SLOVENSKI ŠPORTNI LIST želijo vsem telesnokulturnim organizacijam in članom, delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu ftoi/o. Ida 196Z fmia^a u.»pe&0M in. tmag. Zveza za telesno kulturo Slovenije in republiške strokovne zveze A: LJUBLJANA, 29. DECEMBRA 1961 CENA 20 DIN LETO XVII. — ST. 90 Nemšfeo~avs£riJ»ka skakalna turne)« ■ »EMC s 73*5 in 74 m 2. v Oberstdorfu Naš prvak pred skakalci 12 držav Oberstdorf, 29. dec. — Naj večja tiktakal na prireditev pred svetovnim prvenstvom je nedvomno nemško-avstrijska turneja. Zanjo so se pripravljali in nato prijavili atoaikalfCi iz Evrope, saj so v Obei-sitdorfu startalo 65 Skakalcev iz 12 držav, v Innsbrucku pa bo že 91 skakalcev iz 14 držav, med njimi tudi sedem Jugoslovanov: Ro-jina, Pečar, Eržen, Oman, Jemc, Zajc, najbrž pa se jim bo priključil tudi Šlibar. V Oberstdorfu je nastopilo 5 Piaicev, 6 Švedov, 5 Rusov, 3 Norvežani in reprezentance Poljske, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Švice, Italije in Francije. Odsotni so bili le skakalci iz Vzhodne Nemčije in CSSR, ki se bodo priključila tej eliti verjetno v Innsbrucku. Vreme je bilo idealno, sončno, skakalnica pa odlično pripravljena. Najdaljši skok v prvi seriji je imel domačin Bolka rt — 75 m, vendar je pri doskoku padel. Za Cerar najboljši jugoslovanski športnik Beograd — Evropski prvak v Vajah na orodju Miro Cerar je bil proglašen za najboljšega jugoslovanskega športnika v letu 1961. Vrstni red je naslednji: Cerar 4873, Sekularac 4743, Soškič 4440, Jakovljevič 1207, Zeier 982, Daneu 865. tem „_> se zvrstili vsi najboljši, ki smo jih zgoraj našteli in med njimi tudi naš Jemc, ki je pristal pri 73,5 m. Ta skok ga je takoj uvrstil med favorite. V drugi seriji je bil od Jemca lepši le Finec Kirijo-hen, ki je na tekmi tudi zmagal in zbral 226,5 točk. Naš državni Prvak je odločno odrinil in po mirnem letu, v zanesljivem telemarku, doskočil pri 74 m. To le bil najdaljši skok. Tudi Oman in Saje sta skakala solidno in se Uvrstila v prvo polovico, Oman ^elj 23. mesto z znanim Avstrijcem Habersatterjem s 206. točkami, Zajc pa je zbral 199 točk in deli 35. mesto z Nemcem Ihlejem. Drugo mesto Jemca je močno odjeknilo med samimi tekmovalci, še bolj pa med strokovnjaki, saj pomeni njegov uspeh v Oberstdorfu nemajhno senzacijo. Ze danes ga strokovnjaki uvrščajo bled favorite za svetovno prvenstvo. več kot 10.000 gledalcev ga ie ob razglasitvi rezultatov burno Pozdravilo. ReznUati: Kirjonen (F) 226,5 (73,5. 73). Jemc (J) 219,5 (73,5. 74), &a«ga CNT) 219,0 (71,5 , 725). Silvenoi-bert (F) 218,0 (73,5, 72), Karlsson (S) 210.0 (73, 72,5), Happle (ZN) 215,5 (73. 71.5), 7. do 8. S j ob er g (S) in Cakadzc (SZ) 215, Samov (SZ) 21' Uborna (ZN) Kameniski itd. Jovanovič in Pilič v Novi Zelandiji Beograd — Teniška zveiza Jugo-slavije je sprejela povabilo te-bi&ke zveze Nove Zelandije, da bosta naša reprezentanta Jovano-yiiČ in Pilič po turneji v Avstraliji nastopila od 16. do 20. januarja, ba mednarodnem prvenstvu Nove Zelandije. Pred tem bosta naša roprezentanta od 3. do 15. januarja Vstopila na mednarodnem pr-venstvu Avstralije v Sidneyu. Špear do šestnajstine finala Miami Beach — Jugoslovanski bdadlnski teniški prvak Nikola ^Pea.r se je na teniškem turnirju ^ katerem nastopa 120 teniških palcev do 18 leta starosti z vseh Jjontineatov, uvrstil v šetnajstino hala. Tam ga je premagal Ame-^an Bel ki n 6:1, 6:3. National : Crvena zvezda 1:1 (1:1) Vsem našim' bralcem, vsem športnikom, vsem članom telesnokul turnih organizacij in vsem delovnim ljudem želimo mnogo sreče in uspehov v letu 1962! Uredništvo in uprava Polet GOSTOVANJE SOVJETSKIH HOKEJISTOV Eurisfinti šola Ljubljana, 29. dec. V sredo so prispeli v Jugoslavijo hokejisti Spartaka iz Sverdlovska. Doslej so pri nas odigrali dve tekmi — na Jesenicah in v Ljubljani, gostovali pa bodo še v Zagrebu in Beogradu. Spartak je trenutno na 12 mestu sovjetske prvenstvene lestvice, lani pa je ob zaključku sezone osvojil sedmo mesto, kar pomeni sredino med najkvalitetnejšimi sovjetskmi moštvi. Za zakliiček še naslov Mansnega prvaka V nedeljo zvečer je bilo končano balkansko prvenstvo v košarki. Naslov balkanskega prvaka je zasluženo osvojila Jugoslavija, ki je v odločilni tekmi premagala Bolgarijo. Tretje mesto je osvojila Romunija in četrto Turčija. Tako je jugoslovanska košarkarska reprezentanca uspešno zaključila letošnjo sezono, saj je v maju, kot smo slišali, osvojila drugo mesto na evropskem prvenstvu v Beogradu. Prihodnje leto bo svetovno prvensitvo od 1. do 15. decembra v Manili, glavnem mestu Filipinov. Pred tem bodo naši reprezentamtje odigrali nekaj prijateljskih srečanj, od katerih bo najvažnejše 26. in 28. januarja z reprezentanco Italije (v Novem Sadu in v Ljubljani) ter 2. in 4. februarja z reprezentanco Belgije (v Ljubljani in Mariboru). Prihod-(Nadaljevairije na 2. strani) V sredo 'zvečer so gostje pred IdOO gledalci, pod Možaki j o, s težavo premagali Jesenice s 3:2. Pred tem so se dogovorili za štiri (retine, namesto regularnih treh, da so lahko sproti počistili drsališče, ker je ves čas močno'snežilo. Rezultat je bil nekoliko presenetil j iv, glede na kvaliteto renomiranili gostov, zato je bilo včeraj zvečer kljub slabemu vremenu — igro je ovirala sodra, zatem pa je pričelo še deževati — spet okoli 4000 gledalcev, ki so se pre-pričaili, da so sovjetski hoke- jisti za nas še vedno učitelji te borbene igre. Nastopila je slovenska reprezentanca, pravzaprav igralci Jesenic, ki so ji okrepili igralci Ljubljane: Zupančič, Vadnjal, Prosenc in Oblak. Sovjeti so prikazali pravo eksibieijo, kar pomeni, da so vsestransko prekašali naše reprezentante. Bili so boljši drsalci, spretnejši pri manevriranju s palico, povrhu vsega pa še okretni strelci. Rezultat 7:0 (1:0, 4:0, 2:0) je najlepši dokaz premoči Spartaka, S.J-iika Pogačnik in Lombar vi a sodila dobro. Davisov poim. za Avstralijo AVSTRALIJA : ITALIJA 5:0 Melbourn — V finalu teniškega tekmovanja za Davisov pokal je reprezentanca Avstralije premagala Italijo 5:0. To je od leta 1956. prva zmaga z najvišjim rezultatom. Mnogi so pričakovali, da bo vsaj italijanska dvojica nudila več odpora, vendar se to ni zgodilo. Rezultati: Emerson : Pietrange-li 8:6, 6:4, 6:0, Laver : Sirota 6:1, 6:4, 6:3, Emerson-Fraser. : Sirola-Pietrangeli 6:2, 6:3, 6:4, Emerson : Sirota 6:2, 6:3, 4:6, 6:2, Laver : Pietrangeli 6:3, 8:6, 4:6, 6:3, 8:6. Lani je Avstralija premagala Italijo 4:1. Na pragu leta 1962 Leto 1961 je bilo za slovensko telesno kulturo izredno plodno. Ni nam treba iskati dokazov, da bi to trditev lahko utemeljili. Zaznamovali smo celo vrsto velikih premikov v naših organizacijah in tudi vrsto vrhunskih rezultatov. Najbrž se ne motim, če rečem, da smo dosegli toliko uspehov kot le malokatero leto po vojni. Mimo vrhunskih rezultatov, ki so jih dosegali naši športniki doma in na tujem, znatnega povečanja članstva in organizacij, zgraditve več novih objektov, smo imeli tudi kongres slovenske telesne kulture, kjer so na demokratičen način izbrani predstavniki telesno vzgojnih organizacij dodobra proučili probleme slovenske telesne kulture in začrtali nove smernice njenega enotnega in skladnega .nadaljnjega razvoia Ko ocenjujemo gportno leto 1961 moramo posebej omeniti uveljavitev občinskih in okrajnih zvez ter svetov za telesno kultur^ Ti organi- so zaživeli kot še nikoli prej. Skrbeli so za hiter in skladen razvoj telesne kulture na svojih območjih in bili pobudniki mnogih akcij, ki so prispevale k napredku. Po njihovih prizadevanjih so telesna kultura in njeni problemi večkrat prišli na dnevni red zasedanj ljudskih odborov ter najrazličnejših drugih organizacij, nredvsem Socialistične zveze- Posebna značilnost tega leta Je, da so problemi telesne kulture zbujali živahno zanimanje in obravnavanje v najrazličnejših družbenih organih; v ljudskih odborih, svetih, organih družbenega upravljanja in družbenih organizacijah. Telesna kultura postaja pri nas bolj in bolj zadeva vseh delovnih ljudi. Ta razvoj je rodi! tudi prve, za nas pomembne rezultate. Odnos do telesne kulture in njenih problemov se je v mnogočem izboljšal. Na voljo je bilo zato tudi mnogo več materialnih sredstev kot minula leta. Telesna kultura dobiva mesto, ki ji gre, interes družT ? zanjo pa se vedno bolj povečuje. Brez dvoma je to tudi veli; o priznanje vsem, ki delajo na področju telesne kulture V minulem ietu smo naleteli na razumevanje pri vseh družbenih činiteljev tudi takrat, ko smo odpravljali slabosti v našem gibanju Razumljivo je, da se pri takem pestrem delu in velikem napredku pojavljajo tudi pomanjkljivosti, ki smo jih skušali odstraniti in zato je bil vsak napotek, vsak dobronameren nasvet zelo koristen in smo zanj hvaležni. Ztt&eto delo moramo seveda nadaljevati in uspehi leta, ki te dni minevajo, nas morajo spodbujati k še odločnejšemu in temeljitejšemu delu. v prihodnjem letu nas čaka vrsta odgovornih nalog. v ietu 1962 bi se morali zlasti zavzeti za §e večjo demokratiza-,, cijo notranjega življenja naših telesnokulturnih organizacij. Od-i ločneje moramo odkrivati in odpravljati ostanke birokratizma po-I jave samovolje, preživele nazore in podobne slabosti v delu naših organizacij. Večkrat žal opažamo, da se delo v društvih, klubih, ponekod pa tudi v občinskih in okrajnih zvezah reducira na nekaj posameznikov. In prav to je velika napaka. Doseči mbraifto, da bodo vsi organi, od upravnih odborov do raznih strokovnih komisij delali kolektivno, še posebno pa ne smemo pri vsem tem pozabiti na članstvo, ki smo ga večkrat zanemarili. Naš cilj mora biti, da dosežemo, da bo sleherni član te ali one telesnokulturne organizacije ustvarjalno sodeloval v njenem delu. Vsak, ki dela v kakršnem koli Qdboru športnega društva, društva Partizan, šolskega športnega društva ali kjerkoli drugod, ima pravico govoriti o problemih telesne kulture, o njih odločati ter seveda tudi kritizirati. Gotovo bo na ta način krog aktivnih delavcev mnogo večji, mnogo več bo iniciativ in volje do dela. Rezultat vsega tega pa bo zanesljivo tudi več uspehov. V vsem notranjem delovanju naših organizacij moramo doseči dosledno spoštovanje in uresničevanje načel demokratičnega samoupravljanja, ki veljajo v našem celotnem družbenem življenju. Ko govorimo o naših organizacijah, moramo ponovno poudariti, da se morajo občinske zveze za telesno kulturo čim tesneje povezovati z življenjem v komunah. Telesnovzgojna organizacija ne more uspešno delati, če ne bo tesno povezana z življenjem in potrebami ljudi v komuni. To dejstvo pa vsebuje zahteva, da tudi okrajne in republiške strokovne organizacije začenjajo hitreje spreminjati svoje delovne metode in prepuščajo doslej centralizirane pristojnosti občinskim zvezam, predvsem pa seveda samim društvom in drugim osnovnim organizacijam. V prihodnjem letu se bomo morali resneje lotiti tudi vprašanja kadrov. Za razne oblike udejstvovanja v telesnokulturnih organizacijah je med mladino vedno večje zanimanje, pa tudi materialne osnove za to imamo vedno boljše. Iz dneva v dan pa bolj čutimo, kako nam manjka kadrov, ki bi vodili delo v društvih. Treba ko usposobiti čim več mladih ljudi, ki se aktivno ukvarjajo s posameznimi telesnovzgojnimi dejavnostmi, da bodo prevzemali upravljanje klubov, društev in sekcij, ter vnašali v njihovo delo več mladostne zavzetnosti in požrtvovalnosti. Okrajne in občinske zveze za telesno kulturo so se že utrdile in bile marsikje zelo delavne. Z naraščanjem števila telesnovzgoj-nih organizacij in raznovrstnosti njihove dejavnosti pa bodo morale razvijati in usposabljati tudi vse več strokovnih organov, ki bodo skrbeli za napredek svojih panog," organizirali tekmovanja in tako razbremenjevali zveze neposrednih operativnih nalog Strokovne organe moramo ustanavljati povsod, kjer bi to koristilo uspešnejše razvoju panog, hkrati pa moramo zagotoviti tudi njihovo samostojnost. Občinske zveze bodo s takimi metodami laže posvečale skrb ključnim problemom telesne kulture na svojem območju. Napačno so razumeli vlogo občinskih in okrajnih zvez tisti, ki so mislili, da bomo to pestro in dinamično delovanje povezovali izključno v enem samem organizacijskem telesu, katerega prvenstvena naloga je usmerjanje in vsklajevanje dela vseh teles-novzgojnih organizacij ter povezovanje z družbenim življenjem v komuni. V letu 1962, ki je pred durmi, moramo skrbno izpolnjevati tudi tiste naloge, ki si jih že nekaj let zastavljamo in jih tudi vse uspešneje izpolnjujemo. Z naše vrstve moramo pritegniti še več mladih ljudi, vztrajno moramo odpravljati vse slabosti in napake, hkrati pa še izboljševati kvalitetne dosežke telesnovzgojne dejavnosti. Z nič manjšo skrbjo pa moramo izpopolnjevati materialne osnove, predvsem pa širiti mrežo igrišč in telovadnic. Prepričan sem, da bo odločnejše lotevanje in vprašanje vsebinskih vprašanj iz dela telesrovzgojnih organizacij pripomoglo, da bodo ob naslednjem novem letu naši rezultati in dosežki še bo-gatejši, vrednejši in pomembnejši. 4anez T!emijarit LET01961. LETO VELIKIH PREMIKOV ■" Ni nobenega dvoma! Leto, od katerega se poslavljamo, je bilo za slo- vensko telesno kulturo izredno pomembno. Mnogo organizacijskih premi- leto velikega napredka kov ' mnogo vrhunskih dosežkov naših športnikov, mnogo življenja v komunah, vedno večje razumevanje na vseh straneh, vse pomebnejša vloga telesne kulture v celoti in konec koncev tudi oblikovanje pravilnega pojma o moderni, koristni telesni kulturi — to so značilnosti leta 1961. O vsem Ugledni telesnokullurni delavci govore o dosežkih na področju telesne kulture ■ — tem in še o marsičem nam pripovedujejo ugledni delavci na področju te- Isne kulture in nekateri strokovnjaki. Se vedno centralizem Bojan Polak — predsednik Komisije za telesno kulturo pri IS Slovenije Čeprav je težko posploševati športnikov, bi letos najbolje ocenil Cerarja. Kot nekdanji deseteroboj ec se se veda navdušujem tudi za Brodnika, ker vem da zahteva ta panoga vse-strainiako prizadevanje. So seveda še drugi uspehi, o katerih bi veljalo kaj reči, saj smo povsod dosegli velik napredek.: Vseeno pa moram reči, da bi kljub stalni kritiki o pomanjkanju finančnih sredstev lahko ob sedanjih pogojih bili nekateri uspehi še večji. Letošnje leto je sicer plodno, toda nad uspehi se ne strnemo preveč navduševati. Ob tem pa bi veljalo sipregovo-riti nekaj besed' o centralizmu, ki vlada v športu in ki sicer na vseh ostalih področjih gospodarskega in družbenega življenja ni več v običaju. Osnovna celica je društvo, kjer se razvija vse športno življenje. Vsa hierarhična nadgradnja bi morala sloneti na prenašanju tistih del, ki jih društva prenašajo na občinske, okrajne in republiške forume. Razumem, da imamo zvezni organ za stike s tujino, ne vem pa, kako lahko leti delijo sredstva in kujejo usodo posameznikov. To se dogaja le zato, ker društvo ne čuti dovolj zanimanja za kvaliteto svojih članov. Ce bi društvo prejelo denar za kvalitetne tekmovalce, bi bili ti dinarji prav gotovo koristneje porabljeni. Zal moramo tudi* ugotoviti, da se mladina vse premalo vključuje v športna društva. Ce kje, potem bi morala biti v športnem društvu dana možnost za uveljavljanje mladine. Upravljanje^ v športnem društvu je lahko koristna šola za družbeno upravljanje s katerim se bodo v poznejših letih srečevali.’ Društva, posebno večja, morajo imeti tudi profesionalne delavce, vendar sem mnenja, da vse delo ne sme sloneti na njih. Mladina ima mnogo možnosti, da z amaterskim delom sodeluje pri delu v društvu. O tem, kako naj društva pridejo do denarja je več mnenj. Nisem za avtomatiziran j e zbira-ra*n,ja sredstev, ampak naj zbori volilcev vplivajo na občinske ljudske odbore, ki naj odločajo o tem, koliko naj kak klub dobi denarja. Ce bomo znali sredstva, ki jih imamo, pravilneje uporabljati, bo to pomembna osnova za večjo širino uspehov. Se beseda o vzgoji igralcev. Leti namreč lahko s svojim ponašanjem na igrišču vplivajo vzgojno ali pa prav nasprotno na gledalce. Ce bomo poskrbeli za pravilno vzgojo igralcev, bo tudi med gledalci manj nepotrebnih neredov. Za vsakega športnika je njegov trener velikega pomena. Zato je prav, da trener rii le trener, ampak tudi vzgojitelj in družbeni delavec, ne pa le strokovnjak. Vrednotenj« športnega delavca je družbeno še vedno prenizko ocenjeno, čeprav smo pri tem že napravili korak naprej. Vsa bi se morali zavedati tega, da je tudi delo v športenem društvu družbeno delo. V letu 1961 osnovno delo »Partizana" v komuni Mitja Ribičič — predsednik Zveze Partizan Slovenije V letu 1961 se Partizan ne more pohvaliti z manifestativ-nimi akcijami v republiškem merilu kot v prejšnjih letih. Zaradi tega pa bi lahko dobili napačen vtis. da se ni močneje angažiral v notranjem delu v društvih, predvsem pa v komunalnem sistemu. Seveda pa tudi ni res, da manifestacij sploh ni bilo-Letos smo namreč proslavljali dvajsetletnico revolucije in vsa društva ter članstvo so sodelovali z družbenimi organizacijami na športnih tekmah, izletih, pohodih, proslavah in podobnim. Zelo številna je bila tudi udeležba na pohodu Ob žici okupirane Ljubljane. Sicer pa bo ostalo leto 1961 zapisano v analih kot leto, ko se je tudi Partizan intenzivno prilagajal komunalnemu sistemu v smislu sklepov, ki so bili sprejeti na kongresu telesne kulture. Delo republiškega foruma smo zmanjšali na minimum, prav tako tudi proračunska sredstva in težili za tem, da je celotna organizacija začela rasti iz društev navzgor. Ta prehod je prinesel tudi mnogo težav, ki so prišle na površje in ki se niso pokazale le v Partizanu, ampak na vseh področjih telesne kulture. Težave so bile že prej podobne, razlika je le y tem, da jih morajo zdaj društva sama reševati. Ker so bila društva navajena na navodila od zgoraj navzdol, so se ob takem delu pojavila negodovanja in je vladalo prepričanje, da je Partizan likvidiran. Menim, da je velik uspeh v letu 1961, da je Partizan Jsrizo premagal in da so se društva pokazala dovolj sposobna. Prav zato bo lahko v naslednjem letu Partizan pokazal velik polet na vseh področjih svojega dela. Letos smo v naši organizaciji tudi v kakovosti dosegli pomebne uspeli e. V orodni telovadbi, to je zvrsti, ki jo pri nas sistematično gojimo, je Cerar dosegel najvišje mesto v Evropi, obenem z njim a so se pojavila nova imena, i mnogo obetajo. Zdi se mi pomembno tudi to, da je Cerar obdržal zvezo s svojim društvom, čeprav je na svetovnih jakostnih lestvicah zelo visoko uvrščen. Kljub vrhunskemu uspehu, ki ga je dosegel, še vedno rad posreduje najmlajšim članom svoje izkušnje, in ni športnik, ki misli le na svoje uspehe, ampak tudi na to, da bodo na njegovo mesto stopili še drugi. Ob zaključku letošnjega leta je pred nami tudi skupščina Zveze Partizan, ki bo morala nakazati nove smeri in pobude za razširitev organizacije in še večje vključevanje mladine. Društva ne bodo smela biti prepuščena sama sebi, ampak se bodo morala tako kot že letos, še bolj uveljaviti v komunalnem sistemu. Z druge strani pa bo morala komuna dati večji finančni poudarek društvom. Republiški forum pa bo moral, na novih osnovah rasti od spodaj navzgor, lotiti novih prijemov pri vzgoji kadrov, izdelavi programov in načrtov dela, pri investicijski dejavnosti s dejavnosti gradnje objektov in podobnem. Društva pa bodo morala to upoštevati in uporabljati. Partizan je dobil v letošnjem letu nova vidna priznanja in naloge od najvišjih predstavnikov naše družbe. Predstavnike Partizana je sprejel tudi predsednik republike, ki je poudaril pomen množične telesne kulture in vztrajno prizadevanje za sistematično vzgojo. Vse priznanje poiriuovalnim organizatorjem Inž. Boris Kristančič, predsednik Komisije za kvaliteten šport: Treba je začeti z ugotovitvijo, da so šlovensiki športniki v letu 1961 dosegli uspehe, spričo katerih seno večkrat ostrmeli. Celo, če bi bili rezultati skromnejši, bi jih lahko imeli za izredne. Ugotoviti in našteti vse pogoje, ki so ustvarjali ta odlični vrhunec, skorajda ni mogoče. Vzroke je treba iskati na vsak način ne v delu preteklega, temveč v naporih, vsaj vseh zadnjih petih let. Imeli smo nekaj žarišč, centrov, kjer so delovali nadvse sipesobni in požrtvovalni organizatorji in strokovnjaki, ki so znali ustvarjati, vzgajati in graditi tradicijo. Iz teh naporov in vedno večjega razumevanja za to področje družbene dejavnosti, so v teh centrih zrasli močni kolektivi, ki so lahko našteli veliko število mladih in zadostili osnovnim zahtevam kvalitete. Za te skoraj neverjetne rezultate se moramo, torej, bolj zahvaliti samoiniciativi teh družbenih delavcev kot mogočnemu mehanizmu športne organizacije, ki gradi na nenehni mobilizaciji mladih, skrbi za selekcijo in uporablja najsodobnejše dosežke. Prav zaradi tega menim, da nas letošnji dosežki ne smejo zapeljati pri stremljenju, da ne bi te-lesmovzgojne dejavnosti peljali po poti vedno boljše organizacije, enotnosti, koordiniranih in potrpežljivih skupnih naporov. Na koncu bi želel v imenu Komisije za kvaliteten razvoj športa, razen voščil našim najboljšim, ves uspeh vsem tistim, ki se v telovadnicah, smučiščih, bazenih, atletskih stezah in igriščih pripravljajo prevzeti bogato dediščino in veliko odgovornost, ki so ju zapustili Cerar, Daneu, Parma, Šlibar,- Brodnik in vsi, ki so na športnem bojišču postavili celega moža. Tudi mošslri športa imaio obveznosti do družbe Drago Ulaga, profesor Visoke šole za telesno kulturo O uspehih, ki so jih dosegli slovenski vrhunski športniki v minuli sezoni je treba povedati, d.a imajo posebno vrednost. Prvič za to, ker so jih dosegli v relativno težjih pogojih kakor njihovi inozemski tekmeci in drugič zato, ker so takšni in podobni uspehi slehernemu malemu narodu potrebni. Pri tem ne gre le za to, da nas cenijo v svetu, prav tako je pomembno, da se cenimo tudi sami. V teoriji treniranja poznamo dandanes že vse tiste osnovne metode, ki privedejo človeka do vrhunca fizične in sploh telovadne zmogljivosti. Toda, če analiziramo uspehe Cerarja, Daneua, Šlibarja 3n drugih, tedaj odkrijemo v osebnosti vsakega posameznika še nekaj, česar ni v učbenikih v treniranju. To, kar pri tekmovalcih najbolj cenim, so marljivost, vztrajnost in izvirnost. Občutek Janam, da je Cerar obdarjen kar z vsemi elementi tekmovalca, s katerimi morajo računati najboljši v svetovnem merilu. V posebno zadoščenje mi je bilo, da so mo- rali tudi tista inozemski novinarji, ki nam niso posebno naklonjeni, pisati o njegovem nastopu v Luksemburgu takole: — Eleganca, s katero je prenašal svoje sestave in nove ideje, ki jih je razvijal, pa prvine, ki jih je vpletal v kompozicije, so izvirne in presenetljive. Priznati moram, da nisem reden obiskovalec tekmovanj, vendar imam Daneua v spominu kot virtuoza z žogo. Košarka takšne stopnje pomeni zares užitek. Nekaj izvirnega je moral imeti tudi Šlibar tiste dni v Oberstdorfu, ko nas je navdušil kakor malokdo. Misdim, da je njegova posebna kvaliteta v sproščenosti, v posebnem posluhu za Izkoriščanje zračnega upora in seveda tudi v tem, da zna zaviralne momente strahu izključiti. Zdi se mi prav, da je naša druž- ba letos primerno počastila naše najboljše športnike, kajti s tem je dala priznanje tudi tistim stoterim in tisočerim, ki se trudijo vsak po svojih močeh. Seveda pa imajo tudi »mojstri športa« obveznosti do družbe, zlasti pa do mladega rodu, ki vidi v njih svoje vzore. Zato je tako pomembno, da niso prvaki polnovredni samo na tekmovanjih, temveč tudi pri študiju, delu in podobno. Študentom telesne vzgoje, bodočim učiteljem in trenerjem rad ponavljam besede svojega učitelja prof. dr. C. Diema, ki je dejal, da so športni uspehi v primeri z življenjskimi kakor cvet v primeri s sadom. Cvet odpade, sad pa ostane. Ko smo veseli športnih uspehov tega dragocenega cvetja mladosti, je pač modro, da mislimo hkrati tudi na sad. Središče ni le UuMiana Leopold Krese, član IO ZTKS — Kongres telesne kulture Slovenije pomeni prelomnico teles-nokulturne dejavnosti že zato, ker je razjasnil poglede o mestu in vlogi telesne kulture pri nas. Dal je tudi svoje mesto posameznim panogam. Napravili pa smo korak dalje v vsebinskem lin vzgojnem pomenu. Danes lahko ugotovimo, da smo letos konkretno reševali stvari, o katerih smo dolga leta le govorili. Dosegli smo tudi že prve pomembne uspehe. Ustanavljanje občinskih zvez za telesno kulturo je eden najvažnejših. Šolska telesna vzgoja dobiva v mnogih primerih vedno večji poudarek, zlasti pa šolska športna društva, ki so postala pomemben družbeni faktor mladine na terenu. Eno važnih področij, na katerem smo letos mnogo napravili, je rekreacija, ki se je pri nas široko razrasla. Prej smo govorili vedno le o množičnosti v športnih društvih. Na kongresu pa smo razjasnili mnoge oblike množične rekreacije, izkoriščanje prostega časa in podobno. Posebno delovni kolektivi so letos resno pristopali k reševanju tega problema. Mnogi počitniški domovi in objekti za organizirano športno dejavnost to potrjujejo. Aktivna športna društva in klubi pa se bodo morali še bolj povezati z rekreativnimi centri, saj bodo prav tam lahko našli mnoge talente za posamezne športne panoge. V nečem pa letos le še nismo uspeli. Delovni kolektivi naj bi namreč bili aktivnejši pobudniki in ustanovitelji osnovnih organizacij za telesno kulturo, t. j. raznih društev in klubov. Le-ti pa nag bi ne bili zaprti za uslužbence kolektiva, ampak na razpolago za vso okolico. Le tako bomo podrli visoke plotove .ned športnimi društvi v delovnih kolektivih in zaledjem. To pa naj bo ena osrednjih nalog v prihodnjem letu. Seveda pa ne moremo mimo kvalitetnih storitev, ki sp jih dosegli slovenski športniki v letošnjem letu. Vse to pa je rezultat prizadevanj zadnjih let. Lahko rečemo, da smo prvič po vojni dosegli zares množične in kvalitetne dosežke. To pa ne le v nekaterih panogah, ampak prav v vseh. Treba pa se bo še vedno boriti proti starim pojmovanjem, klubskim težnjam in podobnem. Športne organizacije morajo postati nosilec in organizator izživljanja mladih ljudi. Treba pa bo poiskati oblike, ki bodo vsem dostopne. Z veseljem lahko še ugotovimo, da v naši republiki gojimo vse vrste telesne kulture. Pri nas ni središče le Ljubljana, ampak imamo celo vrsto športnih središč. -Le množičnosti bo treba posvetiti več pozornosti, tu mislim predvsem orodno telovadbo in še nekatere panoge. Skupno planiranje objektov Vladko Majhen — predsednik Sveta za šolstvo pri IS Slovenije Reformo šolske telesne vzgoje bomo lahko rešiti le takrat, če bodo vsi družbeni čindtelji pomagali pri tem dedu. Menim, da je bilo napačno, ko smo naložili le šolam nalogo, naj reši šolsko telesno vzgojo. Res je, da je naloga društev drugačna in da je raven taip precej višja. Toda tudi v društvih ne bodo imeli mladine, če društva ne bodo podpirala šolske telesne vzgoje. Prepričan sem, da šolskih športnih dni še dolgo ne bomo dobro organizirali, če naan pri tem ne bodo pomagali razni društveni delavci: Šolsko leto traja deset mesecev in prav toliko imamo šolskih športnih dnevov. Vsak športni dan bi bil lahko posvečen svoji športni panogi. Zato mistim, da bi bilo prav, da bi prd tem pomagala vsa društva od Partizana preko smučarskih in atletskih. S tem bi dosegli višjo raven, otroci bi se podrobneje seznaniti s posa-mezn5 m j šp or tn imi pa n o ga m i. društveni delavci pa bi lahko odkrivati mlade talente. Treba bo torej doseči povezavo med šolo in športnimi društvi. Naslednji problem prav tako siti s večjemu sodelovanju z društvi. To so namreč kadri. Po šolah imamo namreč malo strokovnega kadra za telesno vzgojo. Z druge strani pa je na naših šolah največ ženskega kadra in je od njih težko zahtevati, da bodo lahko ustvarile najboljše pogoje za telesno vzgojo. Prav zato bo treba pritegniti prostovoljne sile, ki bedo vsaj delno lahko rešile ta problem. Tretje pereče vprašanje pa so materialna sredstva. Še vedno se dogaja, da gradimo tudi v večjih središčih šole brez telovadnic in brez naj p rep r ostej š i h objektov za telesno vzgojo. Pač iz enostavnega razloga, ker ni dovolj finančnih sredstev. Treba bo torej čim-prej doseči, da bodo pri vsaki šoli graditi telovadnico, saj se moramo zavedati tega, da bo ta objekt na razpolago tudi za ostala športna društva. Treba bo pristopiti k skupnem^ ob- jektov. šla vštric s celotnim družbeni«* razvojem. Spoznanje, da je tudi za telesno kulturo temeljna celica komuna, je danes dejstvo, ki nae navdaja z optimizmom. Seveda S« ne moremo biti povsem zadovoljni z vsem, kar je bilo do sedaj storjenega v tej smeri. Smer, ki jo je nakazal slovenski kongres telesne kulture je dobila svojo potrditev v izredno razgibanem življenju telesno kulturnih organizacij predvsem v okrajnih in občinskih zvezah za telesno kulturo. Smernice kongresa ne pomenijo recepta, pač pa nasprotno — dajejo najširše možnosti za delovanje posameznih telesnokultumdh organizacij. Prav na kongresu jo bila izrecno poudarjena težnja K nadaljnji decentralizaciji in demokratizaciji telesno-kulturnih oT' ganizacij. To pa je stvar daljšega procesa, rezultati pa so odvisni od prizadevanj nas vseh, ki delamo na področju telesne kulture. Ih prav to obvezuje naše republiške organizacije, da vskladijo svojo delovanje s spremembami, ki so nastale na našem kongresu. Naša dolžnost je, da to priznanje, ki ga je dala družba naši telesni kulturi v raznih oblikah upravičimo s tem, da še povečamo napore v dobrobit mladine, naših delovnih ljudi! Letošnji uspehi niso nakliučie Prof. Marjan Kolarič: predsednik trenerske organizacije Letošnje leto je brez dvoma po rezultatih naših vrhunskih športnikov najuspešnejše po vojni. Slovenci smo se v svetu lepo afirmirali. Imena Cerar, Parma, Daneu, Šlibar so znana po vsem športnem svetu. Ob tem se človek vprašuje, ali so uspehi teh naših vrhunskih športnikov le golo naključje? Naj odgovorim na kratko: v športu ne poznamo «a' ključja! Tu in tam je sicer po» trebna športna sreča, vendar t3 sreča pomaga samo kvalitetnem^ športniku, da osvoji tako visoke naslove kot so jih osvojili letos naši fantje. Našim nogometašem n. pr. tudi poln koš sreče ne bo pomagal do vidnejših uspehov-Sreča je le minimalni prispevek k velikim uspehom. Najprej Je kvaliteta! Uspehi naših vrhuncev so plod načrtnega treninga. Mire Cerar je sicer nadarjen telovadec, vendar sem mnenja, da ga je načrtno" delo dvignilo tako visoko-S-icer pa imamo v orodni telovadbi tradicijo, saj smo imeli pred vojno telovadce, ki so bik. približno istih sposobnosti kot Cerar. Po mojem mnenju je naj večja napredek v zadnjih letih dosegi3 pri nas košarka. Ta panoga ^ imela tradicije. Načrtno delo ie rodilo kvaliteto. Selekcija, kvaliteten izbor igralcev in odlični trenerji (ki bi tudi v drugih panogah dosezali uspehe), so opravi 5 svoje. Mimo fizičnih kvalitet im3' jo naši košarkarji tudi intelektualne kvalitete, kar je predpog0^ za vrhunskega športnika. Ce & nogomet imel takšno načelo vadbe, bi verjetno tudi tam dosegi11 veliko večje uspehe, Pravijo, ^ Slovenci nimamo smisla za kolektivno igro. Prav smešna trditev-Samo poglejte košarko ali pa n’ pr. v zadnjem času jeseniške df* kejiste. Pri vsem tem trdim 111 poudarjam, da potrebujemo strokovni kader, ki ga bomo mora tudi stimulirati! Leto 1961 leto velikih uspehov Stane Lavrič: sekretar ZTKS Leto 1961 — to lahko rečemo brez pridržka.— je bilo eno najuspešnejših po osvoboditvi. Ne samo po doseženih vrhunskih športnih rezultatih, marveč predvsem po tem, da je telesna kultura v širši in ožji domovini do- bila mesto v družbenem življenju, ki ji po vsej pravici gre. Ce so nekdaj telesno kulturo obravnavali le ob robu vsakdanjih dogodkov, obravnavajo sedaj politični in oblastni organi telesno kulturo kot važen element v življenju državljanov. Mirno lahke ugotovimo, da je tudi telesna kultura, tako po vsebinski kot po organizacijski plati (Nadaljevanje s 1. strani) Za zaključek še nasiov balkanskega prvaka nje balkansko prvenstvo pa bo ^ Istambulu od 14. do 18. novembri' Preden bodo odšli na Filipine, do Jugoslovani odigrali še tek#1 s SZ. HAPOEL V II. KOLU Atene, 29. dec. V povratnem Čanju I. kola za pokal evropska prvakov v košarki je izraels moštvo Hap-oel premagalo atenS e Pa nat en aik os s 84:72 (48:35) in ^ tako uvrstilo v nadaljnje tek«1 vanje. • K Jti DO POMOČ — PRI TRENINGU MILIJONI CRUZEIROSOV V RELEJEV ŽEP Vprašujete po najboljšem nogometašu na svetu? Odgovor je enak, Pa naj prihaja iz ust strokovnjaka ali ljubitelja, iz Evrope ali Amerike — odgovor je skora' 100 Vo: PELE. Še tisti, ki ga v raznih razvrstitvah Oe uvrščajo tako visoko, imajo razloge n. pr. premalo iger za državno reprezentanco. Torei najboljši je Edson Arantes do Nascimento alias Pele. Manj pa je tistih, ki vedo, da je Pele tudi najdražji nogometaš sveta. V ilustracijo nekaj številk: mesečna plača približno 1,800.000 dinar-iev, za vsako prijateljsko tekmo v Braziliji 50.000, v inozemstvu 75.000. Premije za dobljene in neodločene Prvenstvene tekme (nikoli manj kot 12.000), nedavno podpis pogodbe za 2 leti s FC Santosom za malenkost p 25 milijonov, mesečno 90.000 o. brazilskega instituta za kavo, ki Uporablja Pelejevo ime za reklamo. 10 "/o od prodaje vsakega izvoda Ujegove knjige (medtem prihaja Pelejcv življenjepis že tudi v Evropo — torej dodatni zaslužek), sklenil je pogodbo za film o svojem življenju: na roko 5 milijonov in S9/« od vseh dohodkov itd, itd. Pelejev oče, nekdaj kmetijski delavec, sedaj sinov prokurist, ima čez glavo dela, da ugodno naloži Približno 5,000.000 mesečnega zaslužka svojega sina. To mu dobro usp_e-"ra in »črni biser« je ‘danes lastnik Večjega števila stanovanjskih blokov in zeml jišč. Ob vsem tem črni *°ngler z okroglini usnjem nima prevelike potrebe, da bi se selil v Evropo, odkoder dobiva čudežne po-Uudlse. v V čem je skrivnepst najboljšega žogobrca na svetu? S 17 leti je bil v državni reprezentanci, z 18 svetovni Prvak — vse po zaslugi ne le skoraj Uenadkriljivega tehničnega znanja, UUipak predvsem neverjetnega in-slinkta za žogo in za strel na gol še posebej. Samo zaradi Peleja romajo desettisoči ljubiteljev nogometa in ko je bil mladi mož pred meseci poškodovan, je to vzbujalo več pozornosti Brazilcev kot pa politične krize. SMUČAR IN PEVEC Guy Perillat, od Squaw Val!eya sem svetovni prvak v alpski kombinaciji. gre po stopinjah Tonija Satlerja. Ne samo kot odličen smučar. tam morda še ni in tudi ne ho dosegel »zlatega Tonija«, pač pa nekem drugem pot’ roč ju. Vemo. da je šel Satler med filmarje in da je tudi zapel marsikaj v svojih fsimih, Perillat ni sicer filmski zvezdnik, morda tudi to še pride, pač pa se je z dovolj velikim uspehom poskusi! pred mikrofonom. Ce bo šlo vse po sreči, bodo obiskovalci svetovnega prvenstva v Chamonixu imeli morda na slavnostnem banketu priložnost slišati Guya Periilata, da si bo zapel »L'amour me brule«. slovv-rock svojega prijatelja Da-nyela Gernrda. Leto 1961 se poslavlja in v času najrazličnejših bilanc se razvrščajo tudi športniki. Tradicionalna svetovna anketa ISK je končana, nekaj smo o njej že poročali, pomagala nam pa bo pri našem novoletnem sprehodu po mednarodni športni areni 1961; 27 časopisov iz 27 držav je glasovalo za športnika leta. Najprej velja omeniti, da se je prvič v tej anketi pojavilo tudi ime Jugoslovana-— Mira Cerarja je Le Letzeburger Šport iz Luxemburga postavil na 4. mesto. Naj spomnimo na del razvrstitve pri vrhu: 1. Brumel (SZ) atletika, 2. Boston (ZDA) atletika, 3. Sylvester (ZDA) atletika in dos Santos (Brazilija) plavanje, 5. Jastremski (ZDA) plavanje, 6. Balas (Romunija) atletika, 7. Rudolph (ZDA) atletika, 8. Vlasov (SZ) dviganje uteži, 9. Anque-til (Francija) kolesarstvo, 10. I. Press (SZ) atletika, 11. van Looy (Belgija) kolesarstvo, 12. Pele (Brazilija) nogomet in Perillat (Francija) smučanje. Prav to svetovno razvrstitev, ki je v celoti ne gre odobravati, pa smo vzeli, da vam predstavimo nekaj športnih »zvezd«, ki so dale pečat letu 1961. Namenoma nismo vzeli kar po vrsti najboljše, ampak smo napravili nekaj izjem. pred teh dneh je seveda smučanje petjem. Zato skrbi, če že nihče drug pa vsaj »oče« francoskih alpskih smučarjev Honore Bonnet. Svoje varovance pripravlja tako kot bi šlo za to, da reši peto republiko. Ko nekaj dni zaradi pokvarjene žičnice niso mogli trenirati smuka, je bil že kar preplah v yd-stvu. »Žaba«, značilna drža franco-skih smučarjev v smuku, še ni zadovoljiva in zato so potrebni nadalnji kilometri smuka. Perillat &comp. se ne štedijo. »SPUTNIK« VALERIJ BRUMEL 1. BALAS, POTEM PA DOLGO NIC Pred nekaj meseci sem imel prvič priložnost govoriti s svetovno rekorderko v skoku v višino, Romunko Jolando Ralas. bilo je na bal-kanskih igrah v Beogradu po njeni zmagi, toda razmeroma skromnem rezultatu zaradi slabega skakališča. Eno od vprašanj, na katera mi je tedaj prijazno odgovorila je bilo tudi. koliko časa namerava se skakati. »Vsesakor bom nastopila še na olimpijskih igrali v fokijii, pa tudi s tem najbrž moje kariere še ne bo konec.« Zakaj pa naj bi tudi nehala? Že 4 leta neomejeno kraljuje na vseli stadionih sveta in ne ve za poraze. Še več. marsikdaj ostale'tekmovalke že nehajo skakati, Jo-lanla pa šele pričenja. Šele pri višinah nad 180 cm toliko ni razen nje skočila še nobena skakalka, se ogreje. Pri vsem tem pa je najzanimi-vejšp dejstvo da skače svetovna rekorderka v Slogu, ki ga trenerji zavračajo kot popolnoma nesodobnega in niti enega boljšega skakalca ne najdemo več, ki bi skakal »sweeney«. Jolanda in njen trener, bivši romuski rekorder Ion Siiter. pa se nista odločila za spremembo in sta le izpilila »starodavni« način skakanja. Tildi Jolanda, ki je letos naj- boljši športnik ženskega spola na svetu, todali: z dviganjem uteži in podobnem. dela najmodernejših me- Maiiuel dos Santos ni samo najhi-trejši plavalec sveta, ampak tudi človek, ki je zlomil skoraj neokrnjen primat anglosaških plavalcev najhitrejšem sprintu. Pravzaprav se je v dolgih 40 letih posrečilo pred 22-letnim brazilskim sprinterjem to le olimpijskemu zmagovalcu 1932 Japoncu Miyazakiju, potem prav tako na olimpijskih igrah, le 4 leta pozneje Madžaru Csiku in nazadnje Francozu Janyju, ki je bil leta 1947 rekorder manj kot leto dni. Sicer pa so na 100 m prosto »kraljevali« Weissmiiller, Fick, Ford, Cleveland in Clark (vsi ZDA) ter Dcvitt (Avstralija). O karieri, imenovali bi jo lahko meteorska, dos Santosa smo že pisali, zato samo nekaj novih podrobnosti. Njegov trener pravzaprav sploh ni plavalni trener, ampak profesor juda, Japonec Mironu Hirano. Ta je s svojimi neplavalnimi metodami treninga pripravil mišičja mladega Brazilca do take stopnje, da ga vsi občudujejo zaradi neverjetne sproščenosti, na drugi strani pa tudi odlične sprinterske vztrajnosti. Valerij Brumel — svetovni športnik št. 1 Valerij Brumel je v aiiiieu iSK svetovni športnik številka 1 za leto 1961. Ali ie tak izbor zaslužen? Najprej opozorilo, da je bil Brumel v anketi izbran s toljkš-ao večino glasov, da mu res nihče ne more odrekati najvišjega naslova. Sicer pa si ga je sovjetsk' študent krepko zaslužil. V njegovi osebi je našla mesto dosle; najbolj izpiljena in najmodernejša tehnika skakanja v višino. Razen tega Brumel še zdaleč ni imel in nima takih telesnih lastnosti kot mnogi drugi vrhunski skakalci v višino. Visok je le 185 cm in s tem je v primerjavi z mnogimi sotekmovalci pravi palček. Mnogi so njegovo srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Rimu ocenili kot presenečenje ia kot bolj enkraten uspeh. Tedaj je prvič premagal svetovnega rekorderja Johna Thomasa, dolgega Amerikanca iz Bostona. Pred slabim letom dni je gostoval v ZDA. Kar trikrat se je pomeril s svojim črnim rivalom. Ob odhodu iz New Torka je bila bilanca 4:0 za Branila. Navdušil je ameriške ljubitelje atletike ne le z izrednim skakanjem, ampak še bolj z nenavadno mirnostjo, saj ga tudi pogoji, ki jih ni bil navajen. niso spravili iz tira. Thomas je upal, da bo vjsaj v Moskvi na dvoboju ZDA : SZ uspel premagati Valerija. Toda mladi mož v rdeče-belem dresu si ni pustil pokvariti bilance. Trenutno je s 5:0 v zanesljivem vodstvu. Brumel je v svojo bilanco 1961 zapisal razen obilice zmag še svetovna rekorda za dvorane in odprte tekmovalne prostora — 225 cm. VLASOV IN NJEGOVIH 550 kg Teden dni od tega je, ko je šla po teleprinterjih sveta vest: Sovjetski dvigalec Jurij Vlasov je na prvenstvu SZ dosegel nov svetovni rekord v olimpijskem troboju s 550 kg. Morda bi anketa postavila najmočnejšega moža na svetu višje, če bi dosegel nov absolutni rekord o tro: boju, zraven pa še absolutni rekord o enem načinu dviganja — 210 kg v potegu, >pravočasnor.. Tako pa mu ostaja zavest, da je izvedel enega največjih športnih podvigov v letu 1961. Letos si je priboril že tudi naslov svetovnega prvaka. Na Dunaju je dvignil v troboju 525 kg in za 50 kg prekosil Amerikanca Zirka. no: silca srebrne medalje. Nočemo opisovati kariere Vlasova. O tem smo že tudi v našem listu pisali. Dali bomo besedo kar dvigalcu samemu: »Menim, da bom v nekaj letih napredoval še za 30 do 40 kg. Na olimpijskih igrah v Toki ju bo treba za zlato medaljo dvigniti 580 kilogramov. Vprašujete o mejah človeške moči, merjenje z dviganjem uteži. Mislim, da bo meja nekje med 600 in 650 kg v troboju.i Manuel dos Santos, najhitrejši plavalec sye(a BIKOVSKO SRCE AN&UETILA Jaccjues Anquentil je zmagovalec letošnje kolesarske dirke po Franciji in s tem tudi nekako najboljši kolesar sezone, čeprav bi mu svetovni prvak v cestni vožnji, Belgijec Rik van Looy, lahko skoraj enakovredno konkuriral s svojimi uspehi, kar je bilo razvidno tudi iz ankete. Znani kolesar in sedaj športni novinar, Jean Bobet, razpravljala v enem svojih člankov o tem kje je pravzaprav skrivno,t Anquentilovik uspehov. Med ostalimi pravi Bobet, da je Anquetil daleč najbolj fantastičen pri vožnji na kronometer. Njegovo premoč razlaga iz več vidikov: psihološkega, fiziološkega in instinktivnega. Ad 1) psihologija — An-quentil je tipičen egocentričen človek in kdaj naj se bolj počuti v svojem elementu kot tedaj, ko vozi sam, ne pa v skupini stotih ali še več kolesarjev. Malo tvega in prav nič mu ni taka vožnja po volji. Zmaguje takrat, ko je prepričan, da more zmagati. Ad 2) fiziologija — Natančne preizkave so pokazale, da ima Anqiientil neverjetno hipertrofirano srce, še mnogo bolj kot drugi športniki. Srce, ki je po besedah strokovnjakov kot nalašč za progresivno pospešene obremenitve (take so prav dirke na kro--nometer). Tudi ostali organi so ali normalni ali pa še posebej primerni za velike napore. Ad 3! rekli bi lahko »ostalo« — še mnogokaj pripomore k uspelioni. Tu ie njegov »šesti čut« za vse kar je v zvezi s kolesarstvom, tu njegovo več kot študijsko ogledovanje bodočih tekmovalnih prog, izredna aerodinamična drža na koGsu, še posebej perfektna tehnika itd Ivo Daneu Bruno Parma Stanko Lorger V letošnjem letu so slovenski športniki prepotovali precej sveta. In v naše veliko veselje so dosegli tudi izredne uspehe. O tem smo že mnogo napisali in težko hi našli še kaj zanimivega s športnih stadionov v Parizu, Londonu, Rimu in drugih mest, kjer so letos gostovali naši najboljši. Tede tudi v novoletni številki je prav, da spregovorijo tisti, ki so nas navduševali s svojimi odličnimi rezultati. Nekateri naši najboljši so prelistali svoje potne liste in v njih našli še nekaj zanimivih zgodb, tokrat ne s športnih štadionov. Čeprav imajo malo časa si namreč, pravtako kot vsak drug, zelo radi ogledujejo znamenitosti in lepote posameznih mest. . .............. Mnenja smo, da bodo naši bralci radi prebrali kaj športniki doživljajo v tujini, saj se jih je največ odločilo za veselo plat. . . jssasK. slovenskih športnikov Ing. Jože Brodnik POR MIA - ITALIJANSKI PARADIŽ — Le dva nastopa sem imel v letu 1962 v tujini. Ali naj morda bralce popeljem v Pariz, kjer sem bil letos novembra kot športnik — turist z jugoslovansko reprezentanco? Prvič sem bil v Parizu in kot turist sem imel pač več svobode kot ostali člani reprezentance, da sem si ogledal to mesto po dolgem in počez. Vendar bi raje pripovedoval o Formii, italijanskem mestecu, ki je napravilo name izreden vtis. Formia je mestece v bližini Rima, mestece z najboljšo klimo. Čeprav sem prišel v to mesto v času, ko je deževalo in vmes snežilo — vreme, ki ga domačini ne pomnijo že desetletja — sem bil vendar — je zelo impresioniran ob očarljivem razgledu, ko sem se odpravljal na stadion. Pogled mi je uhajal v čudovito panoramo Neapeljskega zaliva in od tam preko Ažurnega morja na Capri v ozadju. Formia, kjer je bila pred leti zaradi čara neapeljske klime rezidenca italijanskih kraljev, pa je name kot športnika napravila še drug vtis. Mesto je sedež mladinske atletske šole. Atletska zveza Italije ima namreč izredno koristno izdelan sistem atletskega izobraževanj* in tekmovanja na šolali. Najbolj obetajoče mlade atlete, ki jih množična šol^ ska tekmovanja odkrivajo po vsej Italiji, zbirajo v Formii. Tu jim omogočajo lepo bivanje v internatu, obiskova* nje gimnazije, v prostem času pa PO*J vodstvom izkušenih trenerjev obiskujejo tudi atletsko šolo. Na razpolago ima* jo več moderno urejenih telovadnic, pokrita tekališča in vzrone, odprte atletske naprave. Nič čudnega, če poa takšnimi pogoji dobiva italijanska at* »etika iz leta v leto več mladih in nadarjenih atletov Po končanem deseteroboju se je tu^ vreme obrnilo na bolje. Visoki hribi, ■ib morju, so bili pokriti s snegom; če loviti pomarančni nasadi so 'bili tak^ •ibloženi s sadeži, sam pa sem si v takem 9ko!juv v. mesecu novembru še privošči* kopanje v toplem morju Kakšna na-rprotja! Ob njih je bil zame nastop v Formii dogodek leta, čeprav bi o odisea-di ob povratku domov lahko povedal še cel roman. Vendar vsak človek raje ohrani v spominu le tisto, kar je lepo in čudovito, nevšečne stvari pa rad pozablja . . . Švica znana kot dežela, ki zna iz turistov iztisniti kar največ, se je laoški princ v veletrgovini, kjer je bila izbira vseh vrst blaga, razburjal, da ne more kupiti stvari, ki bi bila dovoli dragocena. »Kaj nimate res nič dražjega?« je vpraševal prodajalke. Ni mu bila važna kvaliteta, ampak je izbiral po ceni . . . Srečanje z resničnim princem v Zii-richu mi je zopet priklicalo v spomin pripovedke iz otroških let. Saj so mi takrat govorili o bogastvu princev in pravljičnih deželah. Sopi dolarjev v rokah laoškega princa so bili za to trditev vendarle otipljiv dokaz. Ne vem pa, ali je bil to princ s »kamnitim srcem«? Najbrž! i Tea Silan: PARIZ, PARIZ... Sem ljubiteljica popevk in lahke glasbe, rada prebiram revije in časopise. Ob prebiranju in poslušanju čestokrat naletim na Pariz. Letos sem kot članica državne repre- svet o vsem, kar sem prebirala po revijah o Pariza, se je na mah zrušil. Ostal je le še nepozaben vtis o mestu z bogato kulturo in zgodovinskimi znamenitostmi,, ki človeka prevzamejo in prikazujejo bogato preteklost Francije. A Janez Jenko: NAMESTO SMUČI BERGLE Smučarski šport je eden najdrznejših in zato tudi najnevarnejši. Poškodbe so najpogostnejše seveda v smuku, kjer tekmovalci dosežejo največje hitrosti. Vsak maj-, ben spodrsljaj lahko privede do tragičnega dogodka. Letos konec januarja sem se na tekmovanju v smuku v Megevu v Tranciji precej hudo ponesrečil. S kompliciranim zlomom desne noge-so me pripeljali v bolnišnico. Prav te dni bo minilo leto dni od tega tragičnega dogodka, vendar si moram še danes pomagati z berglami, saj noga še vedno ni v redu. Na dogodek v Franciji se zelo nerad spominjam, ker sem okusil zelo hude posledice tega smuka. Se bolj pa sem slabe volje, ker so prav zdaj moji tovariši spet pripeli smuči, sam pa lahko spremljam smučarske tekme le po časopisih in televiziji ... Ta večer sem tudi prvič videl sovje1" sikega košarkarskega velikana Kruminša-Sel sem v dvorano po ozkem hodnika ki je bil visok približno 3 m in širok 2 m. Nasproti mi je prišel pravi orjak in prav malo je manjkalo, da se nisefl1 obrnil in pobegnil pred njim. Ta večer pa še ni bilo konec zanonU vih srečanj. V dvorani smo imeli častn« prostore v prvi vrsti in poleg nas j imel svoj sedež tudi znani šahovski y0" lemojster Talj, ki je prav tiste dni if?" ral z Botvinikom srečanja za naslov svetovnega prvaka. V polčasu tekme s° nas predstavili tudi njemu. Po končanj tekmi sem spoznal še eno" ga najboljših amaterskih košarkarjev 0" svetu, 2.m m visokega Američana Luka" sa. To je velikan, ki pa ima tudi lične atletske sposobnosti. Naslednji da" sva sd skupaj ' ogledala zanimivos Kremlja. 1 Rudi Coni: ZAMENJAVA V MILANU... Letos avgusta sem gostoval z mladih' sikim moštvom Hajduka v San Remu. ^ poti smo se ustavili tudi v Milanu ih avtobusom odšli na nogometno tekih Internazioinale : Dinamo (Kijev). smo v trenerkah s Hajdukovim znako^ na prsih, ki ima v sredini veliko rcieL, zvezdo. Ko smo izstopili iz avtobusa, nas obkrožili navdušeni navijači, Pr^ pričani, da smo sovjetski nogometa^ Imeli smo precej težav, smo jim h povedali, kdo smo. i Janez Teran in najboljši ameriški košarkar Lucas Stanko Lorger: LAOŠKI PRINC IN DOLARJI Leto 1961 je bilo najbolj skopo z nastopi v tujini v moji športni karieri. Le dve postaji — Pariz in Ziirich. V Parizu sem bil že večkrat pred leti in kar je bilo vrednega ogleda, sem že pospravil v svojo malho. Nobene zgodbice bi ne mogel posredovati iz Pariza ob letošnjem srečanjem s Francozi. Ostane le še švicarsko mesto Ziirich. V mestu sem bil v času konference treh laoški h princev, ki sjo razpravljali o Laosu. Kot športnik seveda nisem imel stika s konferenco. Rad pa bi opisal dogodek, ko sem se srečal z enim izmed treh princev. Ko sem bil še mlad, so tudi meni pripovedovali pravljice o princih, o njitlio-vih pravljičnih deželah in življenju. Resnično življenje mi je ta sanjski svet odmaknilo. Človek z leti pač postane realist. Po tekmovanju sem odšel v veleblagovnico, da bi najkoristeneje vnovčil ostanek dnevnic za spominke domačim. trgovini se je znašel s svojim spremstvom tudi eden laoških princev. V rokah je držal šope dolarjev. Čeprav je zentance prvič v življenju imela priložnost videti to velemesto, ki ga vsak slika z drugega zornega kota. Prekratek je bil čas za bivanje v tem mestu, da bi lahko pripovedovala zgodbice. Športniki — repre-zentantje smo za marsikaj v življenju prikrajšani. Znajdeš se prvič v takšnem mestu, o katerem sem sanjala leta in leta, potem pa te pbmembno srečanje s francosko državno reprezentanco zaklepa V strog režim, da ni časa za prijetno sprehanjanje po mestu in spoznavanje zanimivosti. Tu in tam je bila le urica prostega časa. Z metrojem sem se popeljala v bližino Eifflovega stolpa, se z dvigalom povzpela na vrh in uživala v prelepi panorami čudovitega mesta. Sicer pa to niso zgodbice. To je le odtenek vtisa, ki ostane neizbrisan. Po naši zmagi nad Francozinjami je bil prost večer. Kam? Moulin Rouge. Folies Bergere...? Kam bi se človek dal, da bi spoznal še drugo plat tega mesta. Toliko sem že slišala o teh Music-hallib. Družba atletov in atletinj se je odločila za Moulin Rouge. Čudoviti reklamni neonski napisi, razkošen vhod v lokal in še čudovite cene so nas po skromnem sprehodu zopet poGnvle v resničen svet. Vse me je razočaralo in sanjski Janez Teran: SESTANEK NAJBOLJŠIH V »DVORCU ŠPORTOV« Športniki se večkrat srečujemo med seboj. Navadno pa se poznajo le taki, ki nastopajo v isti panogi. Prav dobre se poznam z vsemi svetovnimi mojstri bele žogice, malokrat pa stisnem roko znanemu športniku v kaki drugi panogi. Letos na povratku s svetovnega prvenstva v Pekingu smo se ustavili za sedem dni v Moskvi in tam mi je uspelo, da sem' v enem samem večeru spoznal kar več odličnih športnih veličin. V času našega obiska v Moskvi je bil tam tudi košarkarski turnir med SZ in ZDA. Tekma je bila v »Dvorcu športova in so nanjo povabili tudi udeležence namiznoteniškega turnirja. V dvorano smo prišli skozi vhod za igralce in že tam smo zvedeli, da je v Dvorcu tudi prvi vesoljski potnilk Gagarin. Nastopilo je splošno vznemirjenje, saj je bilo komaj pet dni, odkar se je Gagarin vrnil z vesolja. Res smo ga našli v bifeju, kjer je sedel za mizo. Tekmo pa si je ogledal v častni loži in ko so objavili, da tudi on prisostvuje košarkarskemu srečanju, je to vsa dvorana pozdravila z navdušenim ploskanjem. J. I. Zagreb: Srečanje republiških rokometnih reprezentanc Zagreba in Ljubljane. Zmaga članov Zagreba z 32:26 ter članic Zagreba z 9:7. 4. I. Holandija: Deset zmag rokometašic Lokomotive na gostovanju v Holandiji. 4. I. London: Gostovanje jugoslovanske namizno-teniške reprezentance v Angliji ter zmaga proti reprezentanci Anglije s 5:2. 7. L London: Vojislav Markovič zmagovalec mednarodnega namiznoteniškega prvenstva An-1 glije. 7. I. London: Teran in Kern osvojila drugo mesto v dvojicah na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Anglije. 7. I. Bohinj: Zmaga Cveta Pavčiča na mednarodnem smučarskem teku. Moštvo Jugoslavije osvojilo drugo mesto. 7» I. Jesenice: Prve tekme hokejskega prvenstva Jugoslavije. Jeseničani katastrofalno porazili Zagreb s 30:0, Ljubljana pa je izgubila s Partizanom 1:4. 8. I. Bohinj: Mladinci Jugoslavije zmagali na štafetnem smučar,-skem teku 3X5 km. 8- I. Hastings: Zmaga velemojstra Gligoriča na mednarodnem turnirju. 8. I. Ljubljana: Košarkarji Lokomotive zmagali na III. mednarodnem novoletnem turnirju Olimpije. 8« I. Beograd: Nogometaši Beograda so se vrnili s turneje po Sudanu, kjer so iz šestih tekem zabeležili šest zmag. 8* I. Ljubljana: Zasedal UO KZS in med drugim sprejel sklep o osnovanj u slo vensko-hrvatske košarkarske lige. I. Varese: Košarkarji Beograda zasedli drugo mesto na turnirju Ignisa. I. Sarajevo: Triumf Nevenke Pogačnik, Mira Cerarja in slovenske telovadne reprezentance na Turnirju republik. I. VVengenn: Mednarodne smučarske tekme s sodelovanjem J ugoslovanov. ^ I. Unterwasser: Marjan Pečar zasede drugo mesto na prvi tekmi'znane švicarske turneje v Unterwasserju, kjer nastopajo najboljši srednjeevropski skakalci. 22- I. Kitzbiichel: Mednarodne smučarske tekme z udeležbo Jugoslovanov. 22. I. Beverveik: Velemojster Ivkov zavzame skupno z Larsenom prvo mesto na mednarodnem turnirju velemojstrov. 22. I. Igman: Zmaga Slovenije in Janeza Pavšiča na tradicionalnem tekmovanju za »Igmanov marš«. 22. I. Ljubljana: Udeleženci rallyja »Monte Carlo« vozijo skozi Ljubljano. I. Bukarešta: Neuspeh rokometašev Banja Luke na tekmovanju v Romuniji. I. Arosa: Marjan Pečar drugi na tretji tekmi znane Švicarske skakalne turneje. I. Celje: Mladinci hokejskega moštva Jesenic osvojili naslov državnega prvaka. I. Beograd: Odbojkarice Partizana se z zmago nad Marokom uvrstijo v naslednje kolo tek-hiovanja za evropski pokal. 4. III. Švica: Dve zmagi jugoslo- vanskih hokejistov na svetovnem prvenstvu. 5. III. Beograd: Zmaga odbojkaric Partizana nad Dinamom iz Bukarešte s 3:1 v tekmi za evropski pokal. 5. III. Nesrečna poraza jugoslovanskih rokometašev na svetovnem prvenstvu proti .Norveški 18:17 in Švedski 14:12 ter tako izpad iz finala. 8. III. Beograd: Nogometaši Beo- grada v povratni tekmi premagajo Milano z 1:0. 5. III. Kranjska gora: Mednarodne smučarske tekme - najboljši Jugoslovan Križaj na dvanajstem mestu. 11. -12. III. Holmenkollen: Medna- rodne smučarske tekme v skokih. Izmed 114 skakalcev iz 14 držav Jemc osvojil enajsto mesto. 12. III. Bukarešta: Odbojkarice Partizana izgubile povratno tekmo s prvakom Romunije, Dinamom s 3:0. 12. III. Jugoslavija: Prve tekme nogometašev na prvenstvu republiškega 1. V. Trento: Mednarodni plavalni 25. VI. Katowice: Neodločen rezultat nogometašev Jugoslavije v povratni tekmi s Poljsko - 1:1. miting in izredna zmaga Pert-šiča. 2. IV. Izrael: Gostovanje odboj- karjev Partizana. 2. V.-Beograd: Zmaga mladinske nogometne reprezentance Jugoslavije nad Vzhodno Nemčijo z 2:1. 1. V. Ljubljana: Pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Sodelovalo 24.090 tekmovalcev z udeležbo najboljših športnikov tudi iz inozemstva. Državno prvenstvo 25. VI. Italija: Poraz jugoslovanskih atletov v srečanju z Italijani 109:98. 25. VI. Zagreb: Turnir košarkaric -13. VIII. Ljubelj: IX. mednarodne 11. -12. VIII. Ljubljana:. Državno prvenstvo v atletiki za posameznike. 12. VIII. Luxemburg: Miro Cerar evropski prvak v vajah na orodju. rila. in državnega me- 12. III. Bern: Zaključek svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Švici. Jugoslovani na 17. mestu. 15. III. Beograd: Gostovanje alžirskih nogometašev v »Jugoslaviji. 18. III. Ljubljana: Mednarodna tekma najboljših telovadcev Evrope na GR, ter zmaga Slovenije' in Mira Cerarja. 18. III. Zagreb: dr. Trifunovič osvojil naslov državnega prvaka na XVI. prvenstvu Jugoslavije. 19. III. Varšava: Zmaga waterpo- listov Juga nad Legijo na gostovanju po Poljski. 20. III. Skoplje: Revija najboljših jugoslovanskih boksarjev-kan-didatov za evropsko pryenstvo. Najuspešnejši Sretenovič. 24. III. Tunis: Slab start jugoslovanskih kolesarjev na dirki »Okrog Tunisa«. 25. -26. III. Zagreb: Zimsko plaval- no prvenstvo Jugoslavije. 26. III. Praga; Gostovanje moške jugoslovanske košarkarske reprezentance v CSSR ter poraz proti reprezentanci CSSR. 26. III. Bukarešta: Poraz ženske košarkarske reprezentance Jugoslavije na gostovanju v Romuniji. 27. III. Nemčija: Zaključeno izredno uspešno petnajstdnevno gostovanje waterpolistov splitskega Jadrana. 7. V. Zagreb: sabljačev. 7. V. Beograd: 240 meddržavna tekma nogometašev Jugoslavije in poraz proti Madžarski z 2:4. 7. V. Beograd: .Mladinska nogometna reprezentanca Jugoslavije premaga mladince Madžarske z 2:1. 7. V. Budimpešta: Poraz B-repre-zentance Jugoslavije v tekmi z Madžarsko 1:5. 7. V. Segedin: Neodločen rezultat mlade jugoslovanske nogometne reprezentance z ustrezno reprezentanco Madžarske — 1:1. 7. V. Split: Poraz jugoslovanske teniške reprezentance proti Španiji z 2:3 v prvem kolu tekmovanja za Davisov pokal. 9. V. Beograd: Zaključek^ evrop- skega prvenstva v košarki in drugo mesto Jugoslovanov. 10. V. Bukarešta: Zmaga nogometašev Lokomotive nad izbrano ekipo romunskih železničarjev s 3:1. 11. V. Milano: Evropsko prvenstvo judoistov z udeležbo Jugoslovanov. 11. V. Beograd: Meddržavno sre- čanje rokoborcev Jugoslavije in Vzh. Nemčije. 14. V. Beograd: Srečanje telovadnih reprezentanc Jugoslavije in ZAR ter zmaga naših z 280,10 : 270,45 in Mira Cerarja. 16. V. Beograd: Košarkarice Crve-ne zvezde se vrnejo iz sedemdnevne turneje po Franciji. 17. V. Beograd: Povratek košarkarjev Partizana iz sedemnajstdnevne turneje po Izraelu in Grčiji. 17. V. Budimpešta: - Nogometaši Vojvodine premagali na Nep Stadionu MTK z 1:0. 19. V. Beograd: Pričetek tekem zvezne košarkarske lige. 20. V. Beograd: Nastop znanih nogometašev Botafoge iz Brazilije. 26. V. Beograd: Končan dvoboj šahovskih reprezentanc Jugoslavije in Sovjetske zveze 31.5 : 28.5. za pokal Jugoslavije z zmago CSSR 29. VI. Beograd: Plavalni miting ob otvoritvi bazena ih plavalnega stadiona na Tašmajdanu. 29. VI. Beograd: Uspeh mlade jugoslovanske reprezentance v waterpolu nad Madžari s 4:1, medtem ko so člani dosegli neodločen rezultat 2:2. Julij 2. VII. Bled: Neuspeh jugoslovanskih veslačev na XI. mednarodni regati - vsa prva mesta ‘osvojili tujci. 2. VII. Bjelovar: Uspel revanž Madžarov nad jugoslovanskimi wa-terpolisti. 2. VII. Državno prvenstvo v vajah na orodju za posameznike. Cerar prvak, Nevenka Pogačnik druga. 2. VII. Obershausen: Drugo mesto jugoslovanskih šahistov na moštvenem prvenstvu Evrope. 3. -7. VII, Titovo Užice: Športni teden v okviru proslav 20-ob-letnice revolucije. 4. VII. Beograd: Romunija dva- kvarni zmagovalec na rokometnem turnirju za »Trofejo Tašmajdana«. VIL Skopje: - Zaključek X. prvenstva Balkana v rokoborbi. avto-moto dirke. 20. VIII. Budimpešta: Poraz nogometašev Partizana v tekmi z Vassasom. 20. VIII. Subotica: Gostovanje japonskih atletov-študentov. 21. VIII. Varšava: Slab start naših strelcev na troboju. 24.-27. VIII. Praga: 50. evropsko prvenstvo v veslanju. Od ju-goslovanov le četverec v finalu. 26. VIII. Sinaj: Sahisti odreda JNA prvi na turnirju UNEF. 31. VIII. Sofija: Izreden uspeh jugoslovanskih športnikov na Uni-versiadi. 21. X. 'Tuzla: Košarkarji Olimpijci z zmago nad Siobodo osvojijo naslov državnega prvaka. 22. X. Beograd: Odbojkarji Jugo- slavije in odbojkarice Partizana osvojili naslov državnega prvaka. 29. X. Zagreb: Državno prvenstvo judoistov September 2. IX. Haag: Bruno Parma osvoji naslov mladinskega svetovnega prvaka. 3. ' IX. Bern: Neuspeh naših kolesarjev na svetovnem amaterskem prvenstvu. 3. IX. Ljubljana: XVI. državno strelsko prvenstvo. 3. IX. Beograd: Moštveno prven- stvo Jugoslavije v plavanju. 3. IX. Bled: Pričetek šahovskega veleturnirja. 6.-7. IX. Pariz: Atletski troboj moških reprezentanc Francije, Norveške in Jugoslavije ter dvoboj članic Francije : Jugoslavije. 9. VII. Opatija: Velike mednarod- ne avto-moto dirke za nagrado 18. IX. Zagreb: Državno prvenstvo »Jadrana«. 9. VII. Bled: Zmaga mladincev Italije na IV. tradicionalnem troboju veslačev. 11. VII. New York: Nogometaši Crvene zvezde sodelujejo na mednarodnem turnirju. 11.-15. VII. Evropa: Znani jugoslovanski atleti z uspehom nastopajo na raznih mednarodnih mitingih. 17. VII. Torino: Šest Jugoslovanov na svetovnem sabljaškem prvenstvu. 16. VII. Ljubljana: Velik letalski miting. 16. VII. Pariz: Levačič peti v generalnem plasmaju amaterske dirke »Tour de Avenir«, Jugoslavija osma izmed petnajstih. April 21. V. Zagreb: Državno prvenstvo 16. VII. Passau: Zmaga jugoslovan-—isj-ii- .. i—i ^. rO;.;v. Tračina tradicional- Februar *• II. Ljubljana: Marjan Pečar in Zajc zmagala na mednarodni tekmi za pokal Kongsberg. 8* H. Beograd: Državni rekord v skoku v višino Kavčiča na mitingu v dvorani DIF z rezultatom 2,03 m. 18- II. Viareggio: Zmaga tekačev Partizana na nočni štafetni tek-mi. II. Jesenice: Hokejisti Jeseni«? že petič osvojilo naslov držav-nega prvaka. 19- H. Jahorina: Zmaga Slovencev v vseh disciplinah na državnem smučarskem prvenstvu. II. Obersdorf: Jože Šlibar doseže ob 13.41 uri svetovni rekord na mednarodni skakalni tekmi z dolžino 141 metrov. 25- H. Nemčija: Neuspeh naših namiznoteniških igralcev na med-harodnem prvenstvu Nemčije. !5- H. Francija: Zmaga slovenskih telovadcev. H. Obersdorf: Šlibar šesti v skupni oceni na mednarodnih tekmah. 2s- II. Dunaj: Zmaga jugoslovan: skih mladincev-dvigalcev uteži ba mednarodnem turnirju. II. Beograd: Hokejska repre- zentanca Beograda premaga Perlin s 7:6. 1. IV. Zagreb: Zimsko prvenstvo najboljših jugoslovanskih vaterpolistov. 2. IV. Tunis: Drugo mesto Nevija Valčiča v zadnji etapi na dirki »Okoli Tunisa«. 2. IV. Monte Carlo: Jugoslovanski tenisači sodelujejo na mednarodnem turnirju. 2. IV. Beograd: Jugoslovanski prvak v odbojki - Jugoslavija se z zmago nad Belgijci s 3:0 uvrstijo v naslednje kolo tekmovanja za evropski pokal. 3. IV. Mar del Plata: Velemojster Matanovič osvoji drugo mesto na mednarodnem turnirju. 4. IV. Sofija: Mednarodni študent- ski turnir košarkarjev s sodelovanjem Jugoslavije. 5. IV. Peking: Začetek 26. svetov- nega prvenstva v namiznem tenisu s sodelovanjem Jugoslovanov. * 8. IV. Sofija: Ekipna zmaga Jugo- slovanskih tekačev na VI. balkanskem crosu in drugo mesto Hafnerja. 9. IV. Beograd: Državno prvenstvo judoistov. 10. iv. Beograd: šahovski dvoboj Beograd : Sofija. 17. IV. Makarska: Štirje rekordi jugoslovanskih atletov na iz- moških v kegljanju 25. V. Beograd: Štafeta Mladosti prispela v Beograd ter svečana proslava na stadionu JLA. 28. V. Krško: Consko prvenstvo v mednarodnem speedwayu v okviru svetovnega prvenstva. Uspeh Medveda in Poljaka. 28. V. Zagreb: Zaključek odbojkarskega Turnirja narodov. Jugoslovanke zavzele drugo mesto. 28. V. Beograd: Nogometaši Var- darja premagali v finalni tekmi za Titov pokal Varteks z 2:1. skih veslačev na nem tekmovanju. 36. V. Moskva: Izreden uspeh goslovanskih strelcev. ju- Junij 4. VI. Ljubljana: Jugoslovanski balinarji premagali svetovnega prvaka s 15:8. 3. VI. Beograd: Svečana otvoritev evropskega prvenstva v boksu. Prva borca v ringu Sačipovič (j) : McFlynn (Irska) v muha kategoriji. 4. VI. Beograd: Nogometaši Jugo- slavije premagali Poljsko z 2:1 v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. 18. VII. Zagreb: Tenisači Jugoslavije osvojijo naslov balkanskega prvaka na II. prvenstvu Balkana. 27. VII. Dresden: Jugoslovan Bone osvojil tretje mesto na svetovnem prvenstvu v vožnji s kajakom na divjih vodak. 28. VII. Segedin: Visok poraz jugoslovanske atletske mladinske reprezentance v tekmi z Madžari 71:127. 30. VII. Pietra Ligure: Košarkarice Olimpije druge na mednarodnem turnirju. 30. VII. Maribor: Državno prvenstvo v veslanju. Avgust 1. VIII. Koper: Evropsko prvenstvo v jadranju za mladince. 6. VIII. Skopje: Zaključek kolesarske dirke »Po Jugoslaviji«. 10. VIII. Moskva: Jugoslovanski waterpolisti drugi na turnirju za »Trofeo Italije«. v skokih v vodo. 10. IX. Dubrovnik: Zmaga Jugo- slovanov' na mednarodnem teniškem prvenstvu Jugoslavije. 14. IX. Sofija: Slovenski kolesarji na dirki »Okrog Bolgarije«. 16.-17. IX. Beograd: Zmaga članov Jugoslavije na XX. Balkanskih atletskih igrah. 20. IX. Beograd: Zmaga nogometašev Partizana nad Sporting z 2:0. 21. IX. Budimpešta: Odličen start jugoslovanskih strelk na evropskem prvenstvu. 21. IX. Novi Sad: Zmaga nogometašev Novega Sada nad Milanom z 2:0 v okviru tekmovanja velesejmskih mest. 24. IX. Dunaj: Svetovno prvenstvo v dviganju uteži brez Jugoslovanov. 25. IX. Split: Waterpolisti Mornarja državni prvaki. November 1. XI. Novi Sad: Mednarodno na*V:: miznoteniško prvenstvo Jugo-r slavije. 5. XI. Trento: Zmaga tekačev-atle-tov Partizana na tradicional--nem crosu. 9. XI. Formia: Uspeh Brodnika in Leska na mednarodnem mitingu. 9. XI. Beograd: Poraz nogometa- šev Partizana v tekmi z Juven-tusom. 5. XI. Budimpešta: Zmaga jugoslovanskih boksarjev nad Madžari z 12:8. 10. XI.‘Jesenice: Prve tekme jugoslovanskih hokejistov. 15. XI. Beograd: Srečanje odbojkarjev Partizana z reprezentanco Aten. 81. XI. Linz: Neodločen rezultat B-reprezentanc Avstrije in Jugoslavije - 4:4. 18. XI. Celovec: Neodločen rezultat nogometašev Slovenije v tekmi s Koroško — 3:3. 19. XI. Zagreb: Jugoslovanski nogometaši premagali Avstrijo z 2:1. mladinci: Jugoslavija : Avstrija 5:0 25. XI. Oslo: Jugoslovanski rokometaši na mednarodnem turnirju 26. XI. Stockholm: Naši najboljši namiznoteniški igralci gostujejo na Švedskem. 26. XI. Seul: Drugi uspeh jugoslovanskih nogoinetašev proti Južni Koreji - 3:1. 28. -29. XI. Beograd: Jakovljevič osvojil »zlato rokavico« v tekmi najboljših boksarjev. 29. XI. Tokio: Jugoslovanski nogometaši na gostovanju na Japonskem 25. IX. Beograd: Zmaga jugoslovanskih rokometašic nad Madžari s 6:5 in poraz rokometašev z 12:14. Oktober I. X. Beograd: Poraz naših atletov proti Fincem 76:127. 7. X. Melbourne: Jugoslovanski te- nisači sparing partner Avstralcem. 8. X. Beograd: Košarkarice Rad- ničkega osvojile naslov državnega prvaka. Olimpija četrta. 8. X. Beograd: Jugoslovanski nogometaši premagali Južno Korejo s 5:1 v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. II. X. Torino: Jugoslovanski vaterpolisti drugi na mednarodnem turnirju. 15. X. Bologna: Mednarodni atletski miting ter uspeh Kovača. 15. X. Beograd: Boksarji Radnič-kega iz Niša ekipni prvaki Jugoslavije. December 1. XII. Hongkong: Zmaga jugoslovanskih nogometašev. 3. XII. Dunaj: Zmaga košarkarjev Olimpije proti prvaku Avstrije EKE v prvi tekmi za evro-pski pokal. 8. XII. Dunaj: Poraz košarkarjev Zagreba na Dunaju. 9. XII. Djakarta: Zmaga jugoslo- vanskih nogometašev. 10. XII. Beograd: Srečanje boksarjev Ukrajine in Jugoslavije. 15. XII. Izrael: Jugoslovanski nogometaši premagali Izrael. 16. XII. Ljubljana: Druga zmaga košarkarjev Olimpije nad EKE. 18. XII. Zagreb: Cetveroboj rokoborcev. 24. XII. Skopje: III. balkansko prvenstvo košarkarjev - Jugoslavija balkanski prvak. 26. XII. St. Moritz: Jugoslovanski skakalci sodelujejo na mednarodni skakalni turneji skakalcev v Švici. 27. -28. XII. Ljubljana: Sovjetski hokejisti v Sloveniji. 29.-31. XII. Varese: Košarkarji Olimpije sodelujejo na mednarodnem novoletnem turnirju. birnem mitingu za PEA. Marec 17. IV. Beograd: Zmaga vanskih košarkarjev nirju 4 B. 22. IV. Zagreb: Mednarodni košarkarski turnir Velesejmskih mest. 22. IV. Moskva: Drugo mesto jugoslovanske namiznoteniške reprezentance na mednarodnem turnirju ter prvo mesto Vogrinca med posamezniki. 26. IV. Beograd: Jugoslovani premagali v prijateljskem srečanju košarkarje SZ s 73:65. 26. IV. Bled: Peto evropsko prvenstvo železničarjev v namiznem tenisu. 26. IV. Beograd: Pričetek evrop- skega prvenstva v košarki in prve zmage Jugoslovanov. 27. IV. Beograd: Odbojkarji Jugoslavije premagani od prvaka CSSR v tekmi za evropski pokal s 3:0. 36. IV. Sarajevo: Mednarodni ro- kometni turnir. 4. VI. Torino: Košarkarji Beograda osvojili drugo mesto na mednarodnem turnirju po porazu z ameriško ekipo D6n-wers. jugoslo- VI LeipZig; jugoslovanski wa- na tUr— r\c-^rrs iili rl »• n ** Ul. Milano: Nogometaši Beo- grada premagani od Milana s 5:0 v tekmovanju sejmskih mest. ** Nemčija: Gostovanje nogometašev Dinama. Maj 1. V. Varšava: Pričetek trad nalne kolesarske dirke Varšava -Berlin-Praga s sodelovanjem Jugoslovanov. terpolisti osvojili drugo mesto na mednarodnem turnirju z enakim številom točk kot Madžarska. 10. VI. Zagreb: Zadnja etapa kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«. V skupni oceni zmaga Žirovnika in ekipe »Roga«. 10. —H. VI. Zagreb: Velik medna- rodni atletski miting. 11. VI. Beograd: Zaključek evropskega prvenstva v boksu. 11. VI. Napoli: Mednarodne kajakaške tekme - Jugoslovani tretji. 11. VI. Beograd: Nogometaši Partizana osvojili naslov državnega prvaka. 12. VI. Zurich: Velemojster GHgo-rič osvojil tretje mesto na mednarodnem turnirju. 14. VI. Beograd: Prve tekme v okviru proslav jubileja nogometnega kluba Hajduk. 15. VI. Švica: Zmaga telovadcev Srbije. 18. VI. Beograd: Jugoslovanski nogometaši premagajo Maroko s 3:2 (0:2). 5. VI. Beograd: Rokometaši Jugoslavije premagali študentsko reprezentanco Zah. Nemčije z 20:14. lesnina s;- NAJ^ECJE TRGOVSKO PODJETJE ZA LES, LESNE IZDELKE IN POHIŠTVO LJUBLJANA UUBL3ANA NUDI SODOBNO IN KVALITETNO POHIŠTVO YSEH VRST spalnice kuhinjsko opremo kombinirane sobe šolsko pohištvo -delovne kabinete gostinsko pohištvo lesno galanterijo in drugo Za opremo vsakovrstnih notranjih prostorov se obračajte vedno na renomirano trgovsko podjetje LESNINA LJUBLJANA, ki vam je vedno na razpolago s pojasnili in nasveti! Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem po naši lepi domovini iskreno čestitamo ob novem letu 1062’ LESNINA LJUBLJANA TOVARNA KAROSERIJ Avtomontaža LJUBLJANA Kamniška cesta 25 konstruira, izdeluj« in vrši remont vseh vrst karoserij Izdeluje karoserijsko opre- veleumovim Ljubljana, Bežigrad 6 TELEFONI: Centrala 32-394 - Direktor 33-313 Splošni sektor in računovodstvo 32-394 Komercialni sektor 32-470 Nabavno-prodajni oddelek 30-905 >ASlRA< spreciulizirano trgovsko podjetje f usnjem, gumo, plastičnimi masami, čevljarskimi, sedlarskimi in tapetniškimi potrebščinami ter orodjem, tehničnim tekstilom in zaščitnimi sredstvi, vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah! Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, transportna podjetja, mlinska podjetja, gradilišča in ustanove, prepričajte se o solidni potrežbi in najnižjih cenah v veletrgovini >ASTRA. novembra 1955 Svet £e etiprc. V okvirju iz ledenih sveč, ki vise s Peričnikovih galerij, vstaja pred nama Triglavska stena. Mesec ji sije v zgornji del in sneg jo pokriva prav do dna. Nehote pohitiva, steni naproti. V preveliki vnemi sva še v temi poti steno Oh Prvem svitu se zaženeva na raz. V spodnjem delu ni veliko snega, zato sva že opoldne na polovici. Počitek in potem vzpon v veliko votlino — odličen prostor za bivakt Geslo celotnega vzpona je: Noč lra’a dve tretjini časa, zato kar najholj udobni bivaki. Baje dan dlje, pa trez ozeblin! Drugega dne se težave stopnjujejo. Poledcna skala, plazovi sipkega pršiča Komaj 200 metrov višine za 8 ur naporov. Ob štirih je že mrak, na udobni polici sedeva za drugi bivak. Slutnja roba stene, n kateremu sva v snežni strmini le stremela, je resnica Z robom, za ledenikom, so še drugi ljudje, ki naju niso pozabili tu sredi snega, v svetu, ki pozna le pot navzgor, v svetu, kjer pomeni čakati na tovariša ne le nujno, ampak prijetno in veselo opravilo. Nad prijaznimi Chamoniškimi plani- ^ nami se dviga ledena stena Gran Cliar- p mos. Puščica označuje trodnevni I vak Severna stena j&ilefroide CENTRALE V DAUPH1NEJI (Francija) 800 metrov ledene stene — _ prvenstveni vzpon v enem dnevu — 23. julija 1959 Skalnato moreno zamenja ledenik in globoka gaz jutranjih vodniških navez nama je v veliko pomoč. Skoro bova v sedlu. Klin za klinom izginja v varljivi led. stremena se zibljejo v zraku, ostra povelja za ravnanje z vrvjo. Noge vise v zraku, potem pa cepin zabode v strmo površino visečega ledenika, če* sva Samo še težke poledenele skale naju v snežnem viharju lotijo od vrha. Dereze škrtajo na granitu, delujem kot avtomat: oprimek, stop, k5 "- poteg. Snežinke mi nosi vet er v oči, skoro slep sem. Tipam, pa ni nobenega oprimka, da bi segel po njem — stene je zmanjkalo. Na vrhu sva! Tri ure za borih dvajset metrov, zmanjka klino\ in na svedrovcu se spustmi nazaj na bivak. Fokrat že premočeni sedemo vdrugo na že pripravljeni bivak. »Jutri se mora zjasniti!« Tretji dan je še bolj temačen kot drugi. Snei brez prestanka. Ivo imamo spet malo več prostora, tovariš .1 bil očistil snega za hrbti, se primerno okrog ra men in pojemo Zibljemo te v taktu, morda ukra demo telesom, ki že dva dni niso dobila goriva vsaj malo toplote. Popustiva vajeti in stečeva, čimpreje bi rada videla najino steno, najino tisočmetrsko ledeno, deviško steno. Predrzna sva, saj sva oba prvikrat tukaj, pa bi hotela zadnjo, še nedotaknjeno steno. Morda pa ima najina Trnjuleica slabost do pre-drznežev! »Prav blizu zaJhodnega vrha leži izsušeno in xhirzlo okostje leoparda. Nihče ni pojasnil, kaj ie iskal leopard na tej višini.« Ernest Hemingway. Sediva še udobneje kot prvo noč. Prelepo je, bi hotela pod vrečo za bivak. Vse okrog naju Je zameteno in zgornji del stebra je izpremenjen v eno samo snežno vesiho. Pogled drsi navzdol. Po stebru in grapi, ustavi se šele v Vratih, ki v mesečini leže pred menoj kot na dlani. Vidini in dom, pa sem vendarle tako daleč. »Kaj je iskal leopard na tej višini!« Hrepenenje po nečem višjem, lepšem, boljšem, poizkusiti tam in v takšnih razmerah, kot drugi §e niso. Iščeva vrha. Cim težja bo pot, večje bo vOselje na vrhu. Ali ni vse tako lepo? Sama sva, ^Se najino delovanje ima en sam namen, v glavah 3e Prostora le za sneg, led, strmino. ^isva na napačni sledi! Tretjega dne se vreme sprevrže v vihar. Tretji 1Vak je le še senca udobja prvih dveh. Četrtega dne jeva samo še sneg. Četrti bivak na robu stene je le še boj utruje-oga telesa, ki (hoče zaspati, z voljo, ki hoče giba-j Ja» napredovanja, krvi v vsak prst. Volja dveh JU(3i} ki želita zdržati do kraja. Potega dne v viharju najdeva pot do Kredarice. Srečava ljudi, prijatelje, tovariše, reševalce. Četrti dan. Megle ne dajo pogledu v globino zasnežene stene. Dolga nemška smer v Triglavski steni — pozimi (Fotografija je bila razstavljena na Mednarodni razstavi planinske fotografije v Trentu) Foto* Aleš Kunaver Kavke na sedlu nama morajo odstopiti prostor, še nekaj ko-rakov in pogled ima prosto pot. Ze merim svetlobo za barvni posnetek. Najpreje namerim svetlomer na vznožje, na strmi vstopni ozebnik; potem ga počasi dvigam, črni granitni steber; kazalec poskoči, viseči ledenik sem ujel; spet zaniha, vršni sneženi skalnati prag^ naprej je še nebo. »Centralne smeri v steni gotovo še ni, Cez ledenikov odlom še ni nihče splezal!« Jutro. Strašno klavrno se počutim zjutraj pred vsakim velikim vzponom. Sreča je, da me greje upanje, da mraz pomeni lepo vreme. Le oblaki meglice na zapadu — zelo so slikovite — mi kvarijo veselje nad zvezdnatim nebom. Na meji izstočnega sneženega stožca, ob robu poči pod vstopnim ozebnikom, se ustaviva. Razvi-jeva vrv, avtomatični gibi ko se naveževa, ledeni klini in vponke za pas, dereze. Dereze z dvanajstimi zobmi, prva dva segata naravnost naprej izpred konice čevlja, odlično prijemljejo na posneženem ledu. Levici je v oporo ostro brušeni ledeni klin, pritrjen na pomožni vrvici, v desnici oklo lednega kladiva. Cez robno poč in v strmi ozebnik; skoro se izteče vrv. Ledeni klin na vrvici zabijem do glave, tako sem pritrjen, izkopljem stojišče. Prijatelj me prehiti za nov raztežaj. Mudi se nama še pred soncem morava iz lednega žleba, iz vpadnice visečega ledenika, sicer naju bodo pobili seraki. Črno belo svetlobo noči zamenjajo bolj rožnate sence. Zarja je rdeča, zanesljivi znak neurja še ta dan. Se povečava hitrost napredovanja. V granitnem stebru sem na vrsti, da izpolnim svoj del najinega zavedništva: mojstrstvo plezalcev iz Julijcev v krušljivi skali. Ob desetih je steber pod nama in sključena sva v senci ogromnega ledenega < dloma, ki nam zapre pot. 70 metrov navpičnega, na koncu previsnega ledenega zidu. Le vse ukane ekstremnega te&iničnega plezanja v skali, prirejene in predelane za led in ledene kline, mu bodo lahko kos! Kolikokrat smo že takšno, novo plezanje preizkusili v varni ledeniški razpoki in zdelo se nam je, cla odpira v ledu prav takšne možnosti, kot uporaba svedra v velikih skalnatih zidovih. Toda sedaj bo treba plezati tako sredi neznane, ogromne stene, ko naju že zajemajo megle in ko pokanje ledu v visečem ledeniku napenja živce do kraja. Spet naveževa dereze in prva dva zoba se bosta zasekala v strmo ledišče, ki naju bo pripeljalo z ledenim pragom iz oči v oči. Led se malo položi. Tukaj bo počivališče. Pribita sva sredi premikajočega se ledu, kot muhi na šipi, vsak gib je natanko pretehtan. Zdrznem se, ritem je pretrgan, zategel klic. Pol kilometra pod nama je Črni ledenik pa mi vendarle pike na njem pomenijo več kot samo neznane alpiniste, ki naju pozdravljajo. Klic je zame želja za uspeh, njihova volja, ki naju spremlja. Nismo si tujci, tudi zanje utiraim poti Severna stena Grand Chamios V MONT BLANCOVI SKUPINI 1000 metrov ledene stene — trije bivaki — vremenski preobrat s poldrugim metrom na novo zapadlega snega — avgusta 1961 V trenutkih zatišja groze med bobnenjem pla-zov je svet samo še molk in mir in noč. Sneženi' vihar besni že tretjo noč in v padanju kamenja in plazov skozi strma ozebnika pod vrhom ledene gore, je nenavadno le počasno drsenje teles, pokritih z dvema šotorskima vrečama, kot z mrtvaškim prtom. Privezani smo na poševnj polici, komaj za komolec globoki in neznosno ozki, trije ljudje. Pod pritiskom svežega snega, ki se usipa nad nas z vse stene, drsimo počasi naprej, dokler ne obvisimo na fiksnih vrveh. Potem mora tisti ki je na vrsti, ven izpod najlonskih pregrinjal in očistiti sneg za hrbti, da se laCiko umaknemo nazaj pod previs. V domačnost rdečega in modrega pregrinjala prinese veter nov val snega in tovariš, ki se vrne v vlažno zavetje, prinese s seboj nov mraz in novo skrb. Zdi se nam, da uživamo počitek obsojenega na smrt. Pred tremi dnevi smo bili vstopili v steno. Jutro, enako prenekaterim v taborišču nad Chamonixom, z vsemi znaki za slabo vreme — nikoli ni snežilb pred nočjo. »Gotovo bo vihar počakal do večera, ko bombna vrhu!« Tri četrtine ogromne stene preplezamo v izrednem času. Za nami ostane vstopni skalnati prag in velika osrednja snežišča, ko smo opoldne pod znamenitimi izstopnimi ozebniki — menda najstrmejšim še klasično preplezanim ledom v Alpah. Megle nas zajemajo in sneži vsak trenutek bolj. Ozebniki se nam zde prenevarni, zato «e odločimo za strme rumene skale Klin za klinom izginja v varljivi lea, stremena se zibljejo v zraku, ostra ^ povelja za ravnanje z vrvjo. Severna “ stena Ailefrošde Pozno popoldne se snežni vihar razbesni z vso močjo. Le nekaj deset metrov stran se skozi meglo blešči Herzogov izstopni ozebnik. Najdemo drobno poličko, zavetišče. Pripravimo si bivak. Tako sneži, da smo prepričani, da gre le za nevihto; ko bo jutri posijalo sonce in otalilo požled* z granita, bo spet prešerno zažvižgalo kladivo. Zasilni bivak je skoro urejen. Toplo oblečeni za pravo zimsko plezanje — pod vetrovkami imamo puhaste jope — zlezem o še v puhaste vreče in se zavijemo v dvoje najlonskih šotorov. Skuhamo čaja. Potem se pogreznemo v rahli spanec, kot že tolikokrat, na robu brezna. Dobro jutro nam puhne z nezadržanim mrazom in neuničljivim sneženjem v obraz. Ponoči je zapadlo toliko snega, da se na obsežnih snežiščih pod nami že oglašajo lavine. Povratek je odrezani Ob desetih se odločim za zadnje, poizkusil bom izplezati po previsih, ekstremno težkih počeh .-.ajbolj neznosno je čakanje, zavest, da si ne moreš pomagali sam Potem odločitev, grozotna, a edina mogoča: :4 »Ce jutri ne preneha snežiti, se spustipno ob ’rrVe'i Morda nam prizanesejo plazovi?« Ponoči se šotorski vreči izpremenita v svinčeni oklep. Zmrzneta! Ali bo mraz prinesel sončni dan? Ko so zvezde še na nebu, zvezde, ki jih nismo videli tri dni, skleneta je z zobmi, zlezemo na plan Zaaiija vžigalica užge, za liter čaja smo bili pri hranili bencina. Zdi se nam, da se bo sreč* obrnila.?,, Pretrga se pregrada, ki nas je ločila oa sem ga videla na oro'1 u le v filmu. Sicer pa se zanimam zn odbojko in seveda za hokei — doma sem z Jesenic. Med nogometaši oa je moštvo, za katerega navijam, Maribor. ■ DAMIJAN NIKANOVJC. prometni miličnik: svojimi uspehi najbolj pritegnila. Rada gledam kvalitetne športne prireditve in se po Setošniih uspehih še bolj zanimam za smučarske skoke in orodno telovadbo. Rada gledani tudi nogomet žal na je moštvo, za katerega se navdušujem, v Marti. ki bo tudi pal našo telovadbo v mednarodni areni. Prav tako visoko cenim vse ostale športnike kot Šlibarja, Frasovo, Daneua, Parmo in druge. Te velike uspehe so dosegli zato, ker so bili vztrajni pri vadbi. Imamo mnogo nadarjenih tekmovalcev, vendar sem mnenja, da je talent^pre-malo in da mora zato vsakdo, če se hoče uveljaviti, preliti mnogo znoja. Zaradi samozataSevanja in discipline do samega sebe, zaslužijo ti vrhunski športniki priznanje in spoštovanje nas vseh. Tokrat naj pohvalim tudi nogometaše Maribora, ki so se kot novinci lejio uveljavili _ Čeprav se že ou uuaaih nog evropskem prvenstvu po mojem v II. zvezni ligi. Želim jim v nida- navdušujem za nogomet, sem se Ce- mnenju velik dosežek. Tudi Šlibar-Ijevanju prvenstva in v tekmah z.a rurjCVega uspeha zares razveselil, jev rekordni skok — z njim sem jugoslovanski pokal mnogo športne saj je postal svetovni mojster. Tudi osebni prijatelj — sem sprejel z ve-šreče. 3* MARKO PUCIHAR, štabe Ljubljane: — Rad si ogledam vse špurun prireditve, posebej me pa zanima hokei in smučarski skoki. V letošnjem letu je bil Cerarjev uspeh na ostale uspehe slovenskih športnikov likim navdušenjem. Še bolj pa H IGOR PRETNAR, filmski in gledališki režiser: Natalija pajavic in ana ožura Študentki medicine smo zmotili v avli Univerzitetne knjižnice lllllllllllllllllllllllllllllll ■ ANTE ŠPAN1A — poslovodja tekstilne trgovine »Pasaža«: — Sicer sem navdušen prijatelj Nogometa, seveda pa so me tudi Uspehi Cerarja, Šlibarja in drugih slovenskih športnikov navdušili. Lahko vam rečem, da sem ponosen, Ler imamo v naši sredi evropskega Prvaka Cerarja, svetovnega rekorderja Šlibarja, svetovnega prvaka Parmo... Zdi se mi, da takih uspehov slovenski šport v vsej svoji zgodovini še ni doživel. Pri vsem tem Pa ne morem mimo tega, da je nas — Letošnje leto je več kot uspešno za slovenski šport. Ne spominjam se, da bi kdajkoli jirei kar metno tekmo, pet slovenskih vrhunskih tekmovalcev doseglo takšne uspehe, kot so govoril, da je zame Šlibar »super jih letos Cerar, Šlibar, Parma, Da-bomba«. Povedal pa sem že, da sem neu in Brodnik. Cerarjev uspeli je sem sprejel z velikim navdušenjem in prav tako moja žena, ki sama kupuje šoortne časopise in jih rada prebira. Vseeno jja moram reči. da mi je žal. da v Ljubljani nimamo moštva, ki bi nastopalo v zvezni nogometni ligi. da bi si tako vsaj včasih !"*•' > ogledal zanimivo nogo- svojega prijatelja, spoštoval, ko sem bil letos poleti na skakalnici v Oberstdorfu in sem si kraj njegovega rekordnega poleta podrobneje »gledal. Povem pa nai še to, da me čudi. zakaj nekateri športni časopisi uvrščajo nogometaše pred športnike, ki jih no moiejn mnenju sploh ne moremo primerjati z nogometaši. vnet pristaš nogometa, še posebno Triglava in si v letu I9b2 najbolj želim, da bi ta klub prišel v II. zvezno ligo in tam žel lepe uspehe. « PROF. MARIJA BOHINEC — predava zgodovino in zemljepis na Tehniški srednji šoli za elektro stroko: plod vztrajnega dela. marljivosti in izrednega strokovnega vodstva trenerja Gregorke. Cerar je jjrimer športnika, ki je pri svojem športnem udejstvovanju dosegel že tako visoko stopnjo, cia so športne kvalitete že celo prerasle v novo kvaliteto, v umetnost, ki jo moramo meriti z normami estetike. Šlibar je zablestel kot meteor. Mnogi pripisujejo njegov uspeh sreči in naključju. Sedaj je na Šlibarju, da jro- Liudski šport — smučanje, deležen Premajhne podpore. Ni dolgo tega, Lo sem bral v vašem listu, da za alpske smučarje ni denarja, da bi °dš]i na trening. Spominjam se še, tla naši smučarji niso odšli na zim- kaže, kako so se zmotili, saj ima — Vneto spremljam vse športne 0(] velike »peterke« prvi priložnost, dogodke in zelo vesela sem bila ve- da potrdi svoj velemojstrski naslov, likih športnih uspehov v letošnjem Slovenski šahovski »prestol« je konč-letu. Najbolj veselo in praznično no zaseclej Parma z zvenečim na-vzdušje je bilo takrat, ko je prišla slOYOm mladinskega svetovnega vest o Šlibarjevem rekordu, takrat p1Vaka. Mislim, da v ožji domovini ske olimpijske Dre v Scjuavv Vallov, ie skoraj zastalo delo v šoli. Dijaki že dol„0 ne bo imel prave konku-jD ^1impi{fek,c ^ c 1 , , i,; ’ so nas spraševali o Šlibarju o simi- rence in prav nic ne bom presene- Zelntklf’ Zanie SrervVmn vnra čaBgkih skokih in komaj sem vedela čen, če bo čez leto ali dve od Gliso--oskopoodmerjena. Ce ne p odffov0re na vsa njihova vprašanja. rjča prevzel prvo violino. Vzpon „ „ skl. k“' 'f nTfCV|SPKCh ' Tudi v profesorski zbornici je bilo slovenske in jugoslovanske košarke Tu(h Pr' de,u mu večkrat uidejo k sporlu skega športa v letu 1901, bi vam od- ^ y eebellljakl!. Soiske dolžnosti je tesno povezan z imenom Daneua, ............u.....................-.........-..... smo na pol pozabili, vse se je vrtelo tega nenadomestljivega dirigenta okoli imena Šlibar. Menda se ne Olimpije in državne reprezentance, bom dosti zlagala, če vam rečem. Njegova eleganca, duhovitost in doda smo tisti dan, ko je prispela^ ta miselnost v igri me najbolj navdu-vest, izpolnili samo majhen del šol- šujejo. Prepričan sem. da bomo o skega programa. No, in vendar ni Daneu še veliko slišali. Tudi »kra- ANTE.ŠPANIA llllllllllllllllllllllll1llllllllllllllilllllllllllll|llllll!lllllll!!ll!!llll!l!l!lll!HIIIIII!lll!ll!!lii!llllll!lllllllll!lillllllllllll!llllllllll!ll!il!t!lll!!IHIi!lllllliliJi"H*M'" ra OSKAR Koteksa: RIHTER, uslužbenec o . ,al,,a ,______________ __ u — Najbolj sem vesel uspeha Ce- hilo nikomur žal za to. — Svetovni I jica športov« — atletika je menjara rar ja ^ in Daneua. To pa zato, ker rekordi ne padajo kar z neba! svojega kralja. Lorgerjevo mesto je najbolj uživam v telovadbi in ko- zavz.el inž. Brodnik. Je skromen in sarki. N! težko ugotoviti, da so naši požrtvovalen in je med najboljšimi vrhunski športniki le z izredno vo-v najtežji atletski disciplini. Mislim, Lio m pridnostjo pn vadbi dosegu K PROF. VIDA RUDOLFOVA — da ie tisk v primeri z ostalimi, nje- taksne rezultate. Šlibar me je sicer predsednik Društva prijatel jev mla- eovim uspehom posvetil premalo "“'j'1"*-,1; ^00 ° O^nogomeTu pa . t i* _ osnovne šole »Bra- Pozornosti. Upam si ^trditi, da je rarja m Liatieua. vi nogometu p dme m direktor osnovne sole Brodnik naš največii adut na evrop- tole: cas bi bil. da dobinio predstav- iš Damijan nikvnovič se navdušuje za nogomet lov Polančič« v Mariboru: — Kot bivša aktivna tekmovalka v orodni telovadbi posebno cenim izreden uspeh Mira Cerarja, ki je vzor skromnega, vztra jnega in marljivega športnika. Med športi, ki obliku jejo harmoničnega človeka, ne sitmo telesno, temveč tudi razumsko, ocenjujemo telovadbo kot eno naj-vidmrišili športnih panog. Pri tem skem prvenstvu v Beogradu. ra ZVONIMIR ZIJAL, učenec kovinarske šole, doma iz Iga pri Ljubljani: _ Vsi športniki, zlasti vrhunski, so vredni našega občudovanja. Ver- pa .sevOtla nočem zanikati populnr- jemite mi, da imam vse rad, pa naj nosti dniftih športov, kot nogometa, bo to Cerar, Daneu, brodnik. Šlibar ki privablja na tekmovanja vedno ali Parma. O vseh veliko vem in nika v 1. zvezni ligi. Toda. naj bom boli skromen. Vesel bom. če bo prihodnje leto mimo Maribora nastopal še ljubljanski Triglav ali katerikoli drugo slovensko moštvo v II. zvezni ligi. ■ ANA AŽURA, stud. medicine Iz Kočevja- — Cerar In Šlibar sta bila športnika, ki sta me y letošnjem letu s BOŠTJAN HLADNIK -filmski režiser Picasso trdi, da je ena najvažnejših človeških vrlin — ENTU-7JAZEM. Mi vsi poznamo naše vrhunske športnike, od simpatičnega Cerarja preko Brodnika do pogumnega Šlibarja. To so naši na j tal en t i ranejši fizk uit urniki. Prepričan sem, da za nek velik dosežek ne zadostuje samo talent in trening. Talent in trening sta predpogoj! Treba je še nekaj, kar je za dosego vrhunskega uspeha bistveno — treba je zagnanosti, zaverovanosti, skrajne navdušenosti — treba je biti entuziast. Trdo verujem, da brez velikega entuziaznia ni mogoče doseči velikega uspeha. VSE POTI vodijo v ČILE Triumf sovjetskih in razočaranje madžarskih nogometašev v Južni Ameriki —-Tri leta »nogometni špijon« v Braziliji Kljub hudi vročini, ki vlada te dni na južni strani zemeljske poloble, je nogometna sezona v Južni Ameriki na višku. Vsi si žele kar največ srečanj med evropskimi in južnoameriškimi nogometaši. Prvi žele spoznati klimo, navade, temperament, terene, vzdušje in vse ostalo, kar jih bo spremljalo čez nekaj mesecev na svetovnem prvenstvu v Čilu, drugi pa žele čimbolj spoznati način igre in moč gostujočih evropskih nogometašev. Jean Claude Killy Francozi pravijo: V zacinjiiih tednih sta bili v središču pozornosti dve gostovanji evropskih ekiip v Jtožni Ameriški. Prvi so bili igralci Sovjetske zveze, drugi pa Madžari. Obe gostovanji pa sta izzvali popolnoma nasprotne komentarje. Sovjetski igralci so presenetili Južno Ameriko in vsi komentatorji poudarjajo, da bo ekipa SZ med rešenimi kandidati za medalje v Čilu. Prav nasprotno so Madžari s svojo slabo igro razočarali ljubitelje nogometa v Južni Ameriki. vratar Jaš in. Vsa poročila se strinjajo z ugotovitvijo, da je to najboljši vratar, kar jih je kdajkoli igralo v Južni Ameriki, Ze v prvi tekmi proti Argentini, ko so večkrat domačini potisnili goste v obrambo so njihovi napadalci pred vrati naleteli na nepremagljivo oviro. Sele v zadnjih desetih minutaih igre, ko je poškodovanega Jašina zamenjal Ma-slačenko so Argentinci dosegli častni gol. »NE PERRILAT, TEMVEČ JEAN CLAUDE KILLV JE SMUČAR BODOČNOSTI . Trem zmagam nad ekJparal Ar_ .. .... - , i - - • -> j gentine, Čila in Urugvaja je v so- Prvi nastop alpskih smučar- taksno presenečenje, /e pred Vjetski ekif>i prinesei levji delež jev v Val dlsere, na kate- startom je Perillat dejal: rašin vaa nm-oftila se sitri- rem so poleg domačinov so- »Ce bomo zmagali Duvil-delovali še Nemci, Italijani, lard, Bozon, Bonlieu ali jaz, Švicarji in Amerikanci (torej bo to nekaj vsakdanjega, toda vsi, ki kaj pomenijo razen ni izključeno, da bo prvo me-Avstrijcev) je prinesel ne- sto pripadlo mlademu Killyju, majhno presenečenje. Prve ki je že danes velik smučar-lastovke sicer še ne pomenijo ski šampion.« pomladi, toda francoski stro- Mladi Jean je od svoje naj-kovnjaki trde, da pripadajo bolj rane mladosti na smučeh. ':adoče sezone v alpskem Doma je prav v Val dlsere, smučanju 18-letnemu Jean kjer je njegov oče hotelir. Cfand Killvju. Star je 18 let in v smučarski . . tehniki popoln kot veliki sam-Killy je na tem prvem kri- pioni Sai!er ali staub. Kondi-tenju osvojil prvo mesto v cijsko je letos odlično priprav-veleslalomu z dvema sekunda- j:en sa; je vse poletje veliko ma prednosti pred vso Iran- ko!esaril in ,;f,rai tenis. Pra-cosko elito (DuviUard, Peni- vjj0_ da je prav kolesar-lat, Bozon, Lacroix itd.) ter jC!1je mnogo koristilo, da je octalimi tujci, med kalnim že takoj ko je stopi! na sneg, so kila znana imena Belir, [nkko premagoval najtežje na-Wagneruerger, Bogner, Wer- p0!.e trellinga. ner, Leitner, Gartner itd. Francozi se vesele njegove- Ze na sredi proge pri 25 ga uspeha. Toda za letošnje vratcih je imel Ki!!y 9/1« svetovno prvenstvo v Chamo-prednosti pred Perillatom. Do mxu imajo njemu enakovred-konca proge je Kiliv zadržal ne ali celo boljše tekmovalce vodilni položaj, medtem ko je z večjo mednarodno ™t,n0-Perillat zdrsnil na 5. mesto. Četudi hiily morda Nieeova zma»a. ki ie sicer bo uspel, to me ne cle, Kajn SZ VieS, % ™uč.n- Jean Claude KjUy o. fm.- skem svetu pa vendar za do- car bodočnosti za P J mače strokovnjake ni bila igre 1964. Ko so sovjetsdci nogometaši tudi iz San blaga de Chiie odhaijaili kot zmagovalci so bili vsi upi JužnoamerLkancev obrnjeni še v Urugvaj. - Upali so, da bo ta najbolj borbena ekipa Južne Amerike prekinila zmagovito pot gostov. Toda tudi na tej tekmi so morali temperamentni domačini položiti orožje. Vse tri tekme sovjetskih igralcev si je ogiltedaiJ (budit trener brazilslke reprezentance Feoia. Njegovo mišljenje je bilo takole: »Sovjetski nogometaši najbolj sbudiozno osvajajo nogometno igro. Njihova odlika je v tem, da znajo odlično izkoriščati nasprotnikove napake. Njihova fizična kondicija je bila vedno boljša od domačinov.« Mnogi so se spraševali odkod poznajo reprezentanti SZ tako odlično igro južnoameriških ekip. Senzacionalno je odjeknila vest nekega novinarja, ki je ugotovil, da je bil trener sovjetske nogometne reprezentance Kačalin tri leta v službi na sovjetski ambasadi v Buenos Airesu. Takoj po končanem svetovnem prvenstvu na Švedskem je Kačalin odpotoval v Buenos Aires, kjer je bil do aprila letošnjega leta. Njegova edina dolžnost je bila ta, da j® proučeval južnoameriški nogomet. Kot so triumfalno zapuščali stadione sovjetski nogometaši, prav tako triumfalno so domačini slavili zmago nad eno najboljših evropskih enajsteric — Madžarsko. Madžari so pretrpeli v Čilu katastrofo s 5:1. Madžari so za ta poraz iskali vse mogoče izgovore. Najbolj verjeten je ta, da se niso akLimatiziraU na novo podneb- je. Tudi razsvetljava na nočni tekmi jih je motila. Toda prav to razsvetljavo so sovjetski igralci hvalili. Tragedija Madžarov j« bila še toliko večja, kajti čilski nogometaši so na tej tekmi nastopili s petimi rezervnimi igralci. Rokomet po svetu Tudi črna žetev je bila bogata Mnogi znani športniki so se v letu 1961 poslovili od življenja. Nekateri so omahnili kar na športnih tekmovanjih in postali žrtve svojega konjička ali pa poklica, kar je šport pač za njih pomenil. Žalostno bilanco objavljamo v skrajšam obliki. Tudi v SZ nogometne zvezde Največ žrtev je bilo seveda športnega udejstvovanja so red avtomobilskimi in moto- umrli: hokejist Lagerqmst, ____________________________ fesionalizem ali pa tudi tam, Mer cecco Roy Bloxham, Gyorgyi (svetovni rekorder), je V »modi« f Neil Bramfaall, Horst Leitze, Največ ja skupna nesreča v JrLnmPOneogleChVzv^ ^ Chane Summer, Glicerin Bar- gp0rtu je bila vsekakor letal-Sovjetska zveza ni ob ra v na- bolim, Tony Bettenhauseu, ska nesreča pri Bruslju, ki j vana tega pojava. Komsomolska- Mike Brooks, Maria Lambert, zahtevala življenja 16 ameri-ja pravda je objavila vest, da je Giulio Cabianca, Ralph Ren- gkih drsalcev in drsalk, nogometaš Kijevskega Dinama Ernst Siiegimfuer, Fred Med ostalimi športnimi veli- zahteval od svojega kluba avto- ]\(eviiie) Rrof Wolfgang Berg- £inami umrlimi v letu 1961, pa« m ustregel jle von Trips (vodfiči v avto- moramo omeniti še Švicarja V zadnjih letih je postal roiko-niih afriških državah. Na prvem mestu je nedvomno ZAR v kateri je rokomet že na drugem rhestd takoj za nogometom. -Kljub tetrnu, da je bila v ZAR osnovama rokometna zveza šele leta 1957 in je pristop Lia v članstvo IHF šele lansko leto, je rokomet v tej deželi igra razmeroma že precej časa. Sedanji . predsednik zveee dr. Mohamed Fadali je pred zadnjo vojno študiral na Švedskem in se tam navdušil za rokomet, ki ga je potem od leta 1941 daije vneto propagiral v svoji domovini. Danes se rokomet načrtno goji v armiji, v policijskih enotah_ v šolah vseh stopenj in temu primerno zavzema tudi vodilno mesto v programih Visokih šol za telesne kulturo. Pri tem je zanimivo, uprava: M 281 — Letna oaročOi 1600, polletna «00 "lin