GLASIM URADNI VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA LJUBLJANA, 1. OKTOBRA 1963 OBČINA ČRNOMELJ 716. Na podlagi 1. odstavka 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Urad. list SRS, št. 11-92/63) je Skupščina občino Črnomelj na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. septembra 1963 sprejela OBČINA HRASTNIK 718. Na podlagi 2. odstavka 116. člena Splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe (Urad. list FLRJ, št 45-585/60) v zvezi s 26. členom statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. avgusta 1963 sprejela ODLOK o razpisu nadomestnih volitev Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti — skupino gospodarstva Skupščine občine Črnomelj, in sicer: v volilni enoti »BELT« Črnomelj L, ki obsega obrat livarne in vzdrževalni oddelek, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Ivanu Sor-*Uu. ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. Volitve bodo v četrtek, dne 17. oktobra 1963. Številka: 013-8/63. Črnomelj, 3. septembra 1963. Predsednik zbora delovnih skupnosti Janko Butala, 1. r. 717. Na podlagi 4. in 39. člena ter drugega odstavka 41. člena temeljnega zakona o financiranju šolstva (Urad. »st FLRJ št. 55-687/60) je Skupščina °bčinc Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skup-B°6ti dne 3. septembra 1963 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za šolstvo občine Črnomelj 1. člen , *• ^'cn odloka o ustanovitvi sklada w iL občine Črnomelj (Uradni 10 !da/n okraia Novo mesto, številka glaei. *> se sPrcmcni tako, da se ti „Sklad upravlja upravni odbor, ®Pstavljaj° po 1 predstavnik, ki delegira vsaka centralna šola . 6), gimnazija, DS rudnika V*3«, DS podjetja »BELT« luint?6* ' ®ZDL; po 2 člana pa ime-ikupščinaCt 23 ^o s*vo ter občinska 2. člen velja od dneva objave v Ljubi^n^*’ urartnem vestniku okraja Številka: 402-11/63. ^atum: 3. septembra 1963. Predsednik občinske skupščine lug. Rado Dvoršak, d. r. ODLOK o obveznem vlaganju dela amortizacije zdravstvenih zavodov iz območja občine Hrastnik v občinski zdravstveni investicijski sklad 1. člen Zdravstveni zavod na območju občine Hrastnik vplačuje v občinski zdravstveni investicijski sklad 30 % amortizacije od svojih osnovnih sredstev. 2. člen Amortizacija, ki jo plača zdravstveni zavod, se vrne po preteku 5 let po izvršenem vplačilu. Za posojeni znesek plača sklad ob vrnitvi obresti v višini 1 %. 3. člen Ta odlok velja od dneva, ko ga sprejme ustanovitelj sklada in se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963 dalje. Številka: 403-2/63-2. Datum: 17. avgusta 1963. Predsednik občinske skupščine Milan Babič, 1. r. OBČINA LJUBLJANA- ŠIŠKA 719. Na podlagi člena 168 zakona o proračunih in o financiranju-samostojnih zavodov (Urad. 1. št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) in člena 25 statuta občine Ljubljana-Siška je Skupščina občine Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. septembra 1963 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa občine Ljubljana-Siška za leto 1962 1. člen Odobri sc zaključni račun občine Ljubljana-Siška za leto" 1962, ki obsega: zaključni račun proračuna za leto 1962, zaključni račun rezervnega sklada občine za leto 1962, zaključni račun rezervnega sklada gospodarskih organizacij občine za leto 1962, zaključni račun 6 % obvezne rezerve iz leta 1959 in zaključni račun proračunskega sklada za štipendije za leto 1962. 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki za leto 1962 so: a' LETO X., ŠTEV. Občinski proračun: dohodki skupaj izločena sredstva: 1.581,347.119 sklad za negosp. investicije OLO 144,872.983 sklad za strokovno šolstvo 82,657.591 Mestni svet 155,990.810 10 % rezerva 61,956.809 445,478.193 čisti dohodki za proračun 1.135,868.926 izdatki proračuna 1.120,144.048 presežek dohodkov nad izdatki Rezervni sklad občine: 15,724.878 dohodki 1,360.651 izdatki — presežek dohodkov nad izdatki 1,360.651 Rezervni sklad gospodarskih organizacij: dohodki 73,688.280 izdatki 6,707.075 presežek dohodkov nad izdatki 6 % obvezna rezerva: 66,981.205 dohodki 27,415.357 izdatki — presežek dohodkov nad izdatki Sklad za štipendije: 27,415.357 dohodki 1,545.717 izdatki 1,307.925 presežek dohodkov nad izdatki 237.792 3. člen Presežek proračunskih dohodkov nad izdatki v znesku 15,724.878 din in izločena sredstva 10 % rezerve v znesku 61,956.809 din, skupaj 77,681.687 dinarjev, se prenese kot dohodek proračuna za leto 1963. 4. člen Presežka rezervnega sklada občine 1,360.651 din in rezervnega sklada gospodarskih organizacij 66,981.205, dinarjev se preneseta kot dohodka istih skladov za leto 1963. 5. člen \ Sredstva 6 % obvezne rezerve v znesku 27,415.357 din ostanejo na posebnem računu občine Ljubljana-Siška. 6. člen Presežek dohodkov nad izdatki sklada za štipendije v znesku 237.792 dinarjev se prenese kot dohodek sklada za leto 1963. 7. člen 1. člen V odloku o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestilo za ločeno življenje in kilometrino za uslužbence organov ObLO Ljubljana-Sentvid (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana št. 45-335/60), ki ga je prevzela ob združitvi bivših občinxLjub-ljana-Siška in Ljubljana-Sentvid ter ob nadaljnji združitvi z občino Medvode nova združena občina Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 50-473/62 in 53-587/63), se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Dnevnica uslužbencev občine in njenih ustanov znaša: 1. za uslužbence na delovnih mestih, za katera se zahteva največ srednja strokovna izobrazba in za tehnično osebje 2500 dinarjev; 2. za uslužbence na delovnih mestih, za katera se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba in za tehnično osebje z izobrazbo visokokvalificiranega delavca 3000 dinarjev.« Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 1/1-401-10/63. Datum: 17. septembra 1963. Predsednik občinske skupščine Miran Goslar, 1. r. 720. Na podlagi 5. člena uredbe o povračilu potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Urad. list FLRJ štev. 9-113/60, 15-249/61, 24-414/61. 16-196/62 in Ur. 1. SFRJ št. 20-301/63 in 30-496/63) je Skupščina občine Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in no seji zbora delovnih skupnosti dne 17. septembra 1963 sprejela ODLOK o spremembi odloka o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrino za uslužbenec občine Ljubljana-Siška 2. člen 4. člen se spremeni in se glasi: »Nadomestilo za ločeno življenje uslužbencev občine in njenih ustanov znaša 6.000 do 20.000 dinarjev na mesec. Izjemoma se sme priznati uslužbencem z višjo ali visoko strokovno izobrazbo in tehničnemu osebju s kvalifikacijo visoko kvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, vendar ne več kot 30.000 din na mesec. Ce se prizna uslužbencu nadomestilo nad 20.000 dinarjev na mesec, mora pristojni starešina občine oz. ustanove izdati o tem posebej obrazloženo odločbo. 3. člen Ta odlok velja od 1. septembra 1963 dalje in sc objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 1/1-114-3/63. Datum: 17. sept 1963. Predsednik občinske skupščina Miran Goslar, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-VIC-RUDNIK 721. Na podlagi 3. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Urad. list LRS št. 8-65/63) in 2. točke 27. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1963 sprejela ODLOK o urejanju mestnega zemljišča L Splošne določbe 1. člen Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče mestnega dela občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki je urbanistično obdelano in za katero obstoja širši regulacijski načrt oziroma urbanistični program. 2. člen Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če izpolnjuje naslednje najnujnejše pogoje: — da je izdelan predlog zazidalnega načrta, — da je izvršena ostala priprava mestnega zemljišča v skladu s 3. členom zakona o urejanju mestnega zemljišča, — da so zgrajene potrebne dovozne poti, vodovodi, kanalizacijsko in električno omrežje za preskrbo naselja v skladu s 4. členom zakona o urejanju mestnega zemljišča. II. Organizacija ureditve mestnega zemljišča 3. člen Zaradi smotrnega urejanja mestnega zemljišča se naloge za urejanje mestnega zemljišča poverijo občinskemu stanovanjskemu skladu Ljubljana-Vič-Rudnik. 4. člen Za upravljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti in omrežjem za preskrbo naselja z vodo, električno in toplotno energijo, plinom, poštno-telegrafsko-telefonskim omrežjem in z napravami za prevoz potnikov v mestnem prometu, skrbe ustrezne komunalne gospodarske organizacije, če tega ne dela investitor. Komunalne gospodarske organizacije se ravnajo pri tem po načelih o financiranju gospodarskih investicij v smislu 3. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča, izvajajo operativna dela ustrezne komunalne gospodarske organizacije ali ostale ustrezne gospodarske organizacije, pri čemer nastopa stanovanjski sklad kot pooblaščeni organ za urejanje mestnega zemljišča. 5. člen Stanaovanjski sklad, ki opravlja naloge iz 3. in 4. člena tega odloka, ustanovi specializirano poslovno službo, ki bo opravila vse zadeve v zvezi z urejanjem mestnega zemljišča. 6. člen Upravni odbor stanovanjskega sklada opravi vse naloge, izvirajoče iz pravil sklada in ustanovitvene odločbe stanovanjskega sklada, pri čemer pa je dodati na osnovi tega odloka tudi opravljanje nalog v zvezi z Urejanjem mestnega zemljišča. 7. člen Sklad financira in kreditira v soglasju s smernicami občinske skupščine in z urbanističnimi načrti ter s svojimi programi ureditev mestnega zemljišča. Poslovanje v zvezi z urejanjem mestnega zemljišča organizira stanovanjski sklad tako, da je v skladu s splošnimi javnimi gospodarskimi predpisi in akti pravnega značaja. Stanovanjski sklad ima vse investicijske pravice v zvezi z zakonom o urejanju mestnega zemljišča. 8. člen Sredstva za urejanje mestnega zemljišča so: — sredstva iz natečajev ali pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, — prispevek za uporabo mestnega zemljišča, — proračunska sredstva politično teritorialnih enot, — posojila, — sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo (anuitete posojil, obresti od danih posojil itd.), — odstopljena sredstva komunalnih organizacij, — drugi dohodki. 9. člen Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik s sprejetjem tega odloka prenese vse pravice in dolžnosti za urejanje mestnega zemljišča na stanovanjski sklad, ki ima ustrezna pravila in ki je bil ustanovljen z ustanovitveno odločbo. UL Način In obseg urejanja mestnega zemljišča 10. člen Urejanje mestnega zemljišča usmerja občinska skupščina z dolgoročnim ali letnim družbenim planom na osnovi izdelanega predloga stanovanjskega sklada s potrditvijo pristojnega sveta. 11. člen S planom ali aktom iz prejšnjega člena določi občinska skupščina: — zemljiške predele, kareje ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v dobi, ki jo določa plan, odlok ali akt občinske skupščine, — višino potrebnih sredstev za izvršitev teh del, določeno na podlagi izkustvenih normativov, — vire finančnih sredstev za pokritje stroškov za ureditev mestnih zemljišč, — obseg urejanja zemljišč in način urejanja v skladu z 2. členom tega odloka, — druga vprašanja glede na krajevne razmere. Pri določanju smernic iz 1. odstavka upošteva občinska skupščina določbe dolgoročnega ali letnega programa stanovanjske graditve ter postavke iz investicijskih programov, ki so jih sprejeli investitorji za graditev investicijskih objektov. IV. Oddaja mestnega zemljišča v uporabo 12. člen Mestno zemljišče se oddaja v uporabo družbenim pravnim osebam in občanom z javnim natečajem za gradnje, ki so predvidene v elementih regionalnega urbanističnega ali zazidalnega načrta za mestno območje občine Ljubljana-Vič-Rudnik. 13. člen Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev objektov za socialno zdravstveno, prosvetno ali kakšno drugo javno službo, ali ki je potrebno družbenim organizacijam, se odda v uporabo z neposredno pogodbo, če tako sklene občinska skupščina na seji obeh zborov. Ta določba velja tudi v primeru, ko na mestnem zemljišču namerava graditi družbeno pravna oseba, ki upravlja zemljišče v skladu z urbanističnim programom in projektom. Ce nastopi lastnik ob pogojih 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 52-890/58), se mora udeležiti natečaja pod istimi pogoji, kakor velja to za ostale, vendar pa ima prednost pred ostalimi ponudniki. 14. člen Mestno zemljišče odda v imenu občine v uporabo občinski stanovanjski sklad. 15. člen Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor stanovanjskega sklada. Komisija šteje najmanj tri člane. Natečaj se izvede na krajevno običajen način. 16. člen V razpisu javnega natečaja in razpisnih pogojih morajo biti obseženi: 1. zazidalni podatki za gradnjo na mestnem zemljišču, 2. višina odškodnine za mestno zemljišče in rok ter način plačila odškodnine, 3. rok za začetek in dokončanje gradnje, 4. določbe o tem, kako se postopa v primeru, če se v roku ne začne ali dokonča gradnje, 5. višina varščine in rok za položitev varščine ter način vrnitve varščine, 6. začetni prispevek k stroškom za urejeno mestno zemljišče ter rok in način plačila prispevka, 7. določbe o tem, kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru, dokler objekt še ni dogotovljen, 8. določbe o tem, kako se postopa v primeru, če pride uporabnik zemljišča pod prisilno upravo ali preide v redno ali prisilno likvidacijo, 9. navedbe, katera dela bo razpisovalec natečaja izvršil na svoje stroške po dograditvi objekta ter rok za izvršitev teh del in sorazmerni delež stroškov, ki jih je pri natečaju upošteval, 10. rok za predložitev ponudbe za dodelitev mestnega zemljišča, 11. kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in shema komunalnih naprav). 17. člen Šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpisovalec natečaja prejel vsaj dve ponudbi za isto zemljišče, ki ustrezata razpisnim pogojem. Ce natečaj ni uspel, se ponovno razpiše in se zemljišče odda ne glede na število ponudnikov. 18. člen Komisija predloži po opravljenem natečaju upravnemu odboru stanovanjskega sklada poročilo z mnenjem In predlogom o določitvi najugodnejšega ponudnika. 19. člen O predlogu komisije odloči upravni odbor sklada, ki je imenoval komisijo z odločbo. Odločbo se vroči udeležencem javnega natečaja najkasneje 15 dni potem, ko je bil javni natečaj opravljen. 20. člen Vsak udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju, ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritoži na pristojni svet občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik. 21. člen Občinski stanovanjski sklad mora najkasneje v 8 dneh po tem, ko postane odločba o oddajanju mestnega zemljišča pravnomočna: — objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno običajen način (na oglasni deski), — skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo ponudbo, pogodbo o oddaji-mestnega zemljišča. 22. člen Pogodba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati: — podatke iz sprejete ponudbe na natečaju, — druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih, finančnih in <}rugih vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča oziroma z gradnjo objekta. V. Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča 23. člen Tisti, ki žele dobiti urejeno mestno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, morajo prispevati k stroškom za njegovo ureditev. Koliko mora uporabnik prispevati za urejeno zemljišče, se določi na podlagi uspeha javnega natečaja ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in občina. . 24. član Prispevek k stroškom sme vsebovati: 1. stroške za priprave mestnega zemljišča, in sicer: — asanacijska dela kot so: poravnavanje, nasipavanje, osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja, odlagališč ter druga asanacijska dela. — odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le-ti dobili nadomestilo za porušene objekte, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari in materiala, — zidava ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb, 2. stroške gradnje, dograditve ali rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča, in sicer: — mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, peš poti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov), — zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo), — omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste, — kanalizacijskega omrežja odpravo atmosferskih in odpadnih voda, razen če so v pristojbini (tarifi) za kanalizacijo vsebovani tudi stroški za zgraditev toga omrežja, — vodovodnega omrežja sekundarnega značaja. Stanovanjski sklad občine Ljuh' ljana-Vič-Rudnik bo izdelal ustrezeh pravilnik o kategorizaciji sekunda2' nih naprav, ki morajo biti urejene n* osnovi zakona .o urejanju mcslncg® zemljišča. 25. člen Višina prispevka k stroškom 23 posamezna urejena mestna zemljišč9' ki se oddajo ponudnikom, se določi • sorazmerju z dejanskimi stroški 29 ureditev mestnega zemljišča na celotnem mestnem območju občine Ljub-ljana-Vič-Rudnik, pri čemer se naj upošteva površina urejenega zemljišča, korigirana z določenim koeficientom (gostota, naseljenost ipd.). Stanovanjski sklad mora objaviti specifikacijo stroškov za urejeno mestno zemljišče, če to zahteva ponudnik. 26. člen Ce je bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, kot so stroški za ureditev mestnega zemljišča, ker se iz natečaja ni dosegla višina teh stroškov, krije občinska skupščina nastalo razliko iz lastnih sredstev. V primerih iz prvega odstavka mora razpisovalec k razpisu javnega natečaja pridobiti pritrditev občinske skupščine. 27. člen Občinska skupščina lahko izjemoma odda za zgraditev objekta tudi heurejeno mestno zemljišče. V takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporab-nik, razen če ne prevzame občina po Pogodbi, ki jo sklene z-njim, celotno aH delno ureditev. 28. člen Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča se zbira na posebnem računu občinskega stanovanjskega sklada in se sme uporabiti sgmo za urejanje mestnega zem-tjišča. Vi. Odškodnina za mestna zemljišča 29. člen Komur da občinska skupščina po uveljavitvi tega odloka v uporabo mestno zemljišče, ji mora za to plačati odškodnino. Ta odškodnina pa ne sme biti višja od odškodnine, ki jo predpiše za nacionalizacijo ustreznega gradbenega zemljišča na mestnem območju občinska skupščina J-Jubljana-Vič-Rudnik. 1-Ponudnik, ki mu je mestno zem-,J/6če dodeljeno v uporabo, mora odškodnino nakazati neposredno občin-. 1 skupščini Ljubljana-Vič-Rudnik m tudi neposredno z njo urediti vse ‘Omljiško knjižne akte. Odločba, ki jo izda stanovanjski sklad, mora vsekati tudi zahtevo za ureditev zem-nika ^tižnih aktov s strani ponud- 30. člen „ je bilo mestno zemljišče oddati ,^iiU?orak0’ Predno je začel veljati Škna i k in zanj ni bila izplačana od-m,*1"®’ je treba tudi za tako zem-v odškodnino, razen če ni nrm-.i?;ki občinske skupščine ali v mcd občino in uporabnikom emijišča drugače določeno. VII. Končne določbe 31. člen strolk'* 0 PrisPevkih investitorjev k Ureciitl?m za Popravo in komunalno Uradni ^avbnih zemljišč (Glasnik, Vilki o XniStn1*c okraja Ljubljana Steka 9-92/62) preneha veljati. 32. člen ur3'* odlok sc objavi v »Glasniku' nem vestniku okraja Ljubljani Številka: 010-5/63. fcatum: 29. junija 1963. , Predsednik občinske skupščine Ing. Slavko Jakofčlč, $. r. OBČINA ŠKOFJA LOKA 722. Na podlagi 4., 5. in 10. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8-65/63) je Skupščina občine Škofja Loka na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. septembra 1963 sprejela ODLOK o urejanju mestnega zemljišča v občini Škofja Loka Splošne določbe 1. člen Za urejanje mestnega zemljišča na območju občine Škofja Loka veljajo določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8-65/63) in določbe tega odloka. 2. člen Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mesta Škofja Loka z okoliškimi naselji Stari dvor in Suha, naselji Železniki in Češnjica, določenih z odlokom o določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih .zemljišč (Ur. list LRS št. 1-1/59) in i. odlokom o določitvi ožjih gradbenih okolišev v okraju Kranj. (Uradni vestnik okraja Kranj št. 23-207/59). 3. člen Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če izpolnjuje tele najnujnejše pogoje: i — da je izvršena priprava mestnega zemljišča v smislu 3. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča; — da so zgrajene potrebne dovozne poti, vodovodno omrežje in omrežje za preskrbo naselja z električno energijo, ter kanalizacijsko omrežje, oziroma higiensko urejeno vodno od-plakovanje. II. Organizacija ureditve mestnega zemljišča 4. člen Urejanje1 mestnega zemljišča se poveri skladu za negospodarske investicije Skupščine občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu »sklad«), Sklad za negospodarske investicije programira urejanje posameznih zemljišč v okviru perspektivnega in tekočega plana. Pri tem se opira na urbanistični program in določbe tega odloka. Sklad skrbi za skladno etapno izgradnjo in pripravi finančni načrt za financiranje graditve po etapah. 5. člen Za opremljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti in omrežjem za preskrbo naselja z vodo in električno energijo skrbi investitor, če tega ne delajo ustrezne gospodarske organizacije. Komunalne gospodarske organizacije se ravnajo pri tem po načelih o financiranju gospodarskih Investicij. 6. člen __ Program urejanja mestnega zemljišča v okviru tekočega in okvirnega plana sprejemata svet za urbanizem in svet za komunalne zadeve. Pri tem sodelujejo tudi ustrezne komunalno, strokovne in družbene organizacije. Sklad za negospodarske Investicije financira in kreditira v soglasju s smernicami občinske skupščine in pristojnih svetov občinske skupščine, z urbanističnimi načrti in s svojimi programi za ureditev mestnega zemljišča. Operativna dela za pripravo in opremljanje mestnega zemljišča oddaja sklad ustreznim gospodarskim organizacijam. Količina, kakovost, cena in rok dovršitve pogodbenih del iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo med skladom in izvajalci. 7. člen Sredstva sklada za negospodarske investicije po tem odloku so: — sredstva iz natečajev ali pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo; — proračunska sredstva politično teritorialnih enot; — posojila; ■ — sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo (anuitete iz posojil, obresti od danih posojil itd.); — del odstopljenih sredstev komunalnih organizacij; — drugi dohodki. Sklad, ki mu je poverjeno urejanje mestnega zemljišča, vodi posebno knjigovodsko evidenco o prejetih in porabljenih sredstvih v ta namen. 8. člen Občinska skupščina sprejme na seji obeh zborov natančna navodila oziroma določbe o organizaciji in poslovanju sklada za negospodarske investicije v zvezi z njegovo razširjeno dejavnostjo glede urejanja mestnega zemljišča. strijskih podjetij in gospodarskih organizacij, se lahko odda tem organizacijam z neposredno pogodbo. Za vojaške objekte po tem odloku se ne štejejo objekti družbenega standarda za JLA izven kraja vojašnice ter komunalni objekti in naprave, ki so funkcionalno povezani s takimi objekti, 12. člen Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kako drugo javno službo in ki je potrebno družbenim organizacijam, se odda v uporabo z neposredno pogodbo, če tako sklene občinska skupščina na seji obeh zborov. Ta odločba velja tudi v primeru, ko na mestnem zemljišču namerava graditi družbena pravna oseba, ki to zemljišče uporablja oz. ko se ob pogojih 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ, št. 52-896/51) dodeli nezazidano mestno zemljišče prejšnjemu lastniku, da si sezida na njem družinsko stanovanjsko hišo. 13. člen Mestno zemljišče odda v imenu občinske skupščine v uporabo sklad za negospodarske investicije. V. Javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča III. Način in obseg urejanja mestnega zemljišča 9. člen Urejanje mestnega zemljišča usmerja občinska skupščina z dolgoročnim ali letnim planom urejanja mestnega zemljišča ali s posebnim odlokom ali drugim aktom. 14. člen Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor sklada za negospodarske investicije. Komisija šteje najmanj tri člane, ne. 15. člen V razpisu in razpisnih pogojih natečaja morajo biti obseženi: 10. člen S planom ali aktom iz prejšnjega člena določi občinska skupščina — zemljiške predele, kraje ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v dobi, ki jo določa plan, odlok ali akt občinske skupščine; — višino potrebnih sredstev za izvršitev teh del, določeno na podlagi izkustvenih normativov; — vire finančnih sredstev za pokritje stroškov za ureditev mestnih zemljišč; — obseg urejanja mestnega zemljišča v skladu z določbami 3. člena odloka; — druga vprašanja glede na krajevne razmere. Pri določanju smernic iz prvega odstavka upošteva občinska skupščina določbe dolgoročnega ali letnega programa stanovanjske graditve, ter podatke iz investicijskih programov, ki so jih sprejeli investitorji za graditev investicijskih objektov. IV. Oddaja mestnega uporabo 11. člen zemljišča v Mestno zemljišče se oddaja v uporabo družbenim pravnim osebam in občanom z javnim natečajem in sicer za gradnje, ki so predvidene v elementih zazidalnih načrtov za ožje gradbene okoliše iz 2. člena tega odloka. Letno se redno razpiše en natečaj za oddajo mestnega zemljišča v uporabo. Za blokovno stanovanjsko izgradnjo in gradnjo gospodarskih organizacij sc lahko napravi razpis tudi izven teh terminov. Mestno zemljišče, ki je potrebno za graditev vojaških objektov, sc odda v uporabo z neposredno pogodbo. Mestno zemljišče, ki je z elementi urbanističnega programa predvl- a) v razpisu: 1. zazidalni podatki, 2. višina odškodnine za mestno zemljišče ter ^ok in način plačila odškodnine, 3. rok za začetek in dokončanje gradnje, 4. višina varščine, 5. začetni prispevek k stroškom za urejanje zemljišča ter rok in način plačila prispevka, 6. rok za predložitev ponudb za dodelitev zemljišča, b) v razpisanih pogojih: 1. določbe o tem, kako se postopa v primeru, če se v roku ne začne ati dokončna gradnja, 2. določbe o tem, kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru, če objekt še ni do-gotovljen, 3. določbe o tem, kako se postopa v primeru, če pride uporabnik zemljišča pod prisilno upravo ati preide v redno ati prisilno likvidacijo, 4. navedbe, katera dela bo razpisovalec tečaja izvršil na svoje stroške po dograditvi objekta, v kakšnem roku, in sorazmerni delež stroškov, ki jih je pri natečaju upošteval, 5. kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in shema komunalnih naprav), 6. posebni pogoji (uporaba zemljišča, obveznosti uporabnika nasproti napravam, urejanje okolice itd.). 16. člen Šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpisovalec natečaja prejel vsaj eno ponudbo za zemljišče, ki ustreza razpisnim pogojem. Ce razpis ni uspel, se razpiše ponovna licitacija. 17. člen •P Komisija predloži po opravljenem deno za razširitev posameznih indu-natečaju skladu mnenje in predlog o določitvi najugodnejšega ponudnika. 18. člen - O predlogu komisije odloči upravni odbor sklada za negospodarske investicije z določbo. Predlog komisije za upravni odbor sklada ni obvezen. Odločba se vroči udeležencem javnega natečaja najkasneje 8 dni potem, ko je bil natečaj opravljen. . 19. člen Vsak udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritoži za upravni organ okrajne skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 20. člen Sklad mora najkasneje v 8 dneh potem, ko postane odločba pravnomočna: — objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno običajen način, — skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo ponudbo, pogodbo o oddaji mestnega zemljišča. 21. člen Pogodba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati: — podatke iz sprejete ponudbe na natečaju, — druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih, finančnih in drugih vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča v uporabo. VI. Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča 22. člen Tisti, ki pridobijo urejeno mestno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, morajo po sklenitvi pogodbe prispevati k stroškom za njegovo ureditev. Koliko mora uporabnik prispevati k stroškom za urejeno zemljišče, se določi na podlagi uspeha javnega natečaja, ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in sklad. 23. člen Prispevek k stroškom sme vsebovati: 1. stroške za pripravo mestnega zemljišča: a) asanacijska dela, kot so: poravnavanje, nasipavanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanacijska dela; b) odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le-ti dobili nadomestilo za porušene objekte, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari in materiala; b) zidava ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih hiš. 2. Stroški gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča in sicer; a) mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, pešpoti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov); b) zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo); c) omrežja javne razsvetljave do stroškov, ki so potrebni za javno razsvetljavo stanovanjske ceste; č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda, razen če so v pristojbini (tari- fi) za kanalizacijo vsebovani tudi stroški za zgraditev tega omrežja. 24. člen Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem območju ali posameznih delih občine in sicer tako, da se kot merilo vzame površina urejenega zemljišča, korigirana s koeficientom zazidave in naseljenosti. 25. člen Ce j§ bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, ter se z natečajem o oddaji zemljišča ni dosegla višina teh stroškov, krije občinska skupščina nastale razlike iz lastnih sredstev. V primerih iz gornjega odstavka mora razpisovalec za razpis javnega natečaja predhodno pridobiti pritrditev občinske skupščine, da bo ta krila skladu nepokrito razliko. 26. člen Občinska skupščina lahko izjemoma odda za zgraditev objekta tudi neurejeno mestno zemljišče. V takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če ne prevzame občina po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotno ali delno ureditev. 27. člen Sredstva iz 7. člena tega odloka se zbirajo na posebnem računu sklada za negospodarske investicije in se smejo uporabljati samo za urejanje mestnega zemljišča. VII. Odškodnina za mestna zemljišča 28. člen Komur da občinska skupščina po uveljavitvi tega odloka v uporabo mestno zemljišče, ji mora plačati za to odškodnino. Odškodnina za mestno zemljišče ne sme biti višja od odškodnine, Tei je predpisana za nacionalizacijo ustreznega gradbenega zemljišča, na območju občine Škofja Loka. 29. člen Ce je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo, predno je začel veljati ta odlok in" zanj ni bila izplačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi občinske skupščine ali v pogodbi med občinsko skupščino in uporabnikom zemljišča drugače določeno. 30. člen Odlok o prispevku investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč (Uradni vestnik okraja Kranj št. 1-3/60) preneha veljati. VIIL Končne določbe 31. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 010-10/63-2 Matum: 18/9-1963 Predsednik občinske skupščine Milan Osovnikar, 1. r. 723. Na podlagi 3. in 7. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58) je Skupščina občine Škofja Loka na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. septembra 1963 sprejela ' SKLEP o določitvi vplivnih območij v občini Škofja Loka in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov. S tem sklepom se določijo v občini Škofja Loka vplivna območja naselij, za katera je treba izdelati urbanistične projekte. 2. V smislu 1. člena tega sklepa se v občini Škofja Loka določijo naslednja naselja: 1. Škofja Loka, 2. Železniki s Češnjico, 3. Gorenja vas. 3. Poleg naselij, navedenih v 2. členu tega sklepa, je treba še posebno obdelati: 1. Visoko z domačijo Ivana Tavčarja, 2. Poljansko dolino, Sorico in Sorško planino, ki jo je obdelati iz vidika turističnega razvoja. 4. 'Za naselja, navedena v 2. členu tega sklepa, je upoštevati pri izdelavi urbanističnih projektov naslednja okvirna napotila: 1. Škofja Loka s sledečimi naselji Grenc (del), Puštal, Stara Loka, Stari dvor, Suha, Trata (del), Vincarje in Virmaše (del). Škofja Loka je že danes politično-gospodarski, upravni in kulturni center občine z že obstoječimi javnimi objekti in objekti družbenega standarda, z dobrimi prometnimi zvezami. V samem mestu je treba predvideti površine za stanovanjsko izgradnjo in terciarne dejavnosti (servisi, obrt), kakor tudi prostore za nov upravni center ter prostore za rekreacijo. Prostor za razvoj industrije je predviden na Trati, ob že obstoječi industriji. Pri določanju površin za industrijo je treba upoštevati razvoj posameznih že obstoječih podjetij. Površine za razvoj kmetijskega gospodarstva kot tudi za kmetijsko predelovalni center se predvidi na Trati, preko železniške proge Ljubljana—■-Jesenice. Pri izdelavi programa je upoštevati, da je Škofja Loka mesto s pomembnimi zgodovinskimi elementi ter se mora upoštevati predpise o zaščiti zgodovinskega področja mesta Škofje Loke. Prav tako je upoštevati pomen turizma v mestu. 2. Železniki s Češnjico. Železniki—Češnjica z delom Stu- dena in Jesenovca ostane industrijsko naselje, ker se je v njem že razvila industrija in obrt. Naselje naj se razvija skladno z razvojem gospodarstva. Pri izdelavi urbanističnega programa je upoštevati, da obstoječe cestno omrežje skozi naselja ne ustreza, zlasti ne, ker se vedno veča tranzit na cesti II. reda Škofja Loka—Most na Soči, ki vodi skozi naselje Češnjica in Železniki. 3. Gorenja vas je poslovno in prometno težišče Poljanske doline. Podobno kot pri Železnikih in Češnjici je v urbanističnem programu rešiti cestno omrežje, ki zaradi tranzita, zaradi več ozkih grl, kot tudi zaradi samih elementov ceste več no ustreza. Naselje je trenutno preskrbljeno s pitno vodo, je pa v načrtu zajetje novega vira v Trebiji. Del kanalizacijskega omrežja je prav tako že zgrajen, manjka pa čistilna naprava. 5. Pri izdelavi urbanistične dokumentacije za naselja, navedena v 2. členu tega sklepa, je treba upoštevati ekonomsko utemeljeno izbiro naseljenosti, zaščito značilnosti pokrajine in ambientov, poleg tega pa tudi racionalno programiranje ko-1 munalnih naprav. 6/ Za kraje, navedene v 3. členu tega sklepa, je treba izdelati ustrezno urbanistično dokumentacijo v obse* gu in na način, kakor bo to zahteva-' la funkcija krajev glede na predvideni ptimen. Potrebna stanovanja za delavce; zaposlene v krajih iz prejšnjega odj stavka, je graditi v urbaniziranih krajih, navedenih v 2. členu sklepa? razen stanovanj za delavce, ki so za-* posleni pri vzdrževalni službi. -v 7. V urbanističnem programu se ugotovi potreba in način asanacije naselij Poljane, Hotavlje, Trebija, Javorje in Sovodenj ter določi način izjemne zazidave. 8. Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati tudi ostale vplive, ki niso posebej navedeni v tem sklepu, pa se bodo ugotovili tekom izdelave urbanističnega projekta. 9. Roki za izdelavo urbanističnih programov so: 1. za Škofjo Loko 31. december 1963, 2. za Gorenjo vas 30. junij 1964, 3. za Železnike—Češnjico 30. september 1964. 10. Ureditvene načrte za potrebe drugih krajev izven navedenih vplivnih območij, ki niso navedeni v tena sklepu, je treba zagotoviti le v obsegu ureditve njihove prometne mreže oziroma starih delov (7. člen)* 11. Financiranje izdelave urbanističnih projektov je treba predvideti J*, sklada za negospodarske investicije ali proračunskih sredstev, ki bodo vsako leto posebej zagotovljena v skladu s predvidenimi nalogami ih roki za načrtni razvoj naselij. 12. Ta sklep velja osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 350-16/63-3 Datum: 18./9.-1963 Predsednik občinske skupščine Milan Osovnikar, L r. RAZPISI V upravi Skupščine okraja Ljubljana sprejmemo pomožnega uslužbenca — kurirja Nastop službe takoj ali po dogovoru. | Osebni dohodek je določen P° pravilniku ter po učinku. Ponudbe na personalno komisijo Sveta delovnega kolektiva upravo Skupščine okraja Ljubljana, Mačkova ul. 1, soba št. 13/1. VSEBINA 716. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Črnomelj n 717. Odlok o spremembah ln dopolnitvi" odloka o ustanovitvi sklada za 501 stvo občino Črnomelj 718. Odlok o obveznem vlaganju d®* amortizacije zdravstvenih zavodov , občinski zdravstveni Investicij"10 sklad občine Hrastnik 719. Odlok o potrditvi zaključnega rac" na za leto 1902 občine Ljubljana- 720. Odlok o spremembi odloka o dnevnic za uradna potovanja, nad" mcstlla za ločeno življenje ln k»", metrlnn za uslužbence občino Lju" 1.1ana-S15ka - 721. Odlok o urejanju mostnega zemU‘ Sčn občine 1 ,| ubljnna-Vlč-Rudnlk. „, 72t. Odlok o urejanju mestnega zemlji**^ občine Škofja Loka 791. Sklep o določitvi vplivnih obmo*r tn o rokih zn Izdelavo urbanlstičh" projektov občine Škofja Loka „vi Razpis delovnega mesta v UPr° Skupščine okraja Ljubljana.