosvetno društvo Simon Jenko v svojih prostorih Prešernovo proslavo. Predaval bo tov. prof. Umek in sodelovali bodo člani SNG ter baritonist Dušan Pertot.
Skupno s to prireditvijo bo tudi knjižna razstava novejše slovenske in obče slovanske književnosti. Vabljeni vsi.
Sestanek v prosvetnem društvu «Vojka Smuct,. Danes ob 20.30 društveni sestanek. Predaval bo tov. Lavrenčič.
RffZNO
Razdeljevanje birovvga drožja (trebe). V ponedeljek od št. 221 do 270 ter za Padriče in Trebče, v torek od 1 do 29 ter za Gropado, v sredo od 30 do 65 in Goe, v četrtek od 66 do 100 ter Bazovico, v petek od 101 do 130 ter Domjo, v soboto od 131 do 164 ter Boršt.
Odbor za cene sporoča, da je vojaška uprava odobrUa sledeče cene: Tarifa brivcev: britje I. kategorija 50, II. 45, III. 40 lir Striženje prva kategorija 120, II. 110, in III. 95 lir. Britje in striženje prva 165, II. 150, III 130. Striženje brade prva 85, II. 70, III. 60 lir.
DESKE SMREKOVE
mecesnove, trd les, trame in kom-pensate nudi najugodneje GALEA, TRST, UL. SONNINO H, tel. 901,1,1
REDKA PRILIKA. Velika prodaja
ZAKONSKIH SPALNIC
preje 120.000 lir, sedaj 95.000 lir. Pri BIECHERJU, trgovina s pohištvom. — TRST, ul. dtiristria 27
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOnOOCOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
V nedeljo so ae zbrali v Izoli v dvorani gledališča «Arrigoni» delegati mladine vsega istrskem okrožja na svojem prvem ustanovnem kengresu. Moramo priznati, da se Je mladina za ta svoj kongres res dobro pripravljala in tudi dobro pripravila. En mesec in pol je z medsebojnim tekmovanjem merila in tehtala svoje moči ln zmožnosti, da bodo delegati na ustanovnem kongresu lahko povedali.
Ob 10 uri je ob polnoštevilni udeležb otvorll kongres predsednik tov. Klemente. Ta prvi kongres bo začrtal smernice za nadaljnje delo mladine istrskega okrožja. Glavne točke bodočega dela bodo utrditev organizacije, utrditev pridobitev NOB, borba proti špekulaciji in čmi borz', vsa pomoč ljudski oblasti.
PR VI KONGRES ZA M ISTRSKEGA OKROŽJA
SMERNICE IN NALOGE
za nadaljnje delo istrske mladine
Razširiti in utrditi organizacijo - Pomoč ljudski oblasti pri obnovi in gradnji cest - Dvigniti kulturno raven mladine
Nato je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, ki je takoj zavzelo svoje mesto in pričelo z delom. Predsednik Je dal besedo kot prvemu predsedniku VUJE, ki Je s krajšim govorom pozdravil kongrea in delegate, nato so sledili s pozdrav: zapovrstjo predsednik glavnega odbora ZAM Tržaškega ozemlja, predstavnica okrožnega odbora AF2, tov. Beltram v imenu izvršilnega cdbora istrskega OLO - SIAU in OOKP ter predstavnik okrožnega odbora ZPP.
S pozdravi predstavnikov Je bila Izčrpana druga točka dnevnega reda. Prešli so na poltični referat
Po referatu so se predstavile pionirske delegacije iz Pirana, Izole, Kopra in Umaga Mali pionirček iz P:rana le bil že po prvih besedah pieknjen z navdušenim ploskanjem. tako da se ni mogel več znajti. V ljubki in prikupni zadreg) je z blestičimi očmi opazoval navzoče, do katerih se je bii v imenu svoje organizac je obrnil z željo, da naj jim da mladina svojo pomoč. Najmlajši predstavniki treh narodnostnih skupin Hrvatek iz U-maga. Italijanček iz Pirana in Slo-v<nček iz Kopra so se z vso ZRr upijivostjo zatekli s prošnjo za pomoč k mladini, da naj tudi njim pomaga v borbi, da se na ta del oemlje več ne povrne fašizem, italijanski šovinizem in rvetovrvl imperializem! Tim delcgadjam so sledile že druge, ki »o prinašale po-
zdrave in vsakovrstne darove, knjige, ročna dela, slike, tako da je bila miza delovnega predsedstva kmalu preobložena z njimi. Poleg teh so prinesle pozdrave še številne druge delegacije, med tema delegacija okrajnega plenuma SIAU iz Kopra, ki zaseda istočasno. Krajevna ZPP iz Dekanov je poslala po dveh delegatkah voščila in pozdrave kongresu in poklonila v dar veliko sliko domačega umetnika, predstavljajočo partizana in gari-baldinca.
Na popoldanskem zasedanju so razni d skutant: govorili o mladinskih problemih. Med diskusijo pa so ge ponovno javile številne delegacije. Tako pozdravljajo kongres delegacija iz Malije, slovenske gimnazije, tovarne «Arrigonl», Cežarjl, «Ampelea», Marezige, Babiči, Kor-te. Sv. Lovrenc, Sv. Marija na Krasu In še mnogo drugih. Med tem časom prinesejo na oder pozdravne brzojavke. Skupina delegatov predlaga predsedstvu, naj se pošlje odločen protest okupacijski oblasti v Trst zaradi krivične obsodbe tov. Bruna D Este-ja, njemu samemji pa pozdravno pismo Vsi delegati se dvignejo in z dolgotrajnim odobravanjem odobrijo besedilo, ki Je takoj sestavljeno. Sledil Je referat t<>v. Graasi-ja o doseženih uspehih, ki so poroštvo za nadaljnje še večje uspehe. V referatu je poudarjen doprinos mladine istrskega okrožja v letu 1946 do 10. 2. datuma podpisa mirovne pogodbe. V dveh trimesečnih tekmovanjih je sodelovalo pri obnovi 8230 mladine, ki je napravila 22.909 prostovoljnih ur
v vrednosti 8.154.000 jugolir. Po priključitvi je pričela istrska mla-a na svoje lastno delovanje. Bila je formirana brigada, ki je pričela z gradnjo ceste Smarje-Nova vas. Tu je bilo napravljeno dela za 700 tisoč jugolir V predkongresnem tekmovanju so napravili 7.100 udarniških ur. Za prvi maj je bilo vpisana že 3000 mladine, bilo Je postavljenih 12 nogometnih skupin, pripravljeno eno športno igrišče in trije sedeži mladinsk-h odborov.
Naravno Je, da se je pokazala potreba napraviti se več. To leto bo potrebno dati večjega poudarka pri udarniškem delu in pomoči pri Izvedbi setve. Delo tajnikov po krajih je bilo še zelo pomanjkljivo. Precej se je napravilo glede razširjenja tiska, toda v bodoče bo potrebno se več Podpreti bo treba pionirsko organizacijo. To leto bo treba dokončati cesto Smarje-Nova vas — slovensko gimnazijo v Kopru, šolo v Semedeli, šolo v Izoli, športno 'grišče v Kopru In druga važnejša dela. Za izvršitev tega dela bo potrebno formirati štiri mladinske brigade, vsaka po 100 mladincev. Poleg tega se bo formiralo ae 7 drujsih brigad, ki bodo vršile druga važna dela po vsem okrožju.
Za kulturni dvig ae bodo v vseh vaseh ustanovili nekaki študijski krožki. Za še večjo povezavo med delavsko mladino in študenti, med vasjo in mestom med tovarno In deželo se bo skl cal kongres delavske mladine Ob tej priložnosti sa bo tudi priredila razstava delavske mladine, katere ae bodo lahko
udeležili s svojimi izdelki, delavci tovarn, študenti, rokodelci, kmetje in pokazali, česa so zmožni. Vršil se bo tudi dan kmetov, na katerem »e bodo zbrali vsi mlajši kmetje, da se pogovorijo o svojih problemih.
V d'skusi ji je delegat Stokovac iz Poropatov-iBuje) preprosto povedal, kako je mladina njegove vasi pomagala pri gradnji šole, ker je čutila, da je za dvig izobrazbe nujno tudi šolsko poslopje. «Prej je bilo v naši vas; polno nepismenih, zdaj ni nobenega več*, je dejal.
Tekom d'skusije je bil sprejet predlog, naj se s tega kongresa pošlje v znak bratstva in enotnosti pozdravne telegrame Mladinski fronti Italije in Slovenije. Predlog je bil sprejet z dolgotrajnem ploskanjem in vzkliki «Zivela Italijanska demokratična mladina!*.
Se ena delegacija, Sv. Tomaž pri Kopru prinaša svoje pozdrave kongresu, nakar je bil podan se referat o vzgoji mladine. Referat poudarja potrebo vsestranske izobrazbe. Odpravljati je potrebno namar-no in na hitro sestavljene programe za kulturne prireditve, katere so le kot nekako mašilo in je glavna točka ples, ki sled’. Kongres mora postati prelomnica med prejšnjim pomanjkljivim samovzgojnim zranjem. V novo tekmovanj: se mora mladina podati z geslom: Caso pis, knjiga, stenča*. pevski zbor, telovadba morajo postati domači v vsaki hiši, močno orodje v rokah mladine v borhi proti poizkusom urinjevanja škodljivih elementov in ideologij med našo mladino.
Polno diakutantov ae J® še pri-
glasilo, a se je zaradi kasne ure moralo omejiti samo na najvažnejše. Sledile so volitve novega okrožnega odbora, v katerega je bilo izvoljenih 13 mladincev in mladink. Razdeljene so bile nato nagrade najboljšim mladinskim rajonskem odborom. Prvo nagrado umetno vezeno svileno zastavo je dobil koprski rajon. Med študenti je dobila nagrado Pomorska akademija v Semedeli, med .delavci tovariši iz «Ampelea», med kmeti pa tovariši iz Castanje — Buje.
'Ob zaključku so bili sprejeti sklepi in več pozdravnih telegramov, katere bomo objavili v prihodnji številki.
PRESKRBA
Prosta prodaja sladkorja: Obveščamo prebivalstvo, da s: lahko prosto nabavi sladkor, ki je v prodaji po zvišani ceni. Zadruge in trgovci zato lahko izdajajo ta sladkor brez živilskih nakaznic.
Opozorilo delavstvu: Opozarjamo delavce in nameščence, da poteče rok za pro!o?,ltev potrdila o zaposlitvi za preiem dodatnih živilskih nakaznic za mesec marec 20. februarja Do tega dne morajo u-pravčenei predložiti pristojnemu krajevnemu LO od svojega delodajalca :n sindikatom potrjena omenjena potrdUa. ker se poznejše prijave ne bodo upoštevale.
Tvrdke, ki zaposlujejo večje število delavstva iz enega in istega KLO. lahko izdajajo skupni seznam, kateri mera vsebovati vse podatke, k: j:h zahteya potrdilo o zaposlitvi. Ti seznami naj se izdelajo v 3 izvodih, od katerih naj se dva predložita KLO, kateTi bo enega zadržal, drugega pa bo vrni; skupno z dodatnim; živilskimi nakaz-ncam; za delavstvo, katere naj se nato razdelijo v podjetju. Seznam naj Ima tudi eno kolono, kjer bo vsak posameznik j svojim podp som potrdil prejem nakaznice. Tako podpisan s: znam je aito vrniti KLO v dokaz, da so bile nakaznice v redu razdeljene.
C
NECCHI
a o u
šiva veze, krpa, ob šiva
luknje, prlšije gumbe
in čipke brez okvira. PLETILNI STROJI DUBIED.
TuIIio IVatale
TRST
Ul. C. Battisti 12, tel. 6533 Podružnica v TRŽIČU Korzo
„Singer“ šivalni stroj
garantirano dober, za 12.000 lir, drugi stroj «Singer» z okroglim čolničkom, pogrezljiv, ter razkošni z mcd<rnim ohlštvom PO ZELO UGODNI CENI.
COSLOVICH, ulica A. Man zoni 4, skladišče
S PA LNICa
z vzmetmi in žimnicami za Ur
78.000, spalnico za eno osebo za lir
35.000, kuhinjsko opremo za lir
38.000, spalnico z štiridelno omaro, dva volneni žimnici, dve postelji, štedilnik, rad'o, divan, šivalni atroj, jedilnico, dobro blago za moško obleko, posteljno pogrinjalo, zaradi selitve prodam. — SV. IVAN, UL. RAFFAELO SANZIO 20, I.
ZDRAVNIK
Dr. Franjo Delak
sprejema v ULICI COMMERCIALE 10, n.
od 10-12 in od 3-5 popoldne. Izven teh ur sprejema na domu v Barkovljah, ulica Bonafata 9, tel. t9581!
KOLEDAR
Spominski dnevi
19a je prišla v vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije sovjetska vojna misija.
1865 se je rodil v Senju Silvije Strahomir Kranjčevič, hrvat-ski pesnik.
PRESKRBA
Oddaja odrezkov. Vsi razdeljevalci živil morajo danes oddati občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke riža (št. 32), medtem ko morajo avtorizirane menze oddati odrezke testenin za delavce zaposlene pri vojaških edinlcah.
Dvig nakazil. Danes morajo vsi razdeljevalci živil dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za pecivo za skupino od 0 do 4 leta, nakazila za testenine za skupino od 0 do 9 leta ter nakazila za ječmen za skupino od 9 do 19 ter preko 65 leta.
Brezplačno razdeljevanje zavoje AVISS za upokojence I.N.P.S. Upokojenci INPS stanujoči v Trstu bodo v spodaj imenovanih dneh lahko dvignili zavoje AVISS, ki vsebujejo po 1 kg sladkorja, riža, testenine in 1 litra olja na odrezek 34 živilske nakaznice in proti predloženju possbnegia potrdila INPS-a. V mestu bodo razdeljevali kakor sledi: za črke A, B, C 16. t. m.; D, E. F, G, H 17. t m.; I, K, L, M, N 18. t. m.; O, P, Q 19. t m.; R, S, T 20. t. m.; U, V, W, Z 21 t m.
Upokojenci s podeželja bodo lahko dvigniti zavoje v dneh od 23. do 28. t. m.
Prodajalne bodo izdajale s sledečim urnikom: v ul. Gioia 6 od 8-12 ter od 14.30 do 17.30, medtem ko bodo prodajalne v ulici Udine 73, trg V. Veneto, ul. Muzio (Sv. Vid) ter v ul. G. Cesare razdeljevale med 8 in 12.30 ter med 16 in 19.
Po 800 gr masti bodo začeli deliti v ponedeljek za vse potrošnike mesta m podeželja na odrezek VII-mast živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 28. t. m. Cena v mestu 80 lir, za podeželje 82 lir za k*.
ENOTNI SINDIKATI
Zveza ES prehrambene stroke.
V sredo 18. t. m. cb 19 imajo sestanek vsi zaupniki industrijskih in trgovskih podjetij.
Zveza ES prehrambene stroke.
V četrtek 19. t. m. ob 19 se sestane glavni odbor.
Krojni tečaj na Proseku. Jutri v sredo ob 18.30 se bo začel krojni tečaj na Proseku. Vpisovanje prejema tov. Furlan Stanislav v Ljudskem domu.
Krojni tečaj v ul. Monfort S. V ul. Imbriani 5 se sprejemajo zadnja vpisovanja za krojni tečaj, ki bo v ul. Monfort 3.
Zveza, prehrambene stroke. V sredo 18. t. m. ob 19 seja industrijskih in trgovskih tovarniških zaupnikov.
V četrtek 19. t. m. seja upravnega odibora.
URADN5 OBJI3VE
Dr. Egon Furlan je bil imenovan z ukazom št. 56 z dne 10. t. m. za upravnega nadzornika področja z vsemi funkcijami, dolžnostmi in pravicami pokrajinskega nadzor-nka.
Torek 17. februarja
Silvin, Simej Sonce vzhaja ob 7.03, zahajs ob 17.33. Dolžina dneva 10.3& Luna vzha ja ob 10.10, zahaja ob 0.15.
Jutri 18. februarja Dragoš lava, Rado
I SLOVENSKO-NARODNO gledališče
| ZA TRŽAŠKO OZEMUEI IKIlllllllillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII111111^
Danes 17. februarja ob J
«Ana Christie». Gostovanj«' domu kulture v Skednju.
Četrtek 19. februarja ob #•
*Ana Christie>. Gostova®? Rocolu.
Petek i0 februarja ob
Ivan Ca nit ar, Kralj na novi. Gostovanje na ProseW’
Nedelja «2. februarja & " in SO:
*Ana Christie». GostCA^i® Nabrežini. Predstava ob namenjena obiskovalcem i* 0 lice Nabrežine.
GLEDALIŠČE VERI*1
Noooj ob 20.30 bo za obreda A prva predstava Hova»• Režiser Aleksander Sanin, Jonel Perlea.
Radijski sporef
TRST n (m 203,6, Kc ^ v torek 17. februarja
11.30. Reproducirana £l83b^lb> Sodobna Anglija, 12.10. Ru5* ^ rodne pesmi. 12.45. Napovc”.,,7 in poročila. 13.00. Lahka i..; 13.30. Fantje na vasi 14,00. 'jlj* glasba. 14.15. Pregled tiska. Plesna glasba. 18.00. Zgod°';‘lf p reda vanje. 18.15. Glasbeni * mezzo. 18.20. Komorna dela maninova in Arenskega. dinska oddaja. 19.30. Lahka iy,j 19.45. Napoved časa in -j
20.00. Glasbene uganke. harjevi in Straussovi valčka j-Slovenska književnost. 21-00;^ fonična glasba 21.45. Plesi I^jl narodov in časov. 22.30. ‘v1 glasba. 23.00. Ritmična g'lae'f'J" Napoved časa ift poročila. 23-J1; tanje jutrišnjih sporedov 23-^ nočna glasba. 24.00. Zaključen
Odg. urednik STANISLAV Tisk Stabilimento Tip. Trf '
MALI O G L A j,
SLOVENCI V ARGENTITrt-jL Buenos Airesui! Kdor ve za brata Hlede Izidorja (Izak)- jj, javi na naslov Hlede Hilar*^ j kovač 8, Karlovac, Ju#os2av]2>-'j
PETSTANOVANJSKO HlS?- „ rnčrno za gostilno al; glavni cesti prodam. (Sv. dalena). Informacije v ul. d no 30.
HISO Z ZEMLJIŠČEM aJi 'J zemljišče prodam. Mikullch, u1,. 1’Istria 36, L nad.
Dne 14. t m. je po kratki in mučni bolezni preminul naš ljubljeni
JAKOB BEIIC
zlatar in urar.
2alujoča družina In sorodniki naznanjajo žalostno ve*< vsJm prijateljem in znancem.
Pogreb nepozabnega pokojnika Je b.l 16. t. m. iz mrtvašnice mestne bolnice.
Obenem se zahvaljujemo vsem, ki *o spremili drageg* pokojnika na zadnji poti.
Trst 17. II. 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZADRUGA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .
PltOD&IMCEV
ti V R IVA
e. z
o• *
URAD: Ulica Mazzini 6.
SKLADISCE: Ulica delit Milizie (_UontebeVo),'
Dobavlja po svojih članih:
oglje, trboveljski premog in drva
KMETJE - V8IHAHJI f
zapomnite si **
Ustanova domačih kmetg^! ki nudi vse za. kmejj£ stvo po najugodnejših ce in najboljše kakovosti
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
i o. j v TRSTU
Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO jt. 1 — Tel. Poslovalnica v TRSTU: u*. S. Mercadante št. 4 — Tel. 88-'i Poslovalnica v MILJAH: ulica Mazzini št. 1. SVOJI k SV0jl®L
TRST, UL. VASARI 10.
TRST, UL. VASARI
BOGATA IZBIRA MOS\IH IN ŽENSKIH ČEVLJA
TREVISAN
ZELO NIZKE CENE
TRST, UL. VASARI 10
TRST, UL. VASARI
10.
KINO NA OPČIAjjj.
predvaja DANES v torek	M, *% M	U I K
17. t. m. živahni film . .	W U K H	U
S2 oovori o možu ..Senci,
V SOBOTO in NEDEIJO 20. In 21. t. m. pa nekaj pikantno krasnega.....v j/avnl vlogi svetovno
 PRSTA
OGLEJTE SI TA ZANIMIVI SPORED,
NE VARAJ MEZMENOJj