SPREHOD POZGODOVINI BEŽIGRADA
Mesto je kraj spomina
Nedavna razstava Plečni-kovega opusa Je morda spod-budlla marsikoga, da se je te-meljito ozrl po mestu na pro-čelja, strehe, vrata in okna hiš, tti nemo pričajo o bogati Ijubljanski arhitekturnl prete-klosti. Tudi Bežigrad se pona-fta z lepimf stavbarskimi do-seikl, kot nas je prepriftal po-govor z doktorjem Pelrom Krečičem, zgodovlnarjem in umetnostnlm zoodovlnarjem ter ravnateljem Arhltektume-ga muzeja, ki ima svoje pro-store v nekdan|i Plečnikovl hl-i\ v Karunovi ulici v Trnovim.
•v.
DR.   PETER KREČIČ:  »škoda /« vštkB hiie, kl/ofa tnba podntl.«
Peter Krečič je že dolgo Be-žigrajčan. Lela 1950. ko je imel tri leta, so se s starši preselili v hiSo v bližini Stadiona, ki je takrat že nosila napis Tyr$eva cesta. Okolica Fondovih blo-kov, Posavskega in okoliške ulice so bile igrišče in učilnica njegove mladosti Zda) stanuje (letos bo že deset let) v Ulici 29. Hercegovske divizije v so-seski BS-3.
»Pri poklicnem zgodovinar-ju se osebni spomini velikokrat stapljajo z zgodovino samo,« pravi Peter Krečič. Sam se na primer spominja tiude zime v letu 1952, demonstracij za Trst in kako ga je mama ko je imel deset let, peljala mimo Ijub-Ijanske univerze ler rekla: »Umrl je Plečnik, pojdiva«ga
pogledat." Bil je januar natan-ko pred tridesetimi leti.
Da zapis ne bo ostal le pri osebnih spominih, poglejmo, kakšen je bil urbanistični in ar-hitekturni razvoj Bežigrada v zgodovini. Mimogrede, veliko zanimivih podatkov o tem je moč razbrati tudi iz knjige Naš Bežigrad
Bezigrad se je, kot je pove-dal dr. Peter KreČič. začel obli-kovati kot naselje po 16. stolet-ju. Cesto, ki je vodila po trasi današnje Titove ceste, pa so uporabijali že rimski vojaki. Na območju občine je bH v turških časih po vsej verjetnosti Begov grad - koča turškega poveljni-ka in morda izhaja ime Beži-grad prav iz tistih Casov. Osrednja prometna žila ki je povezovala Ljubljano s Stajer-sko. je ohlikovala vzdolž ceste tudi naselje. Najprej _seveda kot predmestje. o čemer priča nekdanje pokopališče s cerkvi-jo svetega Krištofa, ki je stalo do začetka tega stoletja na prostoru današnjega Gospo-darskega razstavišča. Pokopa-liSče se je leta 1906 preselilo na Žale, njegov zadnji ostanek pa je Še danes Navje. Na Žalah je edinstvene poslovitvene ve-žice uredil in zasnoval Plečnik ob koncu tridesetih let.
V drugi polovici prejšnjega stoletja je ponudil Bežigrad plodna tla za razvoj industrije. Zrasle so strojne tovarne in li-varne in Žabkarjeva tovarna ob Vilharjevl cesti. Lep primerek stavbarstva pa predstavlja tudi kasnejša tovarna Tuba na Kamniški ulici, ki jo je skupaj s prizidkom k Tovarni dekorativ-nih tkanin (danes prostori Kr-ke) zasnoval arhitekt Herman Hus. Z delavstvom je zrasla tu-di potreba po zidavi prvih sta-novanj. Konec prejšnjega sto-letja je bila zgrajena Hranilni1 Ška ulica - prvo stanovanjsko naselje v občini, kmalu zatem pa so področje današnjih kra-jevnih skupnosti Bežigrad I in tl sistematično pozidati z vi-lami.
Med obema vojnama je Beži-grad doživel pravi razcvet po-zidave in postal poligon za preizkus novih gradbenih ma-terialov in stavbarskih oblik. Njegovo rast bi lahko primerja-li le z rastjo takratnih severno-ameriških mest. V Dermotovi ulici je po zamisli arhitekta To-mažiča Vzajemna zavarovalni-ca zgradila prve vrstne hiše v
X,
V začttku tridesetlh let fe Vzajemna zavarovalnica zgradlla v Dermo-tovl ulici prv* vrstne hiia za Betlgradom. Stavbe slogovno spominjafo na Pttčnlka, «*/ jth /e zasnoval njegov uitntc arhitekt Tomažič.
občini, ki še močno spominja-jo na slog njegovega učitelja Plečnika. Zelezničarji so iz po-sebnega fonda zgradili »fon-dovke«. Gradbeni inženir An-ton Mavrič je ob Tyrševi (Ttto-vi) cesti ob koncu tridesetih let sezidal cel niz kockastih blo-kov po moderni funkcionali-stični maniri z visokim bival-nim standardom in celo s ka-varno Bežigrad (v današnjih prostorih trgovine Astra). Ob Vilharjevi cesti je arhitekt Ivo Spinčič postavil »blokovno« naselje (ravno nasproti Kmetij-skega inštituta) za zaposlene v carinarnici.
Nekdaj predmestje je počasi postajalo mesto s pestro slruk-turo prebivalcev - od bogata-šev in uradnikov do delavcev, z dvema sodobnima šolama {da-našnjima Srednjo naravoslov-no in osnovno šolo dr. Vita Kraigherja) ter s Stadionom. -Zanimivo je,« pravi Peter Kre-čič. "da je Plečnik zasnoval Stadion bolj za odvijanje raz-nih prireditev kot za športne igre. Že njegova lega (vzhod--zahod) je za igre manj pri-merna, saj ima eno moštvo za-radi motečega sonca vedno slabši položaj. In še ena cvet-ka. Ob otvoritvi Stadiona je bi-la kot prva nagrada na prilož-nostni tomobli podeljena vila Stadion, kijo je zasnoval arhi-tekt Navinšek in stoji ob križiš-ču Mariborske in Ptujske ulicfe.
Po zadnji vojni so gradbeni-ki vtisnili še odločilnejši pečat v podobo občine. Eden prvih pomembnejših dosežkov je Savsko naselje, med pomemb-nejšo arhitekturno dediščino pa spadajo tudi tri stolpnice na Topniški ulici, okrogla stavba vrtca Mladi rod na Crtomirovi lilici ter kompleks Gospodar-skega razstavišča in poslovna stavba Slovenijalesa v bližini. Arhitekt Savi Sever je zasnoval stavbo blagovnice Astra in se-verneje ob Titovi cesti proda-jalno Merkur Kranj ter stavbo Avto moto zveze Slovenije. Nov bežigrajski center počasi oživlja v tako imenovanj Pfavi laguni, vse pomembnejše z oblikovnega stališča pa tudi Številne nove soseske.
»Kljub temu pa ostajajo prav soseske 5e vedno le bivalni (spalni) otokr namesto prava 2iva naselja, saj nekaj lokalov Še ne naredi pravega mesta. Ljudje pa potrebujejo precej časa, da te nove stanovanjske kolose sprejmejo za svoj kraj ali okoliš,- je menil sogo-vornik.
»Kljub vsemu napredku in povsem razumljivi potrebi po prostoru za nova delovna rhe-sta in za nova stanovanja, je in ostaja mesto predvsem kraj spomina, zato je škoda vsake hiše, ki jo je treba podreti,« je končal Peter Krečič.
VIDA PETROVČIČ