2o t h’ H ■O j 'katerega so pisali, delimo v dve skupini? a/ trd materialf b/ me hak oz. polm e h ak material« Trd material so upoiab- 1 ja 1.1; v naj starejših časih* les,-kamen, opeka, drevesna skorja* S temi spomeniki se peča epigrafikc /veda. o napisih«/, ki spada v arheologijo® Zbirko takih napisov n- k r 'men iz rirasko-latin ske dobe je objavil Theodor Mommsen pod n-slovotnS Oornu s inserint i onura Lati ¬ na rum * P olmehak material je bil v osek . V stepem veku so lesene tabli¬ ce tenko prevlekli z voskom in vanj začrtavali tekst, To so tabulae eeratae antične dobe. Več t"kih tablic so povezali v i; codex :; ■# Dve povezani tablici so imenovali dyptichon, -tri t r 'ko združene tablice tryptichon, ^ezali so jih z žico "Li s čim podobnim# Vosek je bil včasih pobarvan, navadno škrlatno rdeče. V šolah so pisali in raču¬ nali j ohr- njeni so n m taki notesi • ntične dobe# Tudi krščanske cer¬ kev jih je-prevzela. Zapisovali so si cerkveni koledar, svetniška imena in podobno. Ohranjeni sta nam dve večji skupini takih tablic? ena iz jev in Herkulaneumc /med ter?- 8 tudi zasebnopravni teksti/, druga pa iz Xl "- //. .t ni -o Mr,/. I>e 1 so voščene tabi 1 cs uporabljali tudi še pozneje* eui . .e so nam še iz Mari. - 3 Velikega tc.r iz 13. in 14. stol. Tablice iz brongo* So večinoma diptihi. N notranji strani naj¬ demo navadno tekst odpustnice odsluženega rimskega voj ate, . P A P X R U S c _ Papirus je najvažnejši material, na katerega so v fetarem veku pisali. Do 11. stel. po Kr. j c p-pirus v Evropi sc vedno material, ki prihaja za pr. ktično pisanje v poštev« Prepariran je iz rastline cyperus papirus, ki raste v Nubiji Zgornjem Egiptu. Stržen te rastline so razrezali na tanke plasti, jih preparirali na posebne načine, jih gladili, prilepljali eno na drugo in jih t-ko pripravili za pisanje. Po dve plasti, zlepljeni ena na. drugo, tvorita en list. Na eni strani so nitke v vertikalni, na drugi v horizontalni smeri. V promet so prišli dolgi komadi takih listov v obliki valja-zavitka• V Egiptu so že zgodaj pisali na papirus, ki ga Grki nazivaj o biblos, hartos, Rimljani pa charta. Tudi knjige so imele obliko zavit— kajprvi del zavitka? protokol, zadnji de Is estrtokol. Papirus je bil razširjen v Egiptu ter po gr e ekm in rimskem svetu, dokler ga ni začel izpodrivati pergament. Prelomnico v razvoju papirusa kot pisal¬ nega materiala so povzročili Arabci /islamsk- ekspanzija/, ki so pre¬ kinili izvoz papirusa v Evropo. Kljub temu pn se je papirus še dolgo ohranil v Evropi« Frankovska merovinška pisarna piše v 6. in 7.stol. listine še na papirusu« Nad- Ije se je ohranil v pis r rni papeške ku¬ rije, kjer pišejo na papirus vključno do 10. stol« Listine na veliko- moravski dvor /knezu Koclju/ so v papeški kuriji pisali na papirus. Zadnja ohranjena, na p? pirus pis' na listina jc iz sredine .11« stol, iz dobe investiturne borbe. Velike knjižnice hranijo spomenike na papirusu kot dragocene- tekste /Brit neki muzej, Vatikanska, knjižnica, leningraj ska knj i žni c r */ __P E RG A 'M E N T V žnejši za noše okolje je pergament, ki je papirus izpodrinil. To je na poseben način ustrojeno.', koža. Pisanje no- kožo pozna že zelo stara. doba. Judje so n.pr. sveto pismo pisali na kožo. Za prepariranje kože ime.mo ohranjene recepte iz srednjeveških samostanov« Pozneje so se s pripr'vljanjcm. pergament" bavili meščan¬ ski krogi - cehi in obrtniška združenja« Kožo so namakali v faztopino vode in apna, jo potem nategnili, zgladili* prevlekli s kredo, zakr¬ pali luknje in jo rezali v oblike, kakršne so potrebovali. Pergament so izdelovali izs 1.telečje, S*ovčje ali koštrunove kože« Znaki za določanje kože* pergament iz telečje kože je- trši, bolj grob in rumen, oni iz ovčje kože p'- je svetlejši, finejši in bel. To je važen kriterij za provienco tokopisa, Severni narodi /Slo¬ vani, Nemci, Angleži in dr«/ so uporabljali pretežno telečjo kožo, dežele /južna Francij'’, Španija, Italija/ pa ovčjo kožo. Niče¬ sar ni znanega o tem, da bi za pergament upor'bij ali oslovsko kožo« 1 a ' e vesti o rokopisih n". pcrg n mcnt imamo iz 1.stol.po Kr«, prve ohranjene eia:- + : v 'r + e pa iz 4»stol« po Kr, Od 4.stol. d'Ije so pergament vsubolj uporabljali z' knjige. S tem je knjiga dobila tako obliko, kakršno ima šc dandanes. Tudi oblika polic za pergament,n. knj i - ge se je spremenila j je drug" r n" k"ker z~- one iz papirusa. V zgodnjem srednjem veku je pergament čedalje bolj osvaja 1 knjižni trg in pisarne? kjer s o v izdajali 'Listine. Mcrovinska pisarna je v 6. in 71 8to,l« uporabljala še papirus« Karolinška pisarna v 8» in 9:, stol. že pergamentu Pisarna papeške kurije je uvedla pergament šele v Ho 'stoletju? v Pergament so včasih tudi barvali s .. tako n.pr .krasbtre izdaje s škrlatno barvo? ter pisali nanj s srebrom ali zlatom* P API R* Papir je prišel iz 'Kitajske, kjer so ga iznašli okoli 1. 100 po Kr? Na poti proti zapadu je prišel v Srednjo Azijo, od koder so ga Arabci posredovali preko vzgojnega in južnega sredozemskega območja v tri smeri* 1* v Španijo? 2. preko južne Italije v Zgornjo Italijo in Pran sij oj 3«prck'o Bizanca, na Ba jki n in v slovanske države« Iz 4« stol* imamo ohranjene papirje, nastale : v Turke stanu* V Španiji se je v 12« stol, začel širiti papir kot prvi v Evropi. Od takrat imamo prve podat ke o mlinih za p^pir na -Iberskem polotoku« Časovno sledi nato najprej Južna, nato Zgor*Italija* V Benedkah pišejo v 1.polovici 13«stol« poslovne knjige že na papir kljub prepovedi« V 13.stoletju se razširi po Evropi. V '13* stol. Nemčija še- nima mlinov za popir, V Sloveniji začno uporabljati papir v 14«stol* Dobivajo ga v Slovenijo najprej iz Benedk, od 14ostol. d r lje pa iz južne Nemčije /Niirnburg»Augsburg*/ Najstarejši ohranjeni# na papir z latinskimi črkami pisani teksti so iz 9* in 10,stol. Vrs te papirj ai Imamo različne vrste papirja« Dobre vrste ima¬ jo že- v srednjem veku nosebne tovarniške znamke lcot zaščitne znake posameznih tovarn. Ti -vodni znak i^/Vasserzeiohcn? f Uigran* marque du papier/ so važni za ugotavljanje provenience. Mullner je napisal razpravico o papirjih v ljubljanski muzejski knjižnici. Za ugotovitev vodnih znakov imamo 2 publikaciji/ Litr-čev* Paleografičeskoe značenje burr-žnih vodnjanih znakov. Leningrad, 1899* in Briquett Le filigrane du papier* Vodni znaki ki so različni* V L4»stol. so uporabljali za to obliko volovske glave, krog s troglavo goro, trolovko zvezdo, peterokrako zvezdo itd« P? cajn i material in zun an.i" ob li ka s r edn.i ev e š k e kn.1 ige« Pisalno orodje je r-zlično« Odvisno je od materiala, na kate¬ rega so pisali, V kamen so klesali z' dletom, v vosek pa so včrtavali znake z lesenimi koščenimi držali. Pergament so posrtgali, namazali z apnom, 'Luknje' zakrpali in včrtall z barvilom ali svincem vrste za-pisanje* v Črnilo so pripravljali no. razne načine po receptih, ki so o- hranjeni, med njimi zaaEgjsic staroveški recepti iz vzhoda., V srednjem veku so ga delali iz šišk in mešali zraven kovinske zmesi /vitriol/, lahko pivo, vino ali jesih. Nazivi za črnilo: grški '‘metan enkauston", italijanski " inchi ostro ,! , francoski "enere". Z rdeč ilom so risali inicialke« vladarji pa so se z njim podpisovali, tako n-pr* po vzgle¬ du bizantinskih tudi srbski in bolgarski vladarji. Zelena barva je bila privilegij za podpisovanje carigrajskih patriarhov« Oblike. Jcnjijpa 01-tajajo 3 oblike srednjeveških pisanih sp o-' r k .. . i* tekst, napis"n n pa-ua::...:; ... i L; u ; ? v obliki z 1 tke j jo codex« - 5 - Papirus je prihajal v promet kot zavitek /rotulus,biblos,volumen, liber/. Pri čitanju so zavitek razvijali in spet navijali /zavijati- compiicare, razvijati-exp'licare, implicit-začetek knjige, c-xpli cit - konec knjige®/ Zbirka rotulov se imenuje bibliotheka . Oznaka "biblios" je prešla tudi ra "biblijo" /knjigo vseh knjig./ Rotulus so popisovali takole* ____ Na obeh koncih zavitka sta bili slonokoščeni ___ ali leseni držali. Posamezni med seboj zlepljeni -—--—. sestavni deli rotula so se imenovali " tomus "» -- - Prvih teh listov je bil "protokol", zadnji list pa "eshatokol"* Obliko zavitka pozna še srednji vek za list ine /n.pr, notarske tistim v Italiji./ ——-Na današnjo knjižno obliko je vplival per¬ gament v L. stol. naše ere /po Kr./ Takrat označuje izraz "kodeks" več pergamentnih, 'med seboj vezanih listov. V 2.stoletju imenuje li¬ teratura že večje število kodeksov. Iz 3.stol.imamo kodekse upodoblje¬ ne na reliefih. V obliki knjig so najprej pisali juridične tekste, pa tudi potno lektiro. V pozni antiki in v srednjem veku je bila knjižna oblika kaj raz¬ lična* Najdemo vse oblike, ki so nam danes znane /S J f 4°, 2°,/ Te knjige so že v srednjem veku sestavljali po polah. N-jnavadnejša sestavina kodeksa je pola, ki se imenuje kvnternii /quaderno-zve2E k- cahier/. To je tiskovna pola. 4 listov-preganj eno na dvoje je 8 listov a li 16 strani. To je izvor naše običaj ne tiskovne pole« Poleg kvater- nij e poznamo pole z veČ ali manj listi* binij- 2 prvotna lista, preg - ajena na dvoje = 4 listi = 8 strani® Seksternij=6 prvotn. listov, pre¬ ganj er. ni h - 12'1*stov=24.strani. Dalje kvinterniji, terniji itd« Isti kodeks je navadno sestavljen po polah z istim številom lis¬ tov, To je važno za presojo srednjeveških kodeksov. Te pole so že v poznoantičnih in srednjeveških kodeksih šteli kakor danes Označevali so jih v ,s črkami ali s številkami ali pa kombi¬ nirano, n.pr, A I, B II itd. številke za pole = kustodi . 'Nekaj drugega so reklamantos prva beseda*neke strani je ozračena tudi na prejšnji strani spodaj v pbd besedilom. To je bilo običajno v srednjeveških kodeksi sife. Pri proučevanju srednjeveških kodeksov se moramo prepričati, kak¬ šne so pole, ali ne manjk" Irak list, kako je s kust odi in reklamanti, nadalje točno prešteti liste in .nanje s svinčnikom napisati tekoče oteviLke. 3te.lemo liste in nc strani. Označujemo jih s črko "f"-folio* f 1= 1.stran, f li= obrt.str,1.lista /obratna stran./ ali f 1 r. /reeto-prava str./, f. i v./verso-obr 1 'tna str./ Linira nj.es v pergament so na slepo vtisnili ali s kakim barvilom potegnili črte v enaki razdalji, ki so jo ob robu že prej označili z luknjicami, napravljenimi z nekakim šestilom. Poleg vodoravnih so po¬ tegnili tudi navpične črte /za določitev roba J/ • •__? i s a n j e Izrazi za pisati = seribere, u^iarera formarc. V antiki so imeli dve vrsti piscev* 1*tahigrafi-brzi pisci, *«-ka ligraf i-le-popisci, t.j, oni, ki pišejo kra šotne izdaje. Iz antične bobe imamo podatke tudi o knjižnem trgu. Knjigarna se- imenuje s ta ti o , od tega izraz "štacuna ff n Knjige so množili s prepisov"njem tekstov. V -"•ran.jem veku so bili samostani ter kapiteljske in škofijske cerkve sredibča rakega dela. Beseda r 'clericus-- je na Angleškem debila pomen "pisoa knjig". V poznem srednjem veku prahaja pis-nje knjig v širše kroge - obrtna združenja. Kasneje so pisali knjige v "offioinah" /prepisav«lni,o'ah knjig/. Srednjeveško knjigotrštvo se ne da ptn aif * primerjati z antičnim in seveda' tudi ne. z današnjim knjigotrštvom. Pii rokopisih in kodeksih je treba paziti tudi na zadnjo stran in na iniciale, ker je v njih' večkrat skrito piščevo ime. Imamo podatke, da so še v 16. stol. pisali knjige v posameznih primerih z roko. Knjige so deloma opremljali z ilustracijami. Te ro¬ kopisne knjige Imenujemo iluminirane /illuminare = krasiti/. Tu imamo ra .zn e sloge,., ki gr-do vzporedno z umetnostjo sredn jev c ških slo¬ gov/barbarski slog, miniature iz karolinške dobe, gotski,' romanski slog/, < Ve zava srednjeveških kod.ksov :. platnice iz lesa, pergamenta, ko ž e ‘ al ’fpa s_.mo br o š ira ne j j? la t rii c e so cesto obite s kovinastimi okraski. Posbno dragocene knjige 'so pritrjevali k polioam 3 veriga¬ mi /codiocs oatenati/j Sledove takih verig najdemo med rokopisi ško-" fijskega arhiva v Mariboru. - -Napisi, na platnicah in včasih na obre¬ zah so često krasotno izdelani. Večkrat je vrezan naslov tudi v obre¬ zo.' Palimpsest je tekst/, ki je bil ne-koo 'napisan na pergament, potem pa "so ga izbrisali in na isto mesto napisali nov tekst /psauo = bri¬ sati/, Take palimpseste mora paleograf preiskati in ugotoviti bese¬ dilo izbrisanega teksta. Za to uporabljajo dve sredstvi : a/ kemijo, b/ fotografijo, S kemično-raztopino prevlečeni pergament je čez hekaj časa pokazal prvotno pisavo, Ta postopek pa pergament razjeda in ga uničuje. Boljši je poseben način fotografije. Prvotno besedilo je včasih zelo dragooeno. Naro dna in u niverzitetna knjižnica v L jubljani im a nekatere dra¬ gocene "'r61čopise“'~MeT”h3Tmr _ /e' neY'r*cjTccpTs' lzlTJj šTol. - karolinška doba - s tekstom cerkvenega znača-ja, ki je v svetovni literaturi re¬ dek. l.Zelo dragocen je "Stiski rokopis" /iz konca 12. stol, ali za¬ četkom 13, stol./ L. 1136 so v Stični priredili rokopisno delavnico /scrlptorlun/. Tam je nastal ta rokopis z lepimi inicialami In.-ilu¬ minacijami. Sestoji iz skupine rokopisov, ki se nahajajo deloma pri nas, deloma pa v naoionalni biblioteki na Dunaju, kamor so prišli po reformi Jožefa II. Vezava je iz 17. oz. 18. stol,, tekst pa je na¬ stal po letu 1164, /saleburški nadškof Konrad II, jc na listu 211. označen ko.t še živeč/. Da je rokopis zares iz Stične, kaže oprema, iniciale, značilnost pisave v Stični /okrogla karolinška minuskula izza konca 12 . stol./ ir. ‘razni vpisi iz mlajših časov, napisani od stiškega knjižničarja Gregoriča / n 4 pr, "Ta kodeks je vpisan v kata¬ log stiških knjig"./ Kodeks je sestavljen po kva torni j- ih /4 prepog¬ njeni listi = /8 listov = 16 strani/. Opremljen je z inicialami ro¬ manskega stilaPisava kaže rahel prehod v gotsko minuskulo. Vsebina je'verska. Na koncu beležka.; "Naj ne vidi Kristusa oni / 1 ki bi u- krudel to knjigo". 2. Rokopis je iz konca ,12. stol, z vezavo iz 17, stol. Pisava Je sistem kvaternijev kakor v Stiškem rokopisu/beležka I’ ^ tu se kon¬ ca I. kvaternij/. Kodeks je napisan v 2 stolpcih, je iluminiran in rubrioiran. Vsebinai tekst je bil v srednjem veku razširjen, t.j, Izidor Seviljski : Chigines libri. etimol'’giarum /konverzaoijski lek¬ sikon srednjega veka./ Na zadnji strani je tekst neke ogrske rimano kronike iz 13 . stol. 3. Rokopis je iz 14. stol. z dolatki, segajočimi do 16. stol, Tc $.e "Pcntificalis ordinls liber", nastal je v II, cisterijanskem' slovenskem, samostanu v Kostanje vi rf, Po vsebini je to cerkveni obred- nik za škofa /na listu 38. piš? "/r. ! ih* škofu' iz Bologne"/, Perga¬ ment je iz ovčje kože južnega izvora,, Nastal je nekje v nadškofiji Bologna. 4, 1 , n< P: g< p- s! k; /' t< •1 n s M P T d P c 1 P 1 I t / s c 1 c J H 4. Rokopis je iz 14, stcV • vezan je renesančno /l 6 .stol./ in sicer ljubljanska vezava /p^l a = strani/, lesene platnice so prevleče¬ ne s pergamentom. //<=zal je Krištof Elds 1. 1564./ Tudi ta roko¬ pis je itali janskega. izvora, Vsebina : v^ria - pisma vzhodnogotske- ga Kasiodorja feodoriha. Iz beležk vidimo, da je bil rokopis last bnof, Renčelja 1,3.94*) pozneje barona Erberga., 1798 pa v ljubljan¬ ski biblioteki. Na listu 174 , je nekdo glosiral slovenski: "Platit, kar sem nemu doli pustil," 5, Rokopis iz kartuzijanskega samostana Jurkloštr.. iz 1. 14 cl. /točno datiran/. Nastal je v Jurkloštru. Popisuje življenje sv. Ka¬ tarine Sionske. Pergament je iz telečje kože,' iluminiran, vezava pa jo poznejša, - ■ • / ' ■ . ' * ABREVIATURE /OKRAJŠaVE, KRATICE./ Že v starem veku so poznali abreviature in jih delili v.: l./^negristne, ' 2 „/ pristne^_ 1 ./ nepristne: skrajšane besede, kjer pravzaprav ničesar ne manjka, ampak gre samo Za štednjo s prostorom. Primer: v £< . " 8 2 ./ pristne abreviature iz starega veka tvorijo dve skupini:- a/ sigle /sigla - littera slng.ularis- posamezna Srka/. Mesto cele besede“je zapisana samo ena črka* S.P.Q.R. - senatus po~ pulusque romanus. • b/ Ti ronske not e /antična stenografija/, ki jih je izumil Tiro,. os vob o'jeni s užen CI o c r ono v in so znane od Cicironovih časov dalje v aesarski 'dobi rimske države in v zgodnjem.srednjem veku do 12, stol. V zgodnjem srednjem veku so jih uporabljali za koncepte in beležke. Potem so prenehale in so jih'oživili spet humanisti. Načelo 1 . od vsake črke je napisati najznačilnejši del, 2 . jedru'/signum. Pricipale/ pripisati še pomožni znak /signum aukiliarivun/.’ Primeri: 1. črka B ima- tako obliko B črka A pa je takale A • A je v ti- ronskih notah h, To je glavni znak. Če je pred h pika *= .h, pomeni to "amicus" /prijatelj/} če je pi a -pod h = h, pomeni to "anima" /duša,/ Qd črke 8 j prevzeta valovita črta *. *= Sanctus, = saene /pogosto/,-* = VIR /mož/, V") = virtus /čednost/ 7 znak je od črke T, V V Za nas so najvažnejše srednjeveške 1 abreiviature, ki so pod¬ laga abreviaturam k paleografiji novejših obdooij, Srednjeveške abreviature. 1./ Abreviature sestavljene .na podlagi - sigel - mesto besede je izpisana samo ena črka : M. = Marcus, q.*= Quint us, P. = dits. • 2./ a/ suspenzije In b/ k.ont rakci je . a / suspenzije so abreviat'^® . r-r I kaV-Zrin je izbrisan s a mo Začetek U c se'dej ostali del /konec/ ;.a je izpuščen. Izpisanih je več črk. Primeri • 1 ' oi g ~=*., Ca p ut / e‘p " epistola, ribji = npbis, hobi lis', vob - Vobis., epi se' = episcopus, b/ Kontra kcije /contrahere - združiti/. Izpisan,je Zače¬ tek In konec besede. prib 0> ■* r. _ e p la - e pi-s to la/beseda j. e kontrahirana sredina manjka/, Kontrakcije grede na z a j v prva krščanska • 8 - - Takrat., so qve-ta imena- - nemiru* sacru- krajšali, n-jprej v grših, pd ne j e ptr tudi v l&.tinskih tekstih, O C =' theos /Bog/,, 7TB$ = pne uma /Duh/ e Do analogiji so začeli, krajšati tudi latinska svete imena; ' >-. -i : " '' ETS - = Deus, i)ifS = Bominus /v pomenu Gospod, Bog/, THC. /grš.ki/= Jezu • ■ ^ ^ O <1 •" ->• : /V *L r '' / , t SjPTJ" ~t , Spir-itus r 'iTf C , ,/^r š k ; i/ • : Hris t os9 StrS* 1 ■*=’ Barrc tub; - podobno sc’ krajšali- čudi beajde'. ki ni o o’’n orni na sacru",, p ! Eti abreviature imajo dva pripomočke*; i. Cappelli; Lexicum at r e via tura rum - Pizionario delle ^bbre.via ture. /izšel je v nemški in italijanski . izda ji ,/. in 7, -Prout Ma.urioe; Manuel de palšograpiiie 1 t±ne et > frahoaise. Freizinški /brižiijski/ spomeniki , nastali okoli 1, looo, ima j tudi abreviature po načinu suspenzij in kontrakcij, n, pr, j _ , ; >■ ■ , ,V ; ■ - J _ 'IvTV ■ m; , - -. >-■ r • i i-Oi.! r-o • c prn=t pater p;'piD-:r ;== rpre s bister -'mu gr = magister, ni s = ‘hominus , no = hogio, mia’ » miseričordia, fr "is = fratris, oTa = omnia, mr7= martyr,‘apli = apostoli, freš ; fr^tres, Nad besedo abreviaturni znak /prvotno pomeni to izpad Srke M ali N, pozneje izpad zlogov v katerem je M ali N, nato pa- splošen znak za krajšanje/. Tironske note ; 7 = et / ostanek črke T /, : est, =• - esse / • /, = tironske nota = s. Drugi znaki za krajšanje: r M, = Marous, Pika , a znat- ' x ^jšanja, i pomeni izpad zlogž er ali ir /nastal v 12, stoletju/' Te? Fe s = meridles, v/gb~ = virgo, frat'^ .*= frater, ~j ~ et, hab •'j = habet, l*j licet, G je je' prešla v Srednjeveški abr viaturni sistem in pomeni izpad zloga con /c = K jfe tir enaka nota/ p = contra <> &U ir. no-a R / pomeni izpad zloga ur : c' y ' a = oura = /skrb/ , eccla■ *= eoolesia, oio = omnio /splošno/ sriFa =* substantia, eps *> episoppus, Dri črki p so tri različne abreviaturei p = prae, _p> J per, pr o Interpunkcije in pomožni znaki. Interpunkcije so poznali že v antiki, toda niso bile mnegovrst ne v aVarabljali .so le pik o. Interpungere = vstavljanje ene ali več pik, Ta način inieipunkcij 'je konoem starega veka močno prepadel, ke niso več. gledali na 'pravilno delitev besed, V 6. in 7. stol. sploh n poznajo interpunkci jŠ*. le reforma /reforma latin¬ skega pisma pa za časa Karla 'Tilime^-/ je zopet določila interponk- cijske znake, ki pa so drugačni kakor našir . pomeni to kar danes , . ='današnja pika. Manj skrbni rokopisi so začeli te v znake opuščati in v poznem srednjem veku je že rial o sledu o njih, Šele humanistično pismo je prineslo zopet red in skrbnejše interpungiranje. Drugi znaki ? * . T-*. vprašaj je v vprašalnih stavkih večkrat ne samo na konou, temveč tudi v začetku stavka, Še naj se kakšne č±ke ne čitujo so postavljali pod te črke pike, n. pr. : anima /pomeni, da je treba vso be3edo brisati./ • • * t ♦ Številke. Rin.Bk' številke: Rimska antika pozna rimske številke, ki so po svo~f iiTsfvii Srke: I #* 1, V» 5» X « 10, L = 50, C = 100 /oen- tum/, D = 500, m = 1000, Srednji vek je poleg teh številk uvedel še *'/ = 6 /iz črke V in i/, /znak za neskončnost v ma¬ tematiki/ = 1000 Tii rimskih številkah poznamo a/ subtrahir-anje, b/ multipli- oiranje . . , . y a/ subtrahiranje : IV / Y manj l/, IX /X manj i/, = X manj 1 -/2 = ‘//2, b/ multipliolranje poznamo v starih srednjeveških : II°= 2oo ; -M 5o.ooo, /štev. I prečrtana/ » polovica, II ■ = 2 V 2 , : _ 1 II 31 - 2ooo, -XX a 6 i 2o 3 12o. Arabok e številke so mlajšega dcci&oiat nastanka. Številke smo pra vzaprV'v ‘dobili'’ TzTTndi j e , od koder so jih pi e vzeli Arabci, ki so jim bile znane že v 4. stol. Razširile so se potom spisov Alchva- rismija. Zato se še danes imenuje računanje po arabskem sistemu alberizem ali algoritem. To se je razširilo prek® španskega poloto¬ ka v krščnaski evropski svet in to v 12. stol. Španija, kolikor je bila pod Islamsko oblastjo, je zvedela z^nj že v lo. stol. Eden najstarejših spisov iz sredine 12. stol. /teoretičen spis/ o arab¬ skih številkah je "Saleburški computus".le arabske številke ~o se najprej razširile v južnih delih Evrope, J Italiji ima aato zaslu- o kn jiga^Lionardo Eibonacoija : Liber ab-ci, 12o2 ki je pripo¬ mogla, da sb se razširile v srednjo, severno in vzhodno Evropo.- Arabske številke na nagrobnih napisih najdemo že v 14, stoletju, V-čkrat ?o oblastveno prepovedali, da se ne sme računati z arabski¬ mi številkami Kmalu pa so pokazale _r-bske številko prednost pred rimski ""i. V 14 , in 15. stoletju p~ so mešali arabske in rimske šte¬ vilke, n, or, MC.CCC811 ~ 1482, ali pa 14LXX » 117o. Od podani' znih arabskih številk navedem predvsem ene oblik- , ki gr v «+arejšem razvoju razlikujejo od današnjih oblik- 1 = 1C- . 2 =/?_ 1 - A. ■ , 2 ? ' ^ seounda. . ^ ' / ,3 b » ' tribus , 3- Erinitas /sv,Trojioa/ f , . - 4 - je vredna posebne pažnje A,’ *. V v i ’ K V ' 7’ 7 je do 12, oz. 13 stol.: v 14, stol. -lo~ O delitvi latinskega pisma v obče in o spisnih sistemih. V antiki so narod 1 ' alfabet prevzeli od Grkov, ti od Feničanov i r raznih narodov na vzhoda / v stari B-biloniji/, Danes pa je dold za^o, da gredo izvori latinske abecede še dalje nazaj, preko Grči j* M-le Azije, Feničanov in arabskega polotoka v Egipt "izvor latinske abecede je v starem Egiptu. Kar se tič ■ posameznih črk je latinski jezik prevzel od Grkov najprej 20 črk, kasneje še g, y, z: danes šteje 23 črk. Latinska abeceda se piše v 4- pisnih sistemih: a/ maiuscola b/ minus o o la o/ scriptura ereeta /pokončno 'pismo/ d/ " oursi.va/kurzivno' pismu/ ud a / ma 1us c ola: vse črke enako visoke in se vse pišejo med dve črti m£ dvovrstni-= bilearni majusoulni pisni sistem./ ad b/ minusoulni -pisni, sistem. . Značilnost ': črke se pišejo med štiri ali med dve vrsti ad o/ scriptura eiecta / vse 'cvrke so pokončne in niso med sabo vezane. Mu j us cola in .minus c o la sta hkrati sistema scriptura ereote, ’ 4 ‘ . I * ad d/ scriptura oursiva veže .posamezne črke med seboj. Hkrati je to pisni sistem mitiusoole. Eden pisni sistem more biti obenem tudi drugi pisni sistem. Razdelitev latinskega pisma: Paleografj, ki so se v 17. stol. buvili z razdelitvijo latin¬ skega pisma, ločijo posebna obdobja. Mabillon loči majusculno in mi' rusculno, drugi pa ločijo pismo bolj po zgodovinskih razdobjih: 1. antično pismo. Latinsko pismo antične dobe sega s svojimi odtenki do 8. stoletja po Kristusu. 2, z 8. stol začenja.-v latinskem pismu nov razvoj, ki mu je dala začetek pisma reforma za čaSa Karla Velikega. Karolinška pisna reforma je ustvarila obnovljeno latinsko pismo okroglih oblik. Zato jo imenujemo "okrogla karolinška minus cola'". Bila je v rabi toliko časa kakor v umetnosti romanski okrogli stil. Hkrati s prehodom ro¬ manskega stila v nov stil ob koncu 12, stol, do Začetka 13. stol, je šel na francoskih tleh s preobrezbom ^tila tudi preobrat pisma - iz okrogle karolinške mlnuscole nastane'oglato gotsko pi-mo. Z obnovo stare antične klasične' kulture Za časa humanizma in renesanse je tudi pismo dobilo n v značaj kakor umetnost one dobe. Obnovili so tudi pismo: namesto gotskega pisma stopi humanistično, ki gre nazaj na klasične oblike antične dobe. To_je_pismo, s katerim ŠŽ_ < /i£®®-£^t e ,S2.r vendar se je tudi gotsko pismo oSdrzaIo7 Razdelitev latinskega pisma po vrstah pisav: Scriptura erecta /knjižno pismo/ Scriptura cursiva /kurs.pismo ali pismo bolj za vsakdanjo rabo - 11 - V starem voku: 1. o-pitalis errecta: a/ c^pit^lis. erecta quadrata /pokončne > kvadratne oblike/ b/c_p.ereota rustica /kmečke obl./ Paralelno o tem antičnim knjižnim pismom gre kursivno pismo, ki ga imenujemo '-stare^ša^rimska^kursiva; 2. Starejša rimska kursira. /Nastala je pod vplivom rapitale ir pod vplivom scripturae unicalis. To so pisma antične dobe. Ob koncu antike /3. oz. 4. stol, po Kr./ je nastala mJla^ša_rim§ka kur-. si"a ali minusculna cursiva. Ta je pod vplivom unciale frTpoIun- ciaTe. Pisana je v štirivrstnem sistemu. Pod njenim vplivom so nas¬ tala nacionalna_£isma_v državah, vstalih v pokrajinah razpadajoče¬ ga rIms£ega""oesarsfva - regionalne modifikaoije pisma : l/ Iberski polotc-k /zapadno gotsko ali vizigotsko .pismo/ 2/ Italija, Benevent /beneventansko ali južnoitalijansko pismo — scriptura beneventana/. To pismo je pomembno za Južne Slovane, Razširilo se je v Dalmacijo in bilo v r^bi do 14. stol, /samostani benediktinskega reda/. 3/ V Galiji imamo, merovinško pismo. 4/ Curiala ali kurialno pismo /curia ~ papeški dvor/ v Ri¬ mu in okolici. Imamo še druge v Zgornji Italiji in v Južni Kranciji /langobardsko pismo/, 5/ Na britanskih otokih, inzularno pismo, ki se deli v ir¬ sko in anglosaško, po obliki pa je lahko špič^sto ali okroglo, • Karolinška pisna reforma. Nova karolinška minus cole je poligona spodrinila 'neštete pisave. Pisavo karolinške dobe delimo: l/ Scriptura erecta --- Scriptura cursiva 2/ Okrogla minuscola - kurzivna minusoula od sredine VIII,-XII.stol. VIII, - XIII.stol. Potem sledijo karolinški minuskuli: l/ Oglata ali gotska munuskula- gotska kurziva kot kurzivno pismo v rabi XIII,- IVI. stol. od XII. - XVI.stol. 2/ Humanistična scriptura'- humanistična kurziva, erecta ali humanistična od XV.stol.dal je minusoula, od XV,dalje Capitalls erecta se deli v dve vrsti: Capi tališ 'quadrata ib capitalls rustica /kmečka/. Najstarejši spomeniki iz VI. in V. stol, pred Kr. je epigrafsko pismo arhaičnega značaja. Ohranjenih je le malo spomenikov. Iz 3., in 2. stol. pred Kr, je ohranjenih več primerkov. V tem najstarejšem arhaičnem pismu ne moremo razli¬ kovati capitale quadrata od capitale rustike. Capitalis quadrata se^imenuje zato, ker sfl črke kvadratne. ’V 1. stol, pr. Kr. že lahko ločimo quadrato od rustike, Č/ke capitalis quadrate so enako široke i" visoke v capitali rustiki pa so ožje In napisane v lažjem duk- tusu. Gradivo za kapitalo nam je ohranjeno v napisih na trdem materjalu /kamnu,/ To je epigrafika. Teksti neepigrafskega zna¬ čaja so ohranjeni na papirusu in pergamentu. Ibke ohranjene tekste - 12 - imamo iz Egipta, Pompejev in Herkulaneja, Teksti iz poznejše dobe med 3, in -',7. stol, po-Kr. se na pergamentu." V starejši dobi je večje število tekstov napisanih v oapitali quadrati e Vsebina: teksti latinskih klasikov /Vergil, Ovid, Oicero i„dr./. V poznejši antiki se pridružijo še teksti krščanskih avtorjev. Kotiranje teh tekstov ni lahko/ker je pismo ostalo skozi stoletja nespremenje¬ no. Na podlagi abreviatur jih lažje datiramo, kdr imajo starejši teksti manj abreviatur kakor mlajši. V krščanskih rokopisih najdemo abreviature s«mo Zu nomina saora. U n' c i a 1 n o p i smo se^od kapi tale razlikuje. Poteze bo v s p 1 osne m o kr ogTeT m umerjene. Črke se. pišejo v manjšem, št e vi lu potez kakor pri kapitali, nekatero celo v eni sami, p ©tezi',:''' Kapitala: unioiala:. r. 7 A / pri črki A je. ostala era črta, drugi del pa. je prešel v E 4 poteze H M e h n samo 2 potezi z eno. potezo V ir Za unioialo so značilne tudi litterae contiguae /2 črki, ki imata eno skupnb potezo/. Med njimi sta najznačilnejši a in 2 , v kasnejšem razvoju še e z repom v tekstih srednjeveških spomenikov. Sas nastanka: Privi početki segajo v 2/ in 3* stol, po Kr., v 4 . stol, pa je že povsem formirano. Najstarejši datirani roko¬ pisi uncialnega pisma so iz 4. stol. Kot epigrafsko pismo je bilo le malo razširjenp. V glavnem je unciala knjižno pismo za/skrbne tekste. Posebno mnogo je krščanskih rokopisov,s svetopisemskimi in drugimi teksti. To je nekatere zavedlo, da so zagovarjali krščan¬ ski izvor tega pisma. Nastajalo je na splošno na onem ozemlju rim¬ skega cesarstva, kjer so pisali z rimskimi črkami, ne glede na to ali so bili pisci kristjani ali nekristjani, V razvoju xk±k± unciale imamo več epoh; 1. začetno obdobje /4 stol/2, druga doba V. - VIII. stol./; pro.ti koncu kaše že pro¬ pad; 3-. doba prehoda v karolinško pismo. Poznamo več pianih šol: na starogalskih tleh, v Italiji in zapadni Nemčiji. Po vsebini ločimo rokopise v 3 skupine:.!, klasični /avtorji klasične antike/; 2, krščanski /nastali v krščanski sredini/; 3» juridični /pravni teksti/, Najskrbneje so izdelani klasični, najelabše pa juridični rokopisi,- ki-imajo največ abreviatur. Kot živo pismo se je unoiala obdržala do 8,stol. Karolinška pisna reforma je hotela, dati unciali stare oblike. Tedaj so unci- alo uporabljali za napise, naslove knjig in poglavij. Kurzivno pismo. Po razporedu ga delimo v : 1, starejšo rimsko,ali majuskulno kurzivo, osnovano na majuskulnem pisnem Sistemu, ki je bi.i^esren. 2. v mlajšo ali minuskulno kurzivo, ki bažira n* niiiusVir 1 ali na štirivrstnem pisnem sistemu. -13- Kurzivno pismo je nastalo iz potrebe po hitrem, praktičnem pisma za vsakdanjo uporabo. To je vplivalo tudi na njene oblike. Se ne ozira na sorazmerje črk, ampak jih po potrebi veže, kakor je to pokazala vsakdanja praksa. Na pisavo samo je vplival tudi materjal, na katerega so pisali, tako n. pr, papirus, pergament, pa tudi tabulae oeratae iz starejše dobe kurzive. T.-ke povoščene tablice najdemo v Pompejih, Herkulaneju in Sedmograškem. Sruga sku¬ pina starejše rimske kurzive so zidni napisi na rimskih stavbah in v katakombah, bodisi včrtani v omet ali pa naslikani. Začetki starejše rimske kurzive so nejasni. Prvi znani spome¬ nik iz 1. stol. po Kr. je pesem o bitki pri Actimu/34. pr, Kr./ Fragment je na papirusu. Mlajša rimska kurziva je nadomestila starejšo, ki je osnova¬ na • še na dvovrstnem pisnem sistemu in ima pri posameznih črkah še obliko kapitale. Mlajša rimska kurziva pa stoji pod vplivom un- oialnega pisma.in je pisana.v štirivrstnem sistemu. Pod vplivom te mlajše rimske kurzive so nastala še tako zvana n acionalna pisma v posameznih državah, vstalih na ozemlju propad- Tega 'rimskega'"cesarstva. Značilnosti mlajše rimske kurzive. Značaj pisanja je druga¬ čen kakor pri starejši rimski kurzivi ali kapitali. Črke 30 vezane druga z drugo. Ne držijo se osnovnih črt. Črka je na osnovni črti ali nad ali pod njo. Značilne so ligature, t.j. vezave črk. V starejši rimski kurzivi je bilo le malo abreviatur, enako v začetku mlajše rimske kurzive. Potem se pojavijo kontrakoije sve¬ tih imen/nomina saora/ in druge abreviature. Gradivo za mlajšo rimsko kurzivo so rimske listine iz cesar¬ ske dobe, napisane na papirusu /našli so jih v Egiptu/. listine na pergamentu so se obdržale od konca antike do karolinške pisne refor¬ me, V nekaterih modifikacijah se je mlajša rimska kurziva obdržala . v kurialnem pismu /papeški dvor/ do 11. stoi. Glavne oblike tega pisma? Kapitala A v kapitali rustiki: v\ unicialas star,rim. kurz. ml. r, kurz. bO B ml. rimska kurz. k . Iz tega je nastal naš kurzivni / Značilne so zanjke in črtice za vezanje- posameznih črk. C o — oblika velikega c v kapitali 3 Unciala: ^ /ena So.ma poteza/, star, r, kurz, : C) ^ ml. r, kurz. : r ' ml, rimska kurz, je osnova unoi- a le, E danes e; obe gornji črtici se združita v zanko: P M N O P P S T unciala 'hs >V rr> r9 r i f P /kapitala/ je osnova našega r U Mlajša rimska kur živa je osnova naše kurzive in našega rvi ama n p Ram n n. iSih ■sro 1 -i Vi . n m na V +: ud 1 ma T n Vi ^-r*lr knjižnega pisma, ne samo naših velikih, ampak tudi malih črk Poleg unciale in poleg kurzive poznamo iz antike še zvano poluno l alo ali semiunoialo / t-a naziv ima šele od ' 18 , dalje/ ” Nastala je pod vplivom unciale in mlajše kurzive, je v minuskulnem štirivrstičnem pisnem sistemu. tako- stol. Pisana Kapitala starejša rim. kurziva V unoiala V ■—■—p- mlajša rim. kurziva ' 4 . polunciala Za poluncialo so značilne nekatere črke:b, d, g. Polun T jiale so uporabljali za knjižne tekste, ki so jih" mnogo čitali /pravni in krščanski teksti : kanonsko cerkveno pravi, sveti očetje/. Puktus: medtem, ko je unciale* pisana v širokih oblikah, je polunciala stisnjena, pisana v štirivrstičnem sistemu ter ima mnogo ligatur in abreviatur, ki razlikujejo unoialo od polunciale. Sledita ligaturi li in ti 2- z m k d g F s n I n n k v o Posamezne pokrajine rimske države kažejo že v dobi rimskega epigrafskega pisma laznolikosti v pismu. Takim provincia 11 zrnom sle¬ dimo tudi pJri knjižnem pismu /unoiali in polunciali/, pa tudi kur¬ zivna pisma niso v vseh pokrajinah enaka-. Politični razpad države in politično-upravna decentralizacija ste* vplivala 'tudi na diferen¬ ciacijo pisma. Ob prehodu antike v srednji vek se novi .načini pi¬ sanja pojavljajo najprej v tekstih za vsakdanjo uporabo /listine, akti, beležke/, sčasoma pa začne nova pisava prodirati tudi v knjiž¬ ne tekste, Najprej so se nove pisave pojavile v obrobnih ozemljih nekdanje rimske države: Španiji, Afriki, Britaniji, pa tudi v juž¬ ni Italiji, kmalu se jim pridružijo modifikacije v kulturnih, u- pravnih in političnih središčih države, v Rimu’h in Raveni, Z usta¬ navljanjem raznih krščanskih središč /škofije, samostani, kapitlji/ se ta regionalizacija pisma širi /Monte Cassino, samostan benediktln- tako središče. cev, je Z nastankom frankovske države /Merovingi/ postane mero v ški dvor središče posebne teritorialne modifikacije tega p’srna, ki je izšlo iz mlajše rimske kurzive ter je v rabi za listine in za knjige, Samo papeški dvor je svoje modificirane p j a m- - kurial uporabljal le za listine in druge upravne tekste. Y) • k X 1 I I c I 3 3 -15- Mabillon je mislil, da so novi, mladi narodi prinesli na o- zemlje nekdanjega rimskega cesarstva svoja prvotna nacionalna pis¬ ma in da so značilnosti teh svojih pisav vtisnili rimski pisavi, ki so jo našli v novih krajih. Od,tod naziv nacional na pisma^ Ta domneva pa ni pravilna, kajti o prvotnih nacionalnih pismih Lan¬ gobardov, Gotov in Frankov ne moremo govoriti. Faleografi so tem pismom dali ime zgodnja srednjeveška pisava in podobno. Obstajala so lsed^c- naoionalna pism., s 1/ inzularno pismo - a/ irsko, b/ anglosaško; 2/ zupadnogotsko ali vizigotsko v južni Franciji in m Iberskem polotoku; 3/ benevent^nsko /po deželi Benevont v Juž. Italiji 2 izhodiščem tega pisma, s.,most..n na Monte Oassino/. Ime¬ nuje sc tudi južnoitalijansko ali langobardsko pismo; 4./ Kurial- no pismo /na papeškem dvoru v Rimi//: 5/ morovinško pismo v fran¬ kovski državi Za Is, Merovingov /središče je bil kraljevski dvor,/ Izhodišče tem pisavam je ml.jša rimska kurziVa , le pri inzu- 1 vrnem pismu im, polunoiula več Ji" delež. 1. / Inzuiarno pismo, od 6. - 12. stol., dvovrstično. Deli s e v irsko in anglosaško pismo s skupnim imenom škotsko pismo /tako riazvano po irskih menihih, ki so jih na kontinentu imenovali Škote/, M p, V~ •= r, *C - g, - ma. Variacije v pisavi: okrog¬ la in spičasta. ^ Pogoste bo posebne kratice = irske ali inzularne kratice. Iz¬ hodišče temu pismu je večji meri polunoiala, poleg nje pa mlajša rimska kurživa, 2. / Zapadnogotsko , vizigotsko ali špansko pismo . Vpliv mlajše rimske kurzive prevladuje/ Nas’talo je oholi ' 13 7oo, in se jo ob¬ držalo na ozemlju zapadnogotske države do 13. stol, 3. / Beneventansko j mo ntecassin s ko ali j užnoitalijansko pismo . Začetni niso 'znani, "Prve ohranjene lTštine datira j o’Tz kdhoa* S, stol. Pismo je na višku v lo, in ,11. stol,; v 12. in 13, stol, propada. Razvilo in razširilo so je v juž. Italiji. Za nas je važno,ker so benediktinci prinesli to pismo d:x tudi v Dalmacijo. Tu je bilo v rabi do 14, stol. Listine hrvatških vladarjev in knezov, kartula- riji in zemljiška knjige tudi iz notranje Hrvatske so s vstavljene v tem pismu. /v. Novak: Soriptura beneventana. Zagreb 192o./ V drugih pokrajinah bivšega rimskega cesarstva so se raz¬ vili posebni tipi teh pisem, tako n. pr, v Severni Italiji lango¬ bardsko . ki kaže močne kurzivne elemente, 4. / M erovinško pismo se jo obdržalo do 8, stol., ko ga izpod¬ rine karolinška "okrogla’ minuskula. Karolinška okrogla minuskula. Od konca 8. čo konca 15. stol. je zaključena doba latinskega Pisma. V tej dobi razlikujemo tri obdobja l/ Okrogla karolinška minuskula. Od. 8, do 12. stol. Črke ima¬ jo okrogle oblike, 2/ Gotsko ali oglato pismo. Od konoa 12. do 15. stol, črke ima¬ jo oglate oblike. Razvoj pisma je sočas n v gotskim slogom v umet¬ nosti. 3/ Humanistično pismo v-15, stol, 1. Karolinška okrogla minuskula - r 7 x vT3 1 .■ -16 a/ karolinško knjižno pismo od konca 8, do lo, stol, . b/ okrogla minuskula. V 11. stol. največ ji razvoj. c/ 11 ” prehaja v 12, stol. v oglate oblike ali gotsko minus kulo. Okrogla minuskula je bila v rabi zu knjigo in listine od 0. do 12, stol. Prevladuje uporaba Za knjižne tekste. V nekaterih deželah je pri kraljevih listinah dolgo prevladovala kurziva, Okrogla minuskula je plod karolinške pisne reforme. Nekateri menijo, da je dal pobudo Za to reformo Karel Veliki, ki je skrbel za korektne tekste klasičnih avtorjev; drugi so mnenja, da je iz¬ hodišče reforme dvor Karla Velikega in dvorna šola v Aachenu, Tretji pravijo- in njihovo mnenje je pravilno- da .je karolinška pisna reforma nastala iz splošnega razpoloženja tiste dobe. Šlo je reformiranje pisma, ki je bilo takrat precej neurejeno, Merovinško, pa tudi druga pisma so bila v razkroju, prav tako keruptna pa' je bila tudi latinščina onega časa. 3 tendenco obnoviti literaturo ter priskrbeti korektne klasične oblike, je šlo stremljenje, refor¬ mirati tudi latinsko pismo. /Prancoi Delisle je menil, da je iskati zavitek tega pisma v cerkvi sv. Martina v Toursu./ Karolinška pisna reforma obstaja v sledečem: 1. reformirane, so posamezne črke latinske abecede in uvedene nekatere,nove oblike latinskih črk; 2. urejeno so abreviature in ligature po določe'nem sistemu. V 7. in 8. stol, so abreviature nacionalnih pisav nesis¬ tematične in,so se razpasle samovoljne ligature„ Karolinška pisna reforma je njih število zmanjšala; 3, Urejena je interpunkcija, Uvedeni so posebni znaki karolinške interpunkcij e J 4. latinščina se reformira, stare oblike latinskega jezika se obnovi j o?,' jezik se piše korektno. Značilna je črka a s ali . V tekstih prvih stoletij nove minuskule se je ohranil stari odprti £ caj , ki ga v 9, in • lo, stol. najdemo tudi v ligaturuh, n. ' = Ra/ razen omenje¬ ne so v karolinški minuskuli še ligature: ft - st, <£h; = ot in = ae, iz katere je nastal ^ *= e z repom / v transcripciji ae,/ Vj '= ti, & » et. Druge značilne črkg : Q g, c/ -d, - m, => n. Abreviatura: d« /; g " =de Splrizu sanoto /nomina sacra/. 1 Kratic v tej minusculi ni mnogo, in zelo sistematično. Uporabljali so jih korektno Karolinška minuskula je nastala pod vplivom polunoiale in rimske kurzive, nekatere črke tudi pod vplivom unclale, Poglejmo Prvi a, b in si tekst iz 8. stol. karol. minuskule, r, drugi in tretji a iz rim. kurzive polunciale. Exurgens, /črka g je nova oblika karol i YV ®£- f esset > £ ac tv db r * =a domino, e = or, stol., minuskule/. črtic e, ki so v pealtari sli br, = Ustvarjena je š tem op. vrsta novih v Italiji in Franciji. Povod za stremljenje po posebnem značaju ligatur, katerih začetek je iskati to ni štednja sprostorom, ampak pisma ter po piudarku stisnjenosti in gotske pokončnosti črk. Kolikor je taka pisava prihranila pros¬ tora v vodoravni, toliko več ga je seveda porabila v navpični smeri. Tipična je v gotskem pismu črka a. Sledeči primer kaže prehod iz okroglosti v oglatost. Značilna je uporaba črtice, pozneje pike nuzi. črko i. Nad i so začeli črtico postavljati zato, da preprečijo napačno čitanje. Y 12. stol so postavljali nad nekaterimi i črtico, v 11. stol. so jo pisali nad vsakim i, v 14. stol pa nastane Iz to črtice v*V*. V rokopisih najdemo tudi črtiue in pike. Oglejmo si nekaj značilnih črk; = s, T/ C" = t, ■ : ' = m v južnih deželah, =m v severnejših* deželah, = c. Grke z dolžina¬ mi izven osnovne črte* 3» = 1, ~ = nova oblika r iz 15. stol. Zveza med pisano gotsko minuskulo in pisano gotsko kurzivo je tesna. Gotska minuskula je z vsem abreviaturnim sistemom prešla v 15. stol v ŽHknHackilku r inkunabule ^ •Gotska kurziva. Staro rimsko kurzivo je spodrinila karolinška minuskula. Razen ostankov nacionalnih pisav evropski z^pa.d in sredina kurzive skoraj ne po z ra Konec 12. in začetek 13. stol. ni samo doba razvoja gotskega pisma, ampak tudi doba, ko se je znanje pisave povsod in v’ vseh krogih razširilo, kar je vplivalo na 'pismo, ki je iz strožjih tvorb prešlo v kurzivne oblike. Ta ghtska kurživa, ki je nastala ob koncu 12, stol, in v začetku 13. stol, , ni nov način pisanja, ampak je le pismo, ki se je iz knjižnega pisma razvilo v pismo za vsakdanjo rabo, V 13, stol, se gotska kurziv« uveljavi v Nemčiji, Italiji,- Rianciji in Angliji, pa tudi v slovanskih deželah /Slovenci, Hrva¬ ti, Čehi Poljaki/ in na Madžarskem,. Razvoj duhovnega življenja, literarno udejstvovanje cerkvenih in prosvetnih krogov,, širjenje papirja in delna neokretnost gotske'minuskule v pisavi pospešuje hitri prodor gotske kurzive , ki omogoča hitrejše pisanje, ima preprostejše poteze, zanemarja oblikovne pravilnosti ih umerjenost, ter veže črke v najrazličnejših oblikah. . Kurziva nastopa v mnogovrstnih formah. Pri njej je razlika med konceptnim in čistopisnim pismom večja kakor pri drugih pis¬ nih načinih, Čistopisna kurziva kaže v svojih potezah vkljub svo¬ bodi neko pravilnost in natančnost, konceptna kurziva pa je spro¬ ščeno, a troho dno pismo. Gotska kurziva pri svojem hitrem pisanju seveda ne more upoštevati lomljenja črka v taki meri kakor gotska minuskula. Vendar kaže oglatost v tem, da_se debla spodaj zavijajo v špičas- tem kotu. Črki u in . m. HA- ' r Vn “/karolinlka minusKula/ )} A iXX'‘ /gotska minusk./ H,- /VK-’ /got. kurziva/ Zvezne črtioe pri i, m,, n, u, niso več zgoraj, kakor pri gotski mInušŠuli"ampak so od spodaj navzgor v poševni diagonali združe¬ ne z zgornjimi zveznimi črtami. Značilne so črke z nad in.pgdSrtnimi potezami d, b, p. Karakterističnem ztiske s3 nastale iz nekdanjih odebelin karolinške minuskule Te črke vežejo s sosedno črko zvezne zrnke. Zaradi teh sprememb je celotni izraz /conspectus generalis/ gotske kurzive čisto poseben. Vse te spremembe so seveda nastajale raz¬ vojno: Začetek 13. stol. je prehod med minuskulo in gotsko kurzivo, sredi 13. stol, prodiranje, h koncu 13stol, že zmaga, v 14 , stol. največji razmah gotske kurzive, , Pokrajinske mod^ikac-ije. gotske kurzive . Meja med severnim in južnim tipom g o ta me'“kur žive so Alpe," Severni tip je bolj oglat in šiljast kakor južni. V Sloveniji so ti dve pisni ozemlji stikata. - 20 ~ Notarske listine na Primorskem kažejo južni? listine na Kranjskem? Štajerskem in Koroškem pa severni tip 0 V severnem kurizivnem tipu je napisan "Liber certarum historiarum ’ 1 - opis ustoličenja koroških voj¬ vod - iz 14ostol» Na robi), je autograf Janeza Vetrinjskega, Tip južne Kurzive je Dantejeva Divina Comedia J Abrevia tur ’ jev gotski kurzivi sorazmerno mnogo* Abreviaturne črtice so proti koncu 13*stol«začeli» vezane z zadnjo črko'v besedi pisati od desne priliti levi? Wj.c? od konca proti Začetku besede, "a.Td> . = anima? - tune? = per? ,&~ = qui« Te črtice pa niso vedno sistematično in pravilno postavljene« Gotske kurzive. se je razen -v Nemčiji dalje časa, ohranila v Franciji /do začetka 17,stol,/? v Angliji? kjer so jo nekatere pisar¬ ne in notarji obdržali v praktični uporabi do 17, stolo/sodišča še dalje/?.ter na Švedskem in Norveškem /do 18»stol/, Na papeškem dvoru so v prvi polovici 15* stol, uvedli humanistično pismo. Kljub .temu pa so za svečane listine še .do 19* stol.uporabljali gotsko kurzivo? ki je ' v 16. stol, tam okostenela in se deformirala - sč riptum oollatica ali littera ganoti Petri, Papež Jkeon XIII* jo je odpravil okoli 1*1880® Manjše? običajne.] še tekste - papeške breve - pa so pisali v humanisti¬ čni kurzivi* .. Gotska m i nuskula je podlaga tiskanega pisma, ali' frakture /tako ga imenujemo ; od 15*stol«dalje/? gotska kurzivo pa je predhodnica pi- scnoga ali kurendnega pisma o Od 15*stoledalje nastajajo iz got* minuskule In'kurzive• one značilne oblike? ki jih šc danes vidimo v nemškem tiskanem in pisanem pismu« (th ~ a, Cy 'fas- e / ^ J /? Ji -h / JJ' / 9 " r« Izhodišče tega pisma j c. šc vedno latinsko pisro o? okrogla minuskula. Razlike v razvoju med latinskim in tako zvanita”nemškim' pismom* ni in je utemeljena, To pismo v '.tisku - frakturo so začeli v 16. stol.uporabljati •Nemčija? Francija? skandinavske in vzhodne dežele? že od 16.stol. dalje pa se začne umikati humanističnemu pismu in sicer najprej v deželah? ki" mejijo na .Nemčijo. Kljub temu po..".so h*pr»v baltiških po- krajinah in h.a Češkem š.e dolgo potem tiskali v gotici. V nekaterih deželah so katoliki pisali v latinici? protestanti' pa v' gotici? tako . 'M n.pr* suš do 19,stol,"n" Češkem p Poljskem in v Litvi?,.kjer so .sveto pismo šc el 9 ■nedavna tiskali v gotici« Angleži so gotico ohranili v tisku in pismu še nekaj-časa.? ken© čno pa je prevladala' latinica. Human ist ično- pismoo V 15,,stol'» j e starejša okrogla- minuskul' doživela obnovo? rene-' s r -nso v tako zvrnem human ističnem ali renesančnem, .pisem*. imenovanem tudi littera : ntioua. •• it'lsko pismo? v angleščini pr '•P^man"« Renesansa starih pisem je produkt splošne obnove m tič n c- kla-* 21 sične literature; in umctno-st-ia Hupn.-m.sti so posegli no, z a,j -na karolin¬ ško- okroglo oinuskulo.* le inf cin e so prevzeli iz antične kapital e, ko kr š ne so uporabljali od 10» do 12-.. stol. To .p o s ne panj e gre tako daleč da je včasih težko razlikovati pismo iz 10» - 12<-atol* cd enega iz 15. - 17. steli Iz kurzive so humanisti prevzeli nekatere ligature in značilne abreviature* iz gotskega pisma pa črtico oziroma piko nad črko i? ki je prodrla v poznem srednjem veku? in okrogli s /minuskula jo imela dolgi s - | ./ Črko j so* uporabljali- poleg črke i? ki ju pa v začetku niso točno razlikovali; do točnega razlikovanja in pravilne uporabe črke j je prišlo šele v 17.stol* Humanistično pismo kaže okrogle oblike, (jgl°~at ie povsem izginila. Vsaka črka, stoji zrase 9 vsaka -beseda j‘c- ločena od sosednje besede. Celokupen sistem tega pisma je harmoničen in miren. Humanistično pism o se deli v dve vrsti; a/ humanistična minuskula - knjižni pism oj b/ humanistična kurziva = rečno pismo. Tn kurzive je r-hlc nagnjena na desno. Iz humanistične minuskule je izšl'~ nnšq.. sedanja - tiskana la¬ tinica, iz humanistične kurzive pa rokopisno latinsko pismo? ki ga uporabljamo danes. G L A G O L I C A .... / : _ Ime' glagolico izhaj v verjetno.; od duhovnikov no Hrvatskom, v Dalmaciji’ in Istri, ki so uporabi j .li: slov-insko ' bogoslužje. V toh obre dih jo večkrat n .j ti besede glagol, glagol .ti, glagol j aš, 'glagol-ati govoriti* -• * Glagolica jo starejša od cirilico, je torej naj starejša slovan¬ sko pismo. Najstarejši staronlov-.nski spomeniki, so zapisani na gla¬ golici, Delimo jih v dvo skupini;. ,1»/ gl eols ki spomeniki mor .vsko-češkoga izvora.,« knžojo n-, obmdeju dolov, n j a' honst .ntinov Ciril; in Metod; na Moravskem* Sem 'spadajo tako zvani Kijevski listi ali odlomki /danes v Kijevu/ in Pr .ški odlomki /v Pragi/, 2-*/ Balkanski spomeniki. To so predv.sem spomeniki’iz-Makedonijo in sosednjih slovanskih dežol Bolgarije., ..Srbije ih Hrvatske, °om spadajo -Zogr.fski evangelij iz 10» stol • /diaes v Leningradu/, b'arijanski ev ,n- gollj /hr in j on v Moštvi/, A&cmanov ovungdij st ri/po orientalistu osomanu, ki ga jo v 18. stol, princ c-1 v Rim, ta ev;ng-lij jo d. nos v Vatik.;nu/, Glagoli ta Cio z i anus -- prevod grških pridig /nckd.j v poocs- • r ' . - 22 - ti ‘gr.c.ifa Olpza; večji dol jo d ancs v Trid-ntu, m .njsi dol v Innsbrucku; prvič ga jo kritično izp .1 Kopitar/. Sin . .iški ns .ltčri.i. : / v s most .nU sv 'n..t;rino n . gori Sinaj/, Sinajski ovhologij , iz 11. stol. tudi n. gori Sinaj, - Naša akad, znanosti ga. jo izdala v kritični izdaji dr.R, Nahtig ;la, : a _ ' . Glagol ■.sk.o pismo je nastalo v zn ni obliki v Moravskem in obldžju Moravsko. /Bananija, Slovagk ./, R .zširilo ‘ se jo v- ; ž'.p .dnom dolu .Balkon¬ skega polotoka /D .lm aci j a in Hrv .teka/ ob koncu 9«&tol,, po koncu v-li- komor .vsko države, ko so n duhovniki Ciri 1 -ni kih so nekatero cirilske črko in obratno. Cirilica jo izpodrinil , glagolico na vzhodnem' delu Balukana /Bolg.-.rija,M .k^donij-., Srbija/ p. tudi v Rusiji, kjer je bil v začetku gl .golica k .zši r j ona* Glagolica pa jo od konca 11*stol. v st lni rabi kot pismo pri k .tolikih v z .padnem dolu Balkanskega polotoka /Dalmacija., Hrvatsku do iv olp* « ki j . s-v-rna meja območj a glagolico -okoli Kv .rnora na c .lini in na bližnjih otokih, v notranji Istri /v P .zinski Knožini v z.apadnom dolu Istro - v Bon-ški u stri - na severnem pa tuci slovenskem istrskem ozo- mlju. Gl agolic;; pri nas ni nekaj iz slovenskih tal vzišleg ., ampak jo .pismo, ki so je iz hrvatskoga ožemi jr. r .zširili v obrobno istrsko - slovanske kr .jo. G^ agblioa je bi . do l3.st.ol« pismo, ki so g . upor ,b- 1 j ali Blovehci v severni Istri do črt .; Opčino - /rs t - H v rpoljo r Ricraanjo - Kopo r. Ohranjeno so razno cerkveno vpis avno knjige in r .zna listine, V oorkvah apr .vij .jo 's luk bo božjo gl a« gdljašii ohranjeno so gl vgolsko bogoslužno knjigo. Glagolic, se je obdr- * " t Sala kot pismo pri d-lu katol. Jugo slo v..nov, v sov. Dalmaciji., Kv .rnoru in Istri. Obstoj lo jo sporno vprašanjo, k ;j; ..jo. starejšo, .li gl .golic . ali Cirili Dane š jo nesporno, d. jo glagolica st .rejše. pism°> Dokazi:. 1, / b l .g/li o'o n .jdemo v n.jst ar-jših st .roslov .nskih spomenikih, ki, po s jeziku sp ad ajo nedvomno mod n .j st .rej šo , ,n« pr., zogr f ski ov ,ng..li j iz 10. stol. Gl agolico najdemo v češko - por valco/-~p .nonsl/in območju žo v dobi Konst .ntin a in Metod . ;/Ki jovčki. listi i/ 2. / gl golic . jo onost .vnejša, primernejša od cirilice, po izv-dbi pa kot pismo s imostojnojša, ra .uj odvisna od .grškega -pisma. 3»/ Im .mo poročil-; o slovanski nzbuki, Ta gg dajo. bol.j spr avi ti v sklad - 23 - 'z .gl.-igol.sk imi pismenkami kakor s cirilico. k«/ Dok .zano jo, d n so aaj stare j ši, cirilski spomeniki prepisani iz glagolskih. 5„/ Ohranjeni so nam glagolski palimpsosti, kjer. jo M izteriskri starej ši glagolski tekst napisan ml .jSi cirilski tekst. 6 ,/ V starejših cirilskih rokopisih imamo pomešane nekatero glagolsko črka. . -- ' Nedvomno je, da sta glagolico uredila brata Konst antin-Ciril in Mo tod. Svojcas so bili mnenja o pod o tka glagolice dol ena. Nekateri so menili, da sta jo izumila! a brat . Ciril in Metod, drugi pa so tako trdi tov zanikali. Legenda jo, d, jo oče glagolico sv.Hi oronim /pqk.ip 20 / iz Dalmacijo« Ta legenda jo n .st-la v Hrvatskom Primorju in spravlja glagolico v zvezo s sv.Hieronimom, ki jo bil tam doma. S to legendo so hrvatski glagol j ši hoteli pridobiti Rim, da bi jim dovolil še'na¬ dalje upor ibljati glagolico za' cerkvene n..meno. Papež Inocent IV. jo 1. 12 k§\ d o vol o 1 uporaba gl .g;,lic v v primorskih krajih, kjer so je do takrat uporabljala, in v tej buli jo res'omenjen sv.Hieronim kot izu¬ mitelj glagolskega pisma;. /a logenda so • jo obdržala do l;8. stol. Izvor glagolico. Odkod glagolsko pismo? O tem. so obstoj ..le r izno teze. ^ed drugimi st-, o tem vpr.aš .-n ju pisala Vajs, Ruko.vcti glaoglska pa.leo. gr.fiji 1932 in V. Jagi-: Glagolico ko j e pismo. i>ancs velja v znanosti to, gl .polica .jo prirejena po grško minuskulni kurzivi iz 9 . stol. To jo dognal angleški paloograf Taylor Izak /1.188O/, ki jc mnenja,* da so Slov .ni pred Konstantinom in Metodom uporablj ali Grško pismo in pos .mo ne gl spvno kombinirali; in. več grških črk. Iz grško minuskulno kurzive so t,.ko ust var j ali črke-svojega alf .beta ali p . so črke grško minuscu le prevzemali kot črke glagolic-.. T. trditev drži. Tudi Jagi- je to dognal in izpopolnil. Cirilu gro zasluga, da jo spravil tu črke v poseben sistem, določil za vsak glas posebno črko in enotno stiliziral glagolsko azbuko. *> tem pojasnuje večji del črk, le nekatere črke še niso pojas¬ njeno glede nast ,nka. Izvor glago.lice iščujo nek .tori ..v traškem, fr.igijskom, alban. skem, nekaterih k.vkaških in drugih pismih. Računati jo s prevzemom nok .torih črk iz orient alskih črkopisov /Koptijskogn ali saamar./ Konst antin je namreč pozn .1 orientalsko jezil o in alf abete. Pri vsem tem sc mn v nja deljena. Nekateri menijo, da se vse glagolsko črke dajo- razložiti iz grške rninuskulo. Delitev glagolskega pisma: 1«/ okrogla ali st..roslev .nska- gl .golica, ki v rabi v n ij starejših - 2k. - starosloyunskih o p c) ra eni k i h o 2»-/ oglata ali hrvitvatska glagolica - v rabi v hrvatktaem območju. Iz okrogla je je polagoma- razvila oglata ali hrvataka glagolioa. Ta nima onih znakov, za katero hrvatski -jezik ni imol svojih glasov* Nima zna¬ kov za dva nosnika« Mosto dvoh polglasnikov jo samo odon, t.j. mosto jo5?i” jo samo i* Mod okroglo in oglato glagolico jo vod prohodov. Tipi glagolico; 1./ moravsko *.panonsko■- makedonski tip J okrogla glagolica najstaroj- šiit oblik« Obsega staroslovansko toksto* DobaS 10 j ll c in prva pol. 12« stol.j 2*/ Prehodni tip od okrogla v oglato glagolioo? Obsega hrvatsko in srbske spomenike 12» in 13« stol« \ 3*/ oglati tip ali tipična hrvatska oglata glagolica. Obsega hrvatsko spomenike od 13« - 17* stol« Iz te dobo jo največ ohranjenih t kstov /starejši spomeniki ne. porgomdntu, mlajši na papirju/J obsežna lito- ratura oorkvenoga značaja, pa tudi urbarji, listino in statuti; lp*/ prehodni polkurzlvni tip hrvatsko glagolico. Prehod v kurz Ivo Od konca lip. stol« dal je corkvoni teksti za splošno naobrazbo ; 5»/ kurzivni tip hrvatsko glagolice .li glagolnka kurziva. Od konca lip. stol« daljo. Svotni tolcsti, listino, akti, beložko, urbarji. Glagolica jo prišla tudi v tisk* Prva v glagolici tiskana knjiga jo l.lip83« izšla v Bbnofkah; kasnojo so tiskali tudi v Senju. • Glagolica so jo obdržala kot živo pismo v Dalmaciji, Istri in na otokih v bogoslužju in v svetni upravi* V 17» in lS.stol. jo pri¬ šla do korekturo glagolico prodvsem v carkvonih tokstih« - Ustanovili so glagol jaške s^minarjo v. Zadru in Kopru« - Proti sredi 19* stol. jo začela glagolica- in z njo glagoljaštvo propadati, a so jo spot dvig¬ nila v drugi pol* 19«stol. Začoli so jo tudi zamonj avati in mošati z latinico, iz čosar jo nastalo bastardn« pismo, tako zvani” aclavott o" . Črko posameznih glagolskih pisnih tipovi Glagolska kurziva? ^J> V - ' Ji Latini cas v g d ra - 25 - star jšo mnenje jo bilo, da jo jo sestavil Ciril — Konstantin, ko jo 1 * 863 odšel z Metodom na Moravsko* Tanos jo to mnonjo ovržono. Ciril- Konstantin jo namroč urodil v rosnici glagolico, ki jo starojše pismo. Šlo jo toro j za zamenjavo cirilico z glagplico. Cirilico so namreč n o kdaj im ono vali tudi glagolico* ¥ Rusiji jo v 11.stol. bosoda "kyrili- s c ■ j s ca" pomonila glagolsko pismo. Današnji pomen izraza "cirilica"'uvelja¬ vil šolo v l6.stol. O izumu cirilica so bila šo druga mnonja. Nokatori so monili, da jo cirilica Metodovo dolo* Toga mnonja jo n.pr.ruski učenjak Lavrov. Do tem mišljenju naj bi cirilica verjetno izhajala od nekoga učenca bratov Cirila in M toda. Nekateri mislijo, da je bil to sv« Kllmont in 30 opirajo na poročilo žitja sv.Klimonta. Zgodovinsko dognana dejstvo o. nastanku oirilico pa je sledeč«: Cirilica s jo raz¬ širila v 10. stol. , za časa bolgarskega oarja 8imo,uona /890 - 927 /» v Bolgariji in Makedoniji kot posledica političnih razmor tedanjega časa v Bolgariji. Za časa Simeona se v Bolgari j i 0 ; pravi j alf 1 bogoslužjo grški duhovniki* Simoon je farsi ral cirilice, ki jo prilagodcna todanjo mu grškemu ustavnoipu pismu, da bi pridobil grško duhovniko za slovansko bogoslužjo. S Simoonovim grckofilstvom spravljajo v zvezo cirilico. Cirilica jo prodrla v začetku 10.atol. v Bolgariji, od tod pa v Makedonijo. Tu jo ohranjon naj starejši datirani cirilski spomenik, nadpis na grobu carja Bamulla iz 993 .1. Cirilica ima 37 črk; od teh jo 25 črk prevzetih iz grško unclalo ne azbuko z malimi popravki in dostavki izza konca 9. in začotka 10. stol. To so grška uncialno črko 9* in IO.stol., črko mnjudkulnoga pis¬ ma v c§ri => ju in . Polgtao- 5 * b* niki so na novo izumljoni, enako Mnogo jo bilo v literaturi razprav o nastanku črk v cirilici. Nekateri sodijo rja vplive orientalskih alfabetov. Drugi pravijo, da jo cirilico ur-dil procbit; r Konstantin ob koncu 9 . in v začetku 10. stol. Odvisnost cirilico* od grške azbuko, ki jo podlaga cirilico, ka¬ žejo sledeča dejstva: 1. številčno vrednost imajo, v eirilioi samo črko, prevzete iz grško azbuko; ■ 2. v cirilici imamo dva znaka za glas i / L ■» jota, \/\ jr cta/ in dva znaka za o / O = omikron, C*- 5 *■ omogo/^ kakor jo v grški azbuki; 3» črka u ( Oy) v cirilici jo enaka kakor u v grščini; Ij.. znaka za ^v tedanji cirilici ni, kor ga tudi Grki ono dobo niso imeli; -■".•25- 5. iz grških črk, ki ne odgovarjajo nobenemu slovanskemu glasu, sc napravili posebne cirilske črke j grške črke cirilska črke /latinske črko/ th , t v b: : b ; y • ' -v/ x"/Kui/ pa, /psi/ Cirilica je od 12, s)ml v dalje pismo pravoslavnih Slovanov, glagolioG pa uporablja del katoliških Slovanov, S ter e j, ši^ znamenite j/i^ciri Iški c omeniki^ 1. spomenik carja Samuila iz 1. 593, najden v vasi German ob Prespan kem jezeru, nagrobni, v kamen vklesani napis; 2* Savina knjiga - leoicnarij teksti iz raznih evangelijev. Inv je po duhovniku Snvasu omenjenem v pripisu; knjiga je shranjena v Moskvi; , y Suprasoljski kodeks /.Supraselj loži blizu 3ialyatoka v severno- vzhodni Poljski, Obsega legende, žitja in podobno. Večji del roko¬ pisa je v Nar.i:' univer, knjižnici v Ljubljani, drugi del pa v Var¬ šavi. Se dva srbska cirilska teksta: 4« Miroslavovo evandjelije iz konca 12, stol,, ki ga je po na¬ ročilu Miroslava , kneza v Zahumlju, brata. ? tefana Nemanje, okoli 1, 1198, napis«! Gregor dijakon; 5 t Vukanovo evand jeli je-, nastalo 1. 12o2, ali 12o3, Ime!, je po Vukanu sinu Štefana Nemanja* ■ Karakterizacija in razdelitev cirilico. 1. _y.5«l|a A jJataTO^li_u S 2lafe4_24£ili2“ i naslanjal grSko urralalo, Najdemo jc n, pr a v flamuilovem nagrobnem napisu iz konce lo„ stol, a i e b p grške Srke x v | , V" ? cirilske Srke •: j Starejša cirilica ima dvovrstični pisni sintom. Vse Srke stojo pokcncu ? vsaka zase imajo lopo, preporolonirane geometrične okrogle obliko in malo abreviatur /nekatera za nomina euora/. Zunanja po¬ dobnost z grškim pismom je vidna na prvi pogled, To vrsto cirilici so uporabljali za liturgično knjige. Iz Bol¬ garijo in Makedonije se je razširila v Romunijo in RuBijo, ho 17, e tel, je bil ta ustavni tip'cirilice v uporabi za knjižno tekste, 2, booančloa^ bosanska cirilica ali buA vioa._ V 'Nosni je čiri lipa doživela poseben razvoj, bosanski tip cirilice je dobil gori om njena imena. Značilnosti : opušča staro¬ slovansko črke, ki jih n. potrebuje, in one, ki jih v jeziku ne upo¬ rablja, uvaja pa nove črke za svoje potrebe. Nekatere oblike črk: - A ^ iiCSatlČj G ~ b piše * m . >sni od 11,, sto? sep... v i'oani od ii„ stol. dalje za knjižne tekate in listine,- Iz te dobe je 'hranjena listina bana Kulina iz 1, 1102. inčira se je razširila na dalmatinske obalo /južno in srednjo 2 1 ,, 1 mu c i j o ter o t •: ■ ke/ in v srednje Irim-rje, Uporabljali so jo bogo- -27” mili in kat'■■li-i> pzneje tudi muslimani, d dim o' prav slavni Srbi v teh krajih, pihali s tare j š: , ustavn: cirilic., 3 .andica ie v rabi tudi k i? epigrafsk pism , Ohranjenih je nekaj takih spo¬ menik v. Še pred prihtd.m Turk:v v B on se je razvila kjorzivna b^sančica^ Y piznejši d.:bi imam: dve vrsti b.senčice; a/ sam stanska kurzivna b:senčica, Up rahljali s j v h ‘san¬ skih kat liških sam stanlh d: srede 19, st 1 .5 h/ beg:vaka bssančica je bila v rabi pri muslimanakih begih, Nekateri ljudje v B.sni znaj' ae danes pisati kurzivn' b senčic:, Cirilska £_lunclala & - Iz cirilske ustavne unoiale se je razvila p r IunoiaIa"šu p~Urebe pisanja necerkvenih tekst‘v, Prluncia- la ima lažji duktus, nagnjen prševn pr ti desni / - p, = m =1 d/, V nje$ je več j : števil kurzivnih elementov, več abre- vlatur in ligatur. Pr pr.roije s: premaknjene in prilag dene praktič¬ nim p-trebani. 1 - p.luncial s: uporabljali za tekste, ki jim nis ' hoteli dati svečanejšega izgleda, tudi Za cerkvene tekste take vrs¬ te, dočim so svečane cerkvene tekste pisali v stari, unoialni ciri¬ lici, Cirilsko poluncialo dO uporabljali južni Slovani od 13. stol Rusi pa od 14. stol dalje, 'Pri južnih Slovanih imamo: 1. srbsko^ nolunoialo , ki se je v 13. stol,' razvila v Makedoniji? 2, b cigar- "* b i č * p o l uno la lo . V 14» stol, jo je r formiral Kvfimij in j e"'p o tem 'v 'tej" obliki po ,T resavskl šoli" vplivala na srbsko poluncialo. Razširila :c je tudi v Romunijo, Romuni so za bogoslužje in litera¬ turo uporabljali slovanski jezik in so v srednjem veku pisali s ci¬ rilico. V 15. sto1 , v pa so si.začeli prizadevati, da bi se slovanske¬ ga jezika otresli« Šele.v 18, atol, je pri njih romunščina izpodri¬ nila slovanski jezik, oirilico pa so uporabljali še dalje in je bi¬ la za romunski jezik prepovedana v Romuniji šele 1 , I 860 , Na cirilioo je poleg bolgarskega polustava /poluncialo/ vplival ,rbski in ruski, polustav /Moldavijal/ od konca 14. stol, Cirilska^kurziva^se razvija istočasno s poluncialo. Najprej se pojavrprr julnlE llovanlh - razni teksti - v 15. stol, pa se razširi tudi na ruska tla. V Rusiji so bile do 17. stel,v rabi unciala, polunciala in kurziva. Rusko poluncialo so v tisku uporabljali do Petra Velikega, ki je leta 17 ob c uvedel za svetno literaturo tako zvano "grazdanske" meščansko pismo, prirejeno pod vplivom cirilice In latinice, "G-raždansko" so od Husov prevzeli Srbi in Bolgari, Pri Srbih jo je Vuk S t Karadžič reformiral po nasvetih Slovenca Jerneja Kopitarja* Uvedel je nekatere črke, ki jih polunoiala ne pozna, n. pr, E3 6 , = nj. Ta sedanja srbska oirilioa, se po njem imenuje tudi "vukovica", - '