Manj hrupa in smradu, privlačnejše ulice Predsedstvo občlnske konference SZDL Je na po-budo sveta za urejanje prostora, komunalna vpraša-nja In varstvo okolja sprejelo sklep, da zaradl po-membnostl In aktualnostl ponovno akllče sekcljo o problematlkl urejanja prometa v ožjem mestnem sre-dlšču. Javna razprava Je namreč prispevala tehtne prlpombe In predloge za Izboljšanje k že lanl predla-ganl preuredltvl prometa. Sekcija naj bi ob sodelova-nju najširšega kroga delovnih ljudi in občanov občine Cen-ter in mesta Ljubljane obrav-navala gradivo »Predlog pro-metne ureditve v mestnem središču do leta 1985« in obli-kovala stališča in pripombe, ki bi lahko že pred dokonč-nim oblikovanjem predlogov prispevali k skladni in smotr-ni ureditvi prometa v okviru razvoja ljubljanskega mestne-ga središča. Stališča sekcije, ki je bila 8. aprila 1982, je pripravila de-lovna skupina oziroma sekre-tariat sekcije v sestavi: Albin Wedam, Ivo Krč, Mitja Vau-potič, Edo Rasberger, Marko-Mitja Feguš in Janko Rednak. Iz obširnega gradiva in iz šte-vilnih razprav sodelujočih na sekciji OK SZDL in v drugih sredinah je skupina izobliko-vala naslednja stališča: • obravnavano gradivo opozarja, da je področje Pre-šernovega trga, Tromostovja in Stare Ljubljane najbolj pri-zadeto zaradi onesnaženosti zraka, hrupa in razkrajanja , kulturno-spomeniških objek-tov zaradi kemičnih učinkov. Ugotavljamo tudi postopno in vztrajno upadanje števila pre-bivalcev. Zdravstvene stati-stike opozarjajo na slabše zdravstvene razmere. Zaosta-ja ali upada pa tudi gospodar-ska dejavnost, predvsem go-stinstvo in turizem; • za bolj skladen razvoj je treba nekatere dejavnosti, ki v prostor ne sodijo in kvarno ter prekomerno obremenjuje-jo okolje in ovirajo razvoj de-javnosti, ki ta mestni predel bogatijo in ustvarjajo privla-čen videz, izločiti: Najbolj neprimerna dejav- nost so skladišča, proizvodna dejavnost in neustrezna tr-govska ponudba, vezana na povečan težji promet. Dodat-no obremenitev predstavlja tranzitni mestni promet - če-tudi osebni, in seveda parki-ranje; • z zgraditvijo sistema ob-voznic naj bi mestne ulice raz-bremenili predvsem tranzit-nega in zunanjega mestnega prometa, vendar bo vpliv raz-bremenitve prav v ožjem sre-dišču zaradi notranjega pro-meta najmanjši. Čakanje na nadaljnjo gradi-tev obvoznic ter parkirnih zmogljivosti na obrobju mest-nega središča bi lahko pome-nilo nenadomestljivo zamuja-nje pri reševanju prometnih in prenovitvenih posegov v mestu, še zlasti pa v ožjem središču: • avtomobilski promet, ra-zen javnega, je danes v eni smeri prek Tromostovja že zaprt. Utemeljeno je treba na-črtovati zaporo tudi v drugo smer. Meritve o izkoristku so-sednjih križišč potrjujejo, da njihova prometna obremeni-tev in propustnost ne bo bi-stveno popuščala. Prometno obremenitev v ožjem središču je treba obrav-navati kot fazo urejanja notra-njega prometa v celotnem mestnem središču. Fazni ure-ditvi bodo morale slediti pro-metne ureditve tudi na sosed-njih območjih (na obrobju mestnega središča); • vzporedno z urejanjem vseh vrst prometa v ožjem središču je treba okrepiti, po-sodobiti ter usmeriti javni prevoz. Tako bi lahko razbre-menili mestno središče, ka-mor prihajajo občani iz dru- gih mestnih predelov in kra-jev iz okolice Ljubljane. Poso-dabljanje mestnega javnega prometa bo moralo zajeti tako razbremenitev in prusmeritev nekaterih linij javnega pro-meta zunaj območja starega dela mesta, kakor tudi prehod na vozila, ki bodo starejši del mesta manj obremenjevala z izpušnimi plini, hrupom in tresljaji: • stanje v prostoru in pro-metu zahteva zaostren nadzor nad mirujočim prometom in dosledno izvajanje prometne-ga reda. S tem je povezana bolje organizirana in časovno določena dostava, boljši po-goji za servisne dejavnosti in osebno oskrbo ter delovanje osrednje ljubljanske tržnice. Za dejavnosti, ki so po osbegu in načinu poslovanja privlač-ne za osebni motorni promet (prijavno-odjavne službe SML, centralna lekarna, Ma-gistrat), bo treba v predhodni fazi uvesti izjeme, pri tem pa tudi poskrbeti za preselitev teh dejavnosti na prometno dostopnejše točke v mestu; • stanje se lahko v začetku uveljavljanja nove prometne ureditve na nekaterih mestih nekoliko poslabša zaradi pri-tiska vozil na nekatere parkir-ne in cestne površine ter dvo-rišča na obrobju tega območ-ja. Zaradi potreb po novih "parkirnih površinah ter težav, ki spremljajo gradnjo parkir-nih površin, bo treba sproti reševati problem prometne dostopnosti in parkiranja; • v okvir prizadevanj »pro-metne ureditve do leta 1985« sodi tudi postopno prilagaja-nje tej prometni ureditvi. Predlog postopnega prilaga-janja je izoblikovala sekcija. Bistvo predloga je, da bi se odločili za popolno prepoved parkiranja v ožjem središču mesta, vožnjo pa dovolili po vseh cestah in ulicah, razen tistih, ki so namenjene peš-cem. Tak preizks ne bi bil drag. Izognili bi se množici parkiranih avtomobilov, kar je eden glavnih problemov v urejanju razmer v javnem mestnem prostoru, z nekorist-nim zavzemanjem prostora pa povzroča onesnaženje in one-mogoča prometni red in var-nost ter kazi okolje. Prej ali slej bomo morali prometni problem ožjega mestnega predela rešiti z več ali manj sredstvi (z večjimi ali manjšimi zmogljivostmi jav-nih parkirišč) in tudi nadalje-vati s prenovo stavbne ter kulturne dediščine, kar je bilo ob dosedanji prometni uredi-tvi domala nemogoče: • humanizacija javnega prostora in dostop do zgradb v mestnem središču zahteva posebno in prilagojeno skrb za del občanov, ki ne morejo uporabljati osebnih motornih vozil, posebej pa še za telesno prizadete osebe, za starejše občane in otroke. Za te potre-be je predvidena prilagoditev horizontalne in veritikalne signalizacije (zvočni semafori za vidno prizadete), ureditev pločnikov, zapornic, vhodov, dvigal, podhodov, prehodov za pešce po sodobnih načelih. Tudi za te potrebe bo preure-ditev postopna, celovita in ta-ka, da ne bo zahtevala večjih gradbenih posegov.