ISSN 0354 - 042 1
S L O V E N S K A  P E D A G O Š K A  R E V I J A
226
januar, februar 
2024
(dvojna številka)
letnik XXXIV  I  www.didakta.si 
Učitelji kot varuhi znanja mag. Barborič Vesel  | V šolo vgrajena psihosocialna 
pomoč otrokom v Ukrajini prim. Mikuš Kos | Reinterpretacije motiva v 
modelacijskih strukturah dr. Udovič | Neželeno vedenje: kaj je, kako ga 
ocenjujemo in kako ga spreminjamo? Orgolič | Medvrstniško nasilje v luči 
ciljev trajnostnega razvoja Gabrovec | Šolstvo in pravo mag. Petelin

Uvodnik Vsebina
NOVI ZAČETKI IN 
STARA NADALJEVANJA
KOLUMNA 
Učitelji kot varuhi šole 4
Spoštovane bralke, cenjeni bralci, mag. Darja Barborič Vesel 
z novim letom smo zakorakali v 34. letnik revije 
Didakta, in če za nova leta velja, da prinašajo nove DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK
V šolo vgrajena psihosocialna pomoč otrokom 6
začetke (no, te si vsaj z novoletnimi zaobljubami v Ukrajini
pogosto želimo), kot pribito drži tudi to, da ohra- prim. Anica Mikuš Kos 
njajo stara nadaljevanja. Kar je dobro in pomirja- ŠOLSKA PRAKSA
joče. Sedimenti pretehtane tradicije so namreč Lutke, povejte nam svojo zgodbo 11
tisti, ki gradijo čvrsto sedanjost in polagajo tirnice Martina Kostanjšek
za svetlo prihodnost. So kot zelenje na Monetovi Skačem s kolebnico
odjugi z naslovnice, ki v preži čaka na otoplitev Fanika Strojin 14
in vnovični vzbrst ter nadaljevanje tega, kar se je 
dobro obneslo že preteklo leto. MED TEORIJO IN PRAKSO
Uvajalno obdobje z roko v roki; 18
otrok – starši – vzgojitelj
Prepričan sem, da delček v tem mozaiku prepleta Anica Kajba
včerajšnjega in jutrišnjega dne predstavljajo tudi Obeleževanje praznikov kot most do 
članki, ki jih z deljenjem svojega znanja in prakse medgeneracijskega sodelovanja 22
prispevate vi, dragi soustvarjalci in soustvarjalke Romana Pohar
revije Didakta. Na založbi smo veseli in počaščeni, Potencialne rešitve vodenja inkluzivnega razreda 
da je temu že dolga leta tako. na razredni stopnji 27
Nina Volčanjk
Aktualna številka pred vas postavlja raznolik in Reinterpretacije motiva v modelacijskih 
pester nabor navdihujočih člankov, med katerimi strukturah 30
bom tokrat izpostavil tri, začenši z nadvse iskrivo dr. Špela Udovič
kolumno mag. Darje Barborič Vesel o spremem- Tečaj slovenščine za tujce v dijaškem domu
bi šolske paradigme od nekritičnega serviranja Jasna Kovačič 37
potreb učencev k rahlo metafizičnemu pojmo-
vanju znanja oz. učiteljev kot čuvarjev znanja, ki Neželeno vedenje: kaj je, kako ga ocenjujemo in 
kako ga spreminjamo? 41
ga je podal angleški filozof Roger Scruton. Gloria Orgolič
V nadaljevanju sledi poročilo prim. Anice Mikuš ŠOLA V NARAVI
Orientacija na drugačen način 46
Kos o srčnem mednarodnem projektu, ki ga v Sabina Stopar
Moldaviji izvajata Slovenska filantropija in ITF in 
katerega cilj je vgrajevanje psihosocialne pomoči MEDNARODNO SODELOVANJE
Erasmus+ v Italiji: izobraževanje na prostem 50
otrokom v ukrajinske šole. Merita Korenica
Nazadnje bi opozoril tudi na stalni tematski sklop ŠOLSKA TEORIJA
Medvrstniško nasilje v luči ciljev trajnostnega 54
mag. Domna Petelina Šolstvo in pravo, v katerem razvoja
je tokrat obravnavana nameravana sprememba Alenka Gabrovec
na področju statusa učenca športnika in mlade- BRALNA KULTURA
ga umetnika, ki bo, vsaj kot se zdi ob trenutnem Srečanja z literarnimi ustvarjalci so obogatitev 60
predlogu, prinesla kar nekaj restrikcij in odprtih šolskega življenja
vprašanj. Cvetka Rengeo
ŠOLSTVO IN PRAVO
Želim vam prijetno branje in čvrst korak na vaši Status učenca športnika in učenca mladega 62
življenjski poti ob novem koledarskem letu! umetnika po predlogu Zakona o osnovni šoli
mag. Domen Petelin
urednik revije Didakta,
dr. Martin Uranič
3
Didakta
KOLUMNA
Učitelji kot varuhi znanja
mag. Darja Barborič Vesel
Darja Barborič Vesel je magistrirana socialna pedagoginja, zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica 
dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega 
programa Pedagoške fakultete. Občasno svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava sku-
pinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in av-
toritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Če se ji zdi kaj še posebej zanimivo, napiše 
članek, zadnje čase tudi zgodbe. Življenje si deli s soprogom, tremi hčerami in nemogočo psičko. 
Ljubi morje, filmske zgodbe, knjige vseh vrst in svojo kuhinjo.
Pred časom sem se zabavala z besedili Rogerja katero znanje in na kakšen način prenesti učen-
Scrutona. Kar nekaj njegovih misli se mi je zdelo cem. Kaj jih zanima, kaj potrebujejo, kaj bi lahko 
močno navdihujočih, kot učiteljico pa me je pose- razumeli in kaj bi jim koristilo. In posledično tudi, 
bej nagovorila ideja o učiteljih kot čuvarjih znanja. kako to narediti, kako jih motivirati. Katere meto-
Misel je Scruton povzel od enega izmed svojih ko- de so primerne za določeno razvojno stopnjo, ka-
legov profesorjev. Ne morem pa si kaj, da se mi ne kšna didaktika je primerna glede na posebnosti 
bi zdela nenavadno zanimiva in intrigirajoča. otrok/učencev. V fokusu učitelja je učenec, zna-
nje pa je sredstvo, ki ga prilagajamo vsakokratni 
Torej, znanje naj bi bilo samostojna entiteta, ki ob- skupini ali posameznemu učencu. Pač odvisno, 
staja od nekdaj in bo obstajalo tudi, ko nas več ne kako resno smo vzeli individualizacijo pouka.
bo. Vsaj vas, ki tole berete, in mene, ki sem te be-
sede zapisala. Znanje je več kot človek, ki ga po- Če pa je znanje tisto, kateremu smo zavezani in 
seduje, in se kot entiteta sama po sebi prenaša od skrbimo zanj, se zadeva resno obrne. Ko je naš fo-
človeka do človeka. Učitelj kot čuvar znanja skrbi kus osredotočen na znanje, za katerega skrbimo, 
zanj, ga dograjuje, prevprašuje in predvsem skrbi začnemo iskati metode, ki so najbolj primerne za 
za ustrezen prenos, se torej ukvarja s tem, komu prenos le-tega, ter načine, kako bi ga še nadgra-
in kako to znanje preda in prenese. dili. Osredotočamo se na znanje in iščemo učen-
ce, ki so ga vredni. Ki so ga voljni in zmožni do-
Takšna misel radikalno poseže v trenutno didak- biti, razumeti, mogoče še kaj dodati, nadgraditi. 
tiko, posebej na osnovni šoli. Trenutno učitelj skr- Ali pa koristno in etično uporabiti in/ali prenesti 
bi za otroka/učenca in se ukvarja pretežno s tem, naprej.
4
Didakta
Učenci tako niso sami po sebi vredni znanja, ne so se učencev dotaknile besede: »A ste vredni, da 
pripada jim samoumevno. Če znanje dobijo, so bili veste? Si zaslužite vedeti?« Kot velika ljubiteljica 
izbranci, ki so ga bili vredni. Tako se delo v razredu junaških epopej sem učne ure malo kopirala po 
radikalno spremeni. Ne tekam več naokoli in pros- Gospodarju prstanov, Harry Potterju in Martinu 
jačim otrok/učencev, da naj me poslušajo in da naj Krpanu. Za kaj si se pripravljen boriti? Kaj imaš od 
vsaj malo zapišejo in sodelujejo. Ne razmišljam cele tega? Kaj bi naredil ti?
popoldneve, kako jih motivirati in pritegniti k delu.
Posebno presenečenje je bil izziv: »Kaj ti narediš 
Znanje, vedenje, ki ga želim prenesti, je tisto, ki za- za svojo deželo? Za državo, v kateri živiš? Ki te je 
posluje moje možgane. Priznam, da me je ideja sprejela?« Navijamo za športnike, pospravljamo 
dovolj močno nagovorila, da sem jo nujno morala smeti ... Ali pa gremo še malo naprej in globje in 
preizkusiti. To sem storila pri pouku Državljanske se res naučimo jezik, uporabimo svoje potenciale 
vzgoje in etike. Za eksperiment sem izbrala temo v ponos dežele, ne delamo zgage ... Nabrale so se 
Slovenije, naše državnosti in ustanovitve države. Pri- dobre ideje in bile so njihove.
znam, da sem imela kar resen konflikt sama s seboj, 
saj sem res želela, da učenci kaj odnesejo od ure. Zanimivo je tudi, kako zelo se mi kar naenkrat lju-
Tako v smislu informacije kot v smislu zavedanja bi iskati nove informacije, dopolnjevati in bogatiti 
pomena naše države. Sedmošolci so že rojeni v Slo- znanje. Brati knjige, si ogledovati umetnost, izzi-
veniji, za njih je država nekako samoumevna, hkrati vati možgane z znanostjo. In v vse našteto tudi 
pa so le redki med njimi močno ukoreninjeni v slo- povabiti učence. Če so tega vredni in si zasluži-
venstvo. Nekako se je bolj »kul« videti kot državljan jo. Ko jim obljubim, da če bom z uro zadovoljna, 
globalnega sveta. Nekje po poti je ideja narodne dobijo še kakšno zgodbico zgodovinskih norosti 
zavednosti in ponosa postala povezana z nekakšno za konec. To hočejo in sodelujejo. Moram pa res 
zatohlostjo in zaplankanostjo. Kot nasprotje rado- zgodbice poiskati. Včasih jih tudi že sami in neka-
vednosti, razgledanosti, svetovljanstva. Kar izredno tere so vrhunske. Zakaj je npr. popolnoma jasno, 
težko razumem, večina resnih svetovljanov in iz- da so piramide zgradili vesoljci. In da je rimski im-
obražencev, da ne rečem učenjakov, ne le sloven- perij zacvetel zaradi globalnega segrevanja.
skih, močno korenini v svoji kulturi. Katerakoli je že, 
vključno s prej omenjenim Rogerjem Scrutonom, Ta obraten didaktičen princip sedaj uporabljam 
ki je Anglež. In človek sveta. Mogoče bolje Anglež tudi pri urah DSP z učenci s posebnimi potreba-
sveta. Tako nekako razumem narodno zavednost in mi. Lahko rečem, da se naredi več. Servilnost in 
ponos. Ali pa naša draga Vodnik in Jurčič, ki bi ju res animiranje otroke redko poženeta v pogon. Izziv 
težko označili za zaplankana. Bila pa sta narodno in reševanje problema pa jih. Človek se res počuti 
zavedna, ljubila sta naš narod in jezik ter posvetila drugače po uri, v kateri ugotovi, kako deluje od-
svoje delo vsem nam. števanje s prehodom, in reši problem »plesočih« 
številk, kot pa po uri poslušanja razlage in slede-
Moje poučevanje DKE ne gre tako daleč. Učim na nja navodilom. Kot pravi eden izmed učencev, da 
mestni šoli, kjer je že sama ideja naroda prepozna- je sedaj bolj Kolumb, ki mogoče res ne pride, ka-
na nekako kot »kmečka«. Zdravljica je za silo pri- mor je nameraval, a ja prišel nekam, in to na svoj 
merna le ob športnih uspehih, tradicionalni zajtrk način. Ni pa več nekakšen pohleven suženj, ki 
pa zanič. Ali vsaj nezaželen. Narodno zavest mnogi mora kar naprej ubogati učiteljice. Ja, tudi ponos 
otroci povezujejo z veselicami in ne z Gallusom in šteje in igra tudi. Mnogi se še vedno radi igramo.
Ipavcem. Priznam, da sem za priprave na ure pora-
bila veliko časa, saj nisem vajena izhajati iz predme- Tudi jaz. Kot čuvarka znanja se počutim ponosno, 
ta. Misliti na slovenstvo, idejo lastne države, osamo- celo malo pomembno. Vem, da se zame, varu-
svojitev kot vrhunec. Kako vse to predati učencem? hinjo védenja, ne spodobi, da sem preveč uslu-
Kako predati hrepenenje, strah, zaupanje, pogum žna. Znanje, ki ga imam, mi daje veljavo. Misel, da 
in ponos? Dosežke tega malega naroda, ki tiči med ga bogatim in odločam, komu in kako ga bom 
brezštevilnimi griči in gozdovi. Misli so mi neprene- prenesla, pa mi daje vrednost. Ki je niti abotno-
homa uhajale k učencem in njihovim posebnostim. sti EDČ-ja ne morejo načeti. Priznam tudi, da se 
V vseh teh letih sem avtomatizirala osredotočenost bolj pogosto v službi že skoraj zabavam in da z 
nanje in jim vedno znova prilagajala vsebino, ki sem veseljem skrbim za svoje znanje. Včasih se mi zdi, 
jo podajala. Prestaviti fokus na vsebino, na védenje, da sem že kar malo čuvarka skrivnosti, ki jih de-
je prevetrilo tudi moje možganske celice. lim ali pa tudi ne. Mogoče se res sliši, kot da sem 
navadno slovensko šolo zamenjala za kakšno ča-
Priznam, da so mi bile spremenjene ure všeč, rovniško akademijo, kot je Bradavičarka. Malo pa 
zelo všeč. Več dinamike, iskanja rešitev, izzivanja res. Zakaj pa ne? Saj nekaj čarovnije pride prav 
učencev. Zanimivo se mi je zdelo, kako močno prav vsak dan.
5
Didakta
DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK
V šolo vgrajena psihosocialna pomoč 
otrokom v Ukrajini 
prim. Anica Mikuš Kos, dr. med., spec. ped., spec. psih.
Namen humanitarnega projekta, ki ga izvaja Slovenija v Ukrajini, je vzpodbuditi in okrepiti 
učitelje pri izvajanju psihosocialne podpore svojim učencem in jim pomagati okrevati od vo-
jnih ran. Vodilna ideja projekta je, da so učitelji edini zunajdružinski psihosocialni pomočniki, 
ki lahko dosežejo vse otroke, vključene v sistem izobraževanja. Dvajset ukrajinskih duševno-
zdravstvenih strokovnjakov vodi psihosocialna usposabljanja za 100 učiteljev iz 14-ih šol v 
južni Ukrajini. Dvoletni projekt ima trajnostno vrednost in predstavlja razvojno pomoč v 
smeri ustvarjanja šole s posluhom za čustvene potrebe otrok, šole, ki bo v povojnem obdobju 
razvijala psihično odpornost otrok in jih vzgajala za empatijo in solidarnost.
Uvod učiteljev, da bi pomagali svojim učencem obvla-
Oboroženi konflikti in vojna dogajanja povzroča- dovati čustveno prizadetost in okrevati od dušev-
jo hudo trpljenje in prizadevajo duševno zdravje nih ran, ki so jim jih prizadela vojna dogajanja. Pro-
velikega števila otrok. Vprašanje je, kako zagoto- jekt obenem predstavlja razvoj in implementacijo 
viti tem otrokom podporo in pomoč, da bi omili modela krepitve vloge šole pri zaščiti duševnega 
njihovo trpljenje in olajšali okrevanje. Vgrajevanje zdravja otrok. Pridobljene izkušnje in znanja bodo 
pristopov pomoči otrokom v šolski prostor je vo- v pomoč učiteljem tudi v času po vojni pri podpori 
dilna strategija zaščite duševnega zdravja otrok, otrok s psihosocialnimi težavami, ki izvirajo iz voj-
prizadetih od vojnih dogajanj, ker lahko doseže nih dogajanj in iz dejavnikov tveganja mirnodob-
množico otrok in ker lahko šola aktivira vrsto za- skega življenja. 
ščitnih vplivov (Nemiro idr. 2022).
V okviru Slovenske filantropije izvajamo podobne 
Nevladna organizacija Slovenska filantropija in ITF programe že od prihoda beguncev iz Bosne in Her-
(International Trust Fund) izvajata v šolo vgrajen cegovine v Slovenijo leta 1992. Po koncu zadnjih 
dvoletni program psihosocialne pomoči otrokom balkanskih vojn smo jih izvajali v Bosni, na Kosovu, 
na področju južne Ukrajine (regiji Izmail in Her- v Makedoniji, v Srbiji, na severnem Kavkazu v času 
son). Namen programa je okrepiti zmogljivosti čečenskih vojn in po beslanski tragediji ter še kje.
6
Didakta
Dejavnosti programa nje z evalvacijo, predstavitvijo projekta javnosti in 
Prva dejavnost je bila tridnevno usposabljanje še posebej pedagoškim institucijam ter promoci-
dvajsetih ukrajinskih pedagogov, psihologov in ja in diseminacija pridobljenih izkušenj. 
drugih strokovnjakov, povezanih z duševnim 
zdravjem otrok iz obeh regij, vključenih v pro- Teoretske osnove programa
gram, in priprava usposabljanja učiteljev. Dogo-
dek je potekal v Kišinjevu – glavnem mestu Mol- Varovalni dejavniki in psihična odpornost
davije, kamor so se udeleženke programa pripe- Otroci se različno odzivajo na ista ali enaka neu-
ljale iz bližnjih ukrajinskih mest. Vključeval je po- godna dogajanja, tudi na ekstremna vojna doga-
snetek potreb, predstavitve filozofije in metodike janja. Travmatska doživetja in izgube povzročajo 
programa, obravnavo nekaterih tem usposablja- trpljenje vsem otrokom, posledice za duševno 
nja za učitelje ter organizacijske dogovore. zdravje pa so različne. Pri mnogih je duševno 
zdravje dolgotrajno in težko načeto. Večina jih s 
Naslednja dejavnost je bila tridnevno usposablja- časom okreva, kar seveda še ne pomeni, da bodo 
nje učiteljev za vnašanje psihosocialne podpore pozabili na težka doživetja in da ta ne bodo pu-
in pomoči učencem v šolski vsakdan. Skupno je stila sledi v otrokovem videnju samega sebe in 
bilo v ta usposabljanja vključenih sto učiteljev iz drugih, na videnje sveta in življenja. Nekateri celo 
dvajsetih šol. Zaradi vojnih dogajanj je usposa- okrepijo svoje zmogljivosti obvladovanja težkih 
bljanje za učitelje hersonskega področja potekalo doživetij. Razlike v posledicah so posebno očitne 
po spletu, usposabljanje učiteljev iz izmailske re- v okoliščinah množičnih nesreč, kakršne so vojne, 
gije pa v prostorih pedagoške fakultete v Izmai- ko je veliko število otrok izpostavljenih enakim ali 
lu. Sledili bosta še dve usposabljanji istih skupin celo istim travmatskim dogodkom in izgubam. 
učiteljev, vključenih v projekt, v intervalu 3–4 me- Prvi odgovor na vprašanje, zakaj mnogi okrevajo 
secev. Usposabljanja učiteljev temeljijo predvsem tudi brez strokovne psihološke pomoči, je v varo-
na interaktivnem učenju, razmenjavi izkušenj valnih dejavnikih in psihični odpornosti. 
in ugotavljanju, kaj lahko učitelj stori v podporo 
vsem učencem v svojem oddelku in še posebej Dejavniki tveganja so vplivi in procesi, ki poveču-
tistim, ki so najtežje čustveno prizadeti. jejo verjetnost, da se bodo pri osebi razvile du-
ševne motnje, varovalni dejavniki pa delujejo v 
Med temami usposabljanja učiteljev so: nasprotno smer. Varovalni dejavniki so dogajanja, 
• Obremenitve učiteljev v času vojnih dogajanj silnice, procesi, ki preprečujejo ali zmanjšujejo ne-
in viri pomoči pri obvladovanju njihovih dušev- gativne posledice ogrožajočih vplivov, zmanjšuje-
nih travm, izgub in drugih stisk. jo verjetnost, da se bodo pri osebi razvile duševne 
• Psihološke rane, ki jih povzroča otrokom vojna. motnje, torej ohranjajo duševno zdravje človeka 
• Varovalni dejavniki in psihična odpornost. ob soočenju s hudimi stresi, travmami, izgubami. 
• Naravni viri psihosocialne podpore in pomoči Na mnoge dejavnike tveganja žal ne moremo 
otrokom v času vojne. vplivati. Najboljši primeri za to so vojne in naravne 
• Kaj lahko storijo za otroka učitelji in šola? nesreče. Kar lahko naredimo, je krepitev psihične 
• Sodelovanje s starši. odpornosti in vnašanje varovalnih dejavnikov v 
• Razvijanje prostovoljnega dela in vrstniške po- otrokovo življenje in izkušnjo. 
moči učencev.
• Priprava programa delovanja učiteljev za na- Psihična odpornost je sposobnost obvladovanja 
slednja tri meseca. ovir, težav, neugodnih vplivov in pozitivne prila-
goditve po obremenjujočih in bolečih izkušnjah. 
Seminarju za učitelje sledi implementacija prido- Osnova psihične odpornosti so varovalni dejavni-
bljenih znanj in izkušenj s strani učiteljev osnov- ki. Odpornost je zgrajena iz interaktivno poveza-
nih šol, ki so vključeni v program. Učitelji bodo ob nih notranjih in zunanjih virov obvladovanja težav. 
mentorstvu lokalnih strokovnjakov vgrajevali psi-
hosocialno podporo in pomoč učencem v svoje 
običajno pedagoško delovanje v okviru možnosti, 
ki jih dovoljuje sedanja situacija. Poleg tega bodo 
lokalni strokovnjaki obiskovali šole in v sodelova-
nju s šolskimi svetovalnimi delavci izvajali infor-
mativne in izobraževalne programe za vse učite-
lje šole in za starše. Po treh mesecih bo ponovno 
srečanje slovenskih in ukrajinskih strokovnjakov z 
namenom kritične evalvacije poteka projekta in 
njegovih učinkov, razmenjav izkušenj in nadgra- Shema 1: Notranji in zunanji viri psihične 
jevanja znanj. Zadnji dogodek bo zaključno sreča- odpornosti
7
Didakta
DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK
Notranji viri so lastni otroku, zunanji viri so lastni sodi med področja, na katerih je druga svetovna 
okolju. Eni in drugi so med seboj povezani in de- vojna imela količinsko in kakovostno najbolj gro-
lujejo interaktivno. Zunanja pomoč lahko aktivi- zovite razsežnosti za civilno prebivalstvo. Odgovor 
ra otrokove notranje vire pomoči in od otrokovih na to vprašanje so notranji in zunanji viri podpore 
notranjih virov je tudi odvisno, koliko pomoči bo in pomoči v otrokovih življenjskih okoljih in okoli-
otrok izzval in koristil v svojem okolju. ščinah. Najbolj pomembni zunanji viri so: 
• naravna socialna mreža – starši, drugi člani druži-
Celostni sistemski pogled na duševno zdravje ne, prijatelji;
in duševne motnje • spontana solidarnost ljudi v širšem življenjskem 
okolju;
Osnovne trditve sistemske teorije so, da je dušev- • organizirane oblike življenja, ki zajamejo veliko 
no zdravje ali ne-zdravje odvisno od: število otrok, to sta danes predvsem vrtec in šola;
• lastnosti otroka – značilnosti njegovega ne- • prostočasne športne, socialne, rekreativne, kul-
vropsihološkega odzivanja in delovanja, ki izha- turne in druge dejavnosti, v katere so vključeni 
jajo iz biologije in iz okoljskih vplivov in izkušenj; otroci;
• preteklih in sedanjih življenjskih podsistemov, • nevladne organizacije in prostovoljci;
katerih član in deležnik je bil oziroma je otrok, • verske organizacije;
ter od otrokovih izkušenj v teh podsistemih. • spodbudne in podporne povojne okoliščine ter 
povojna rehabilitacija skupnosti
• in mnogo drugega. 
V predstavljenem projektu smo se osredotočili 
na vgrajevanje psihosocialne podpore in pomoči 
otrokom v osnovne šole. 
Zakaj šola?
Možnosti šole za psihosocialno podporo in po-
moč učencem gradijo predvsem na naslednjih 
dejstvih: V osnovno šolo so vključeni neposredno, 
ponekod pa še po spletu, vsi ali velika večina šo-
loobveznih otrok. V šoli so možnosti za pomoč 
vsem otrokom ne glede na socialne in družinske 
okoliščine njihovega življenja. To pomeni, da šol-
ska prizadevanja za psihosocialno podporo otro-
kom lahko dosežejo tudi tiste, katerim starši zara-
di lastne prizadetosti, družinskih izgub ali drugih 
Shema 2: Življenjski podsistemi in njihove razlogov ne morejo nuditi potrebne podpore in 
povezave pomoči.
Sleherni življenjski podsistem lahko vsebuje ogro- Otroci vsak šolski dan v šoli preživijo nekaj ur 
žajoče in varovalne dejavnike duševnega zdravja. življenja. Šola nudi priložnosti za socialno učenje, 
soočenje s težavami in razvijanje strategij obvla-
Viri pomoči otroku v duševni stiski dovanja. Šola znatno vpliva na socialni jaz – od-
Ob otroku, katerega duševno ravnovesje in zdrav- nose do drugih, do zunajdružinskega sveta, do 
je sta močno prizadeta, najprej pomislimo na skupnosti – in na socialno odgovornost.
intervencije, ki jih izvajajo strokovnjaki za dušev-
no zdravje (psihologi, psihiatri, psihoterapevti Šola je sestavni del življenjskega vsakdana otrok 
…). Za te intervencije običajno uporabljamo izra- in lahko vsebuje vrsto ogrožajočih in za duševno 
za zdravljenje ali terapija. Težava je v tem, da je zdravje škodljivih dejavnikov. Šolski dejavniki tve-
duševnozdravstvenih služb celo v najbogatejših ganja (npr. vrstniško nasilje nad otrokom nezažele-
državah brez vojnih dogajanj mnogo premalo ne manjšine ali šolska neuspešnost) lahko dodatno 
glede na število otrok, ki bi potrebovali pomoč. prispevajo k psihični destabilizaciji ali duševnim 
Na vojnih področjih pa je glede na množice pri- motnjam otrok v vojnem in povojnem času. Od-
zadetih otrok in potrebe število strokovnjakov na pravljanje škodljivih šolskih vplivov je del zmanjše-
področju duševnega zdravja zanemarljivo. Ob vanja trpljenja in zaščite duševnega zdravja otrok. 
tem se lahko vprašamo, kaj je milijonom otrokom 
prejšnjih vojn – vključno z drugo svetovno vojno – Šola vsebuje tudi mnoge pozitivne dejavnike, ki 
pomagalo okrevati od doživetih grozot ali izgub. varujejo in krepijo duševno zdravje otrok, izposta-
To vprašanje je še posebej vmesno za Ukrajino, ki vljenih vplivom, ki ogrožajo duševno zdravje otrok, 
8
Didakta
tudi vojnim travmatskim izkušnjam in izgubam. Osnovne strategije krepitve zaščitne in pod-
Znotraj šole je možno aktivirati vire zaščite in po- porne vloge šole
moči otrokom v stiski in otrokom, prizadetim od Izhodišče programa je, da učitelji s svojo človeč-
vojnih dogajanj. To so učitelji, sošolci, interesne nostjo, pedagoškim znanjem in izkušnjami nudijo 
obšolske dejavnosti, šolska svetovalna služba itd. ali bi lahko nudili psihosocialno podporo mnogim 
Šola ima tudi možnosti aktiviranja zunajšolskih otrokom na vojnih področjih. Pogosto se učitelji 
virov pomoči, kot so prostovoljci, nevladne orga- ne zavedajo vrednosti svoje pozitivne vloge ali 
nizacije idr. možne zaščitne vloge. Zato je ozaveščanje učite-
ljev o njihovi vlogi, o dobrem, ki ga posredujejo ali 
Zaščitna vrednost vključenosti otrok vojne v šolo bi ga lahko posredovali otrokom, in motiviranje 
je tudi v tem, da to ohranja vsaj del normalnosti učiteljev za takšno delovanje ena osnovnih strate-
v kaosu in nepredvidljivosti vojnih dogajanj. Ele- gij aktiviranja učiteljev. 
menti normalnosti življenja imajo varovalni vpliv 
na duševno zdravje. Drugi varovalni mehanizem Nadvse pomembna komponenta je vključevanje 
pa je ohranjanje socialne vloge – vloge učenca, zaščite duševnega zdravja otrok v vsakdan delo-
dijaka z delovnimi obveznostmi. vanja šole in oddelka. Varovalne in preventivne 
dejavnosti naj ne potekajo zgolj v obliki nekih po-
sebnih dejavnosti – krožkov, delavnic, posebnih 
skupin. V vsakdan delovanja vzgojno-izobraževal-
nega zavoda morajo biti vgrajene tako, da dose-
žejo vse otroke, in ne le tiste, ki se bodo vključili v 
kak program pomoči.
Za psihosocialno podporo velja rek, da majhne 
reči, vgrajene v vsakdan, prispevajo k obvladova-
nju duševnih ran in pri okrevanju. To so običajni 
načini izražanja empatije, prijaznosti, drobnih de-
janj praktične pomoči, omogočanje, da otrok do-
živi prijetno izkušnjo v šoli, npr., da doživi topel in 
podporni odnos, uspešnost pri kakem predmetu 
ali na nekem področju, da je pohvaljen.
Razvijanje dobrih medvrstniških odnosov in vzaje-
mne pomoči v razredni skupnosti je pomemben 
pristop krepitve zmogljivosti članov skupnosti za 
9
Didakta
DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK
obvladovanje stresov, travmatskih doživetij in iz- učiteljev za nudenje psihosocialne podpore in 
gub. Učitelji lahko ustvarijo številne priložnosti za pomoči učencem, svetovanje učiteljem in podpo-
sodelovanje, vzajemno podporo otrok, razvijanje ra učiteljem ob njihovih poklicnih stiskah v vojnih 
skupinske povezanosti, preprečevanje izključe- okoliščinah. 
vanja in podporo učencem, ki so doživeli najhuje. 
Zato je pomembna komponenta programa tudi Zaključna misel
razvijanje vzajemne vrstniške podpore v okviru Motiviranje in opolnomočenje učiteljev za podpo-
šole in prostovoljnega dela. ro in pomoč učencem je pristop, s katerim lahko 
dosežemo veliko število otrok, prizadetih od voj-
Širjenje znanj o duševnem zdravju otrok med pe- nih dogajanj. Združevanje empatije, človečnosti, 
dagoške delavce in starše (psihoedukacija) in mo- pedagoških znanj in izkušenj, energij ter pozna-
tivacija odraslih za podporo in pomoč otrokom vanje otrok je dragocen kapital, s katerim lahko 
sta gradnika skrbi za zaščito otrok. učitelji nudijo osnovno podporo svojim učencem. 
Lahko tudi olajšajo obvladovanje travmatskih do-
Sodelovanje šole s starši je zlasti pomembno, ko živetij in izgub nekaterim, ki bi nujno potrebovali 
otrok doživi najhujše izkušnje vojnih dogajanj. Pri pomoč strokovnjakov, a je ta v vojnih okoliščinah 
tem velja, da čim bolj so tudi starši prizadeti zara- nedosegljiva. 
di izgube ali travmatskega doživetja ali čim manj 
so straši pripravljeni ali zmožni sodelovati s šolo, Dobra šola je nadvse pomemben varovalni de-
tem več podpore naj bi otroku zagotovila šola. V javnik tudi v povojnih časih, pa tudi na področjih, 
roditeljske sestanke je nujno vključiti tudi razpra- na katerih ni bilo vojn. Iz izkušenj o vlogi in vplivu 
vo o podpori in pomoči otrokom. šole na duševno zdravje otrok v vojnih in povojnih 
okoliščinah bi se lahko naučili marsičesa, kar bi 
Povezovanje šole s skupnostjo in z nevladnimi or- zmanjšalo prepad med potrebami po podpori in 
ganizacijami lahko aktivira vire za psihosocialno psihosocialni pomoči in razpoložljivimi viri pomo-
podporo otrokom. Pomembno je tudi povezova- či v bogatem svetu. 
nje šole z duševnozdravstvenimi in drugimi stro-
kovnimi službami na področju varstva duševnega 
zdravja.
Viri
Šolski svetovalni delavci lahko pomagajo posa- Nemiro, A., Hijazi, Z., O'Connell, R., Coetzee, A., Snider, L. (2022): 
mičnim otrokom. Nič manj pomembna pa ni nji- Mental health and psychosocial wellbeing in education: The case 
to integrate core actions and interventions into learning enviro-
hova vloga pri usposabljanju in opolnomočenju nments. V: Intervention, 20(1), 36–45.
10
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Lutke, povejte nam svojo zgodbo
Martina Kostanjšek, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, OŠ Leskovec pri Krškem
Lutke imajo veliko večjo vrednost od tiste, ki jim jo ljudje načeloma najraje pripisujemo; niso 
zgolj predmeti oz. stvari, ki se z našo pomočjo sprehajajo po lutkovnih odrih, ampak pred-
stavljajo neverjetno, čudežno moč. Le-ta je namreč v očeh otrok tako veličastna, da je tudi 
reševanje življenjskih izzivov z njimi veliko lažje, prijaznejše, kot bi bilo sicer. In če otrok morda 
išče samo prijatelja, kateremu bi se želel zaupati ali pa mu zgolj zapeti pesmico, ki se je je rav-
nokar naučil, je tukaj in zdaj, samo zanj – lutka!
Uvod njimi vladajo odnosi, ki temeljijo na ljubezni in 
Lutka se nikoli ne pritožuje nad povedanim ali za- občutenju drugih, zato so čudovit zgled otrokom. 
petim in nikoli ne obsoja in ne graja. Zna dobro In odraslim. Na nevsiljiv način nas učijo začutiti 
poslušati in še bolje sprejemati, spregledati napa- druge in razumeti njihove morebitne stiske. Učijo 
ke in biti tu in tam malce nagajiva ali pa prijetno nas prijaznosti in lepega vedenja ter nas povezu-
zmedena, a vselej prikupna. In najpomembneje: jejo. So nepogrešljive pri gradnji ter oblikovanju 
svojo pozitivno naravnanost zelo uspešno prena- osebnosti naših najmlajših. Lutke nam torej pri-
ša na malčke, in če se prepustimo, tudi na nas, povedujejo svoje zgodbe, zelo različne, pa vendar 
odrasle … v nečem zelo podobne. 
Ljudje smo različni, a lutke ne delajo razlik med Dovoliti si moramo stopiti na drugo stran, tja, kjer 
nami. In to ravno zaradi svoje pozitivne plati in z je dovolj prostora za vse, majhne in velike, tja, kjer 
njo svojega optimističnega pogleda na svet. Med je vse lažje in preprosteje. Kajti: pomagale nam 
Naš kotiček za igro z lutkami
11
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
bodo razumeti situacije, medtem ko jih bomo da je otrok včasih določeno sporočilo pripravljen 
poslušali, jih vzeli za svoje in se z njimi poistovetili. deliti le z njo, medtem ko je pri komunikaciji z od-
Le gledati in videti jih moramo znati z otroškimi raslimi in s svojimi prijatelji manj zgovoren ali pa 
očmi in jih čutiti z otroškim srcem! celo molčeč. To govori v prid lutke kot avtoritete 
oz. nekoga vplivnega in tako močnega, da po-
Knjižno-lutkovni kotiček v oddelku membno prispeva tudi k razvoju otrokove samo-
Knjižno-lutkovni kotiček je v našem oddelku obli- podobe in samozavesti ter govornega izražanja. 
kovan z namenom individualnega, skupinskega 
ali pa skupnega prebiranja knjig, poslušanja pra- Preko lutk v različnih vlogah strokovne delavke v 
vljic, pesmic in ugank ter za vsakodnevno komu- vrtcu spoznavamo posameznike ter ustvarjamo 
nikacijo z in med otroki. A če imajo otroci ob tem in vzdržujemo toplo ter ljubečo klimo v oddelku. 
še možnost kadarkoli poseči po lutkah in jih ob In nenazadnje ima pri tem posebno vlogo tudi 
spontani igri na svoj način vplesti v dogajanje, je prav tako posebni zeleni Gingo, lutka z usti, zobmi 
to čarobno! Brez usmerjanja s strani odrasle ose- in jezikom, ki najraje od vsega klepeta. A ne govori 
be se otrok z lutko pogovarja, jo nagovarja, boža kar tja v en dan! Zelo namreč pazi na izgovorjavo 
in opazuje, včasih vozi v vozičku ali pa jo posadi za besed in na ta način otrokom na igriv način po-
mizo in ji postreže kosilo. Z njo pleše in včasih z maga pri razvoju govora.
njo zaspi. Oponaša njeno oglašanje in gibanje. Jo 
natika na roko in jo poskusi natakniti tudi svoje- Lutkovna predstava Rokavička v izvedbi stro-
mu vrstniku. In se ob tem smeji in zabava. kovnih delavk
(priredbe ukrajinske ljudske pravljice Rokavička) 
Lutka je simbol čarobnosti in moči. In nekaj ča-
robnosti in moči mora imeti tudi strokovna delav- Glede na velik interes otrok za dejavnosti, pove-
ka v vrtcu, ki se želi uspešno združiti z lutko in z zane z lutkami, smo se strokovne delavke odloči-
otroki ustvariti stik, predvsem tistimi, malce bolj le, da v prazničnem mesecu izvedemo lutkovno 
zadržanimi. Pogled animatorja, osredotočenega predstavo, v kateri bodo nastopale natanko tiste 
na lutko, otroku sporoča, da je lutka živa in da je lutke, ki jih imajo otroci vsak dan na razpolago v 
enakovreden član v dialogu z njim. Zato ni čudno, igralnem kotičku. Gre za rokavičke in predstavlja-
12
Didakta
jo različne živali. Vse šolsko leto nam že pomagajo ob tem še vsaj malce zazrli v svoja srčeca, so za-
pri učenju in petju pesmi, gibalnih uprizarjanjih, gotovo našli odgovore na svoja vprašanja! Tako 
štetju, medtem ko se igramo s prsti in izrekamo bodo nastajale nove zgodbe, zgodbe o prijaznosti 
besedila šaljivk in izštevank. in dobroti, zgodbe, ki jih ni nikoli dovolj. Naj tako 
tudi ostane, lutke pa jih bodo zagotovo z veseljem 
Prav zaradi te njihove velike vloge v vrtčevskem širile med nas.
življenju naših otrok sem iskala pravljico, v kate-
ri nastopajo ravno živali. In jo našla! Dobro staro Zaključek
zgodbo o dedku in njegovi izgubljeni rokavici, Če želimo razvijati ustvarjalnost in domišljijo, se 
ki postane dom. Nekatere nastopajoče v izvirni igrajmo z lutkami! Če želimo izvedeti, koliko smo 
pravljici sem torej zamenjala s tistimi z našega ustvarjalni in domiselni, oživljajmo lutke! Za otro-
lesenega stojala, bistvo zgodbe pa je ostalo isto, ke in zase! Nikoli namreč nismo prestari zanje, 
in sicer prijaznost ter skrb za druge živali. Tako so pravzaprav z njihovo pomočjo ostajamo mladi. 
otroci lahko začutili ljubeči odnos med lutkami in 
se morda poistovetili z miško, glavno junakinjo, »Lutke ne sovražijo, niso zavistne, niso hudobne. 
ter z njeno pomočjo dodali kamenček v mozaik Povejo vse, kar je treba povedati, tako da nismo 
razvoja skrbi za sočloveka. Vzgajamo namreč z prizadeti. Prevzamejo odgovornost za naše uspehe 
zgledom in ne z besedami, kar pa lutkam še po- in poraze. Vračajo nam ljubezen, zaupanje in iskre-
sebej dobro uspeva. nost, kadar zares verjamemo vanje.« (Edi Majaron)
V očeh otrok so namreč lutke tiste, ki imajo moč Zato: hvala, lutke, da ste!
in vpliv, predvsem pa veliko vedo in znajo odgovo-
riti skoraj na vsako zastavljeno vprašanje. Seveda, 
saj so čarobne! In čarobno bo videti, če bodo mor-
da zaradi miške in njenih prijateljev naši otroci 
med seboj še bolj prijazni, ljubeči in razumevajoči. 
In tako kot zdaj lutke otrokom pripovedujejo svo-
je zgodbe, bodo mogoče nekoč oni nekomu pri-
povedovali svoje. Če se bodo učili od miške, bodo 
takšne, da bodo gradile občutek povezanosti in 
razvijale občutek za druge.
Občutek za to, kaj pomeni nekomu pomagati, je 
torej na svoj edinstven način v naši lutkovni pred-
stavi širila drobna miška, medtem ko se je skupaj 
z živalmi, ki v hudi zimi niso vedele kam, stiskala v 
majhni rokavici. Vsako, ki je potrkala na vrata nje-
nega doma, pravzaprav rokavičke, je namreč brez 
oklevanja povabila naprej, češ, skupaj nam bo še 
topleje. In bilo jim je! Ne le topleje, tudi prijetneje, 
kajti ni dobro biti sam.
Enostavna scena iz naravnih in odpadnih mate-
rialov, ki je nastajala v prisotnosti otrok, je napo-
vedovala preprosto zgodbo iz ust preprostih lutk. 
Pozitivna vloga predvsem glavnega lika, miške, 
je otroke popeljala v svet, v katerem je enostavno 
reševati težave, če ti je le mar za druge. Tako je 
otroke na nevsiljiv način učila, da si je potrebno 
pomagati, če želimo ob sebi imeti prijatelje. Viri
Vir 1:  Ukrajinska ljudska pravljica – Rokavička. Dostopno na 
Kratke uganke pred izvedbo lutkovne predstave https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/1822114/mod_resource/
content/1/ROKAVI%C4%8CKA.pdf, 15. 11. 2022.
so bile zanimiv uvod v vsebino, znane pesmi o na- Vir 2: Kastelic, P. (2018): Empatija. V: Revija Zmajček. Dostopno na 
stopajočih živalih ob koncu pa prijeten zaključek https://www.zmajcek.net/empatija/, 14. 11. 2022.
Vir 3: Lutke v vzgoji in izobraževanju. V: Knjigca. Dostopno na 
pravljice o dobroti miške, ki je vsaj za hip oboga- http://www.knjigca.si/izobrazevanje/lutke.php, 16. 11. 2022.
tila naš čustveni svet. O tem so pričali zadovoljni Vir 4: Majaron, E. (2011): Lutke skozi kurikularna področja. V: Otroci 
v sobivanju z lutkami – PeFprints. Dostopno na http://www.pef.
otroški obrazi, medtem ko so na glas razmišljali uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-lutke-didakticni-smotri.doc, 15. 11. 2022.
o nastopajočih živalskih lutkah: miški, medvedu, Vir 5: Brun, N. (2018): Verjamem v moč lutke. V: Vzajemnost. Do-
stopno na https://www.vzajemnost.si/clanek/175186/verjamem-v-
ptičku, volku, zajčku, veverici in lisički. In če so se -moc-lutke/, 16. 11. 2022.
13
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Skačem s kolebnico
Fanika Strojin, profesorica razrednega pouka, OŠ Šentjernej
O pomenu športa se v zadnjih letih veliko govori. Športno bi se morali udejstvovati vsi, tako 
otroci kot mladi, odrasli in starejše generacije. Šport je pomemben za ohranjanje zdravja, 
sprostitev, skrbi za vitalnost, je oblika druženja, hobi, tekmovanje … V šoli pa je učni predmet. 
Ker v šolo vstopajo generacije otrok, ki se v predšolskem obdobju različno športno udejstvu-
jejo, je še kako pomembno, da se k celostnemu telesnemu razvoju pristopi v šolskih prostorih. 
Pri motivaciji otrok si učitelj pomaga z različnimi pristopi in idejami. Eden od primerov dobre 
prakse je razredni športni projekt Skačem s kolebnico.
Uvod co. Projekt je bil otrokom predstavljen na poseben 
Pri športu v šoli se učenci od prvega razreda naprej način. V decembru na naši šoli nosi dedek Mraz, jaz 
srečajo z različnimi športnimi pripomočki. Z nekate- pa sem za svoje učence naročila kolebnice. Tako je 
rimi so že od doma bolj seznanjeni, z drugimi se v to darilo dobilo pravi smisel in želja po uporabi ko-
šoli srečajo prvič. Kolebnica je športni pripomoček, lebnic je močno narasla.
s katerim se marsikateri otrok v domačem okolju 
ne sreča dovolj pogosto. Vsekakor je bolj pogost pri- O kolebnici
pomoček žoga. Zato se pogosto zgodi, da so, kadar Kolebnica je približno centimeter debela vrv. Nare-
pri športu v 2. razredu uporabljamo žoge, večinoma jena je lahko iz konoplje ali iz sintetičnega materia-
vsi otroci navdušeni. Ko pa jim ponudim kolebnice, la. Dolžina kolebnice mora biti prilagojena velikosti 
pa jih kar nekaj pokaže slabo voljo oziroma začetno osebe, ki jo preskakuje. Pravo dolžino kolebnice iz-
navdušenje hitro izgine. Ker sem želela, da bi otroci merimo tako, da stopimo z obema nogama na sre-
vzljubili tudi kolebnice, po njih pogosteje posegali in dino vrvi, konca kolebnice pa potegnemo ob telesu 
se naučili skakanja z njimi, sem se v 2. razredu lotila navzgor – segati morata do podpazduhe. Na koncih 
razrednega športnega projekta Skačem s kolebni- kolebnice navadno naredimo vozel. Tak zaključek 
14
Didakta
kolebnice je najbolj uporaben, kajti različni pla-
stični ročaji so pri mnogih vajah moteči. (Novak 
in drugi 2008)
Kolebnico držimo lahkotno, vozel je v dlani, prijem 
je trdnejši le pri hitrih vrtenjih. Med vrtenjem mora 
biti kolebnica ves čas napeta in ne sme udarjati ob 
tla. Posebno moramo paziti takrat, kadar menjamo 
smer vrtenja. Pomembna je tehnika vrtenja v zape-
stju. Gibi v zapestju morajo biti krepki, dovolj hitri in 
enakomerni. (Lomšek-Macura in Vajngerl 1999)
V gimnastični abecedi se skokov s kolebnico lotimo 
postopoma. V prvem koraku mlajše učence najprej 
seznanimo z različnimi vrvmi, uporabijo jih na ra-
zne načine. V naslednjem koraku se naučijo izvajati 
kroženja s kolebnico in ob kroženju izvajajo različne 
skoke. V tretjem koraku jih naučimo poskokov in 
teka čez odprto kolebnico, ki jo vrtimo naprej. (No-
vak in drugi 2008)
Posebej je potrebno vaditi začetni zamah in nadalj-
nja kroženja. 
Začetni zamah s kolebnico je zelo pomemben. Roke 
so v predročenju, zamah kolebnice nazaj in gor je 
potrebno harmonično uskladiti s počepom in izte-
gnitvijo ali zravnavo telesa. Na ta način dobi kolebni-
ca pravilno pot gibanja. Prvi poskok izvedemo tedaj, 
ko je kolebnica v višini glave. Nadaljnja kroženja ko-
lebnice pri preskakovanju izvajamo predvsem z gi-
banjem v zapestju, kar pomeni, da se roke ne smejo 
več gibati gor in dol. (Lomšek-Macura in Vajngerl 
1999)
Začetne vaje s kolebnico
Najprej smo se z učenci pogovorili, ali imajo doma 
kolebnice in če jih kdaj uporabljajo. Večina otrok ko-
lebnice doma ni imela, tisti, ki so jo imeli, pa je niso 
redno uporabljali ali pa sploh niso vedeli, kje jo ima-
jo. Spodbudila sem jih, da prosijo starše, da jim jo 
kupijo ali da jo doma poiščejo. V šoli sem pri pouku 
športa pogosto v vadbo vpletala kolebnico, saj mo-
ramo za uspešno vadbo s kolebnico učence najprej 
dobro seznaniti s tem športnim pripomočkom. To 
sem delala na različne načine:
• Tek in lovljenje med kolebnicami: Po tleh sem 
razstavila kolebnice, učenci so se najprej pro-
sto gibali med njimi, edina omejitev je bila, da 
ne smejo stopiti na kolebnice, ker predstavljajo 
kače. Ko so to usvojili, sem določila lovca, ki je lo-
vil, pravilo omejitve pa je ostalo.
• Lovljenje s kolebnico: Določila sem lovca, ki je 
bil označen tako, da si je zataknil zvezano koleb-
nico za pas hlač zadaj. Ko je nekoga ulovil, mu je 
predal kolebnico in potem je ta postal lovec.
• Hoja po vrveh: Kolebnice ali debelejše vrvi sem 
položila po tleh, nato so učenci čim bolj spretno 
hodili po njih.
15
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
• Tek s kolebnico: Učenci so bili razdeljeni v Ko so začeli učenci sami vrteti kolebnice, sem več 
pare in vsak par je dobil eno kolebnico, ki sta časa namenila tehniki vrtenja. Kolebnico naj ne bi 
jo držala in z njo tekla drug za drugim. Nalogo vrteli z vrtenjem cele roke v rami, temveč z vrte-
sem diferencirala, da sem združila po dva para njem roke v zapestju. Pomemben je tudi začetni 
ali da sem določila par, ki je lovil. zamah, ki je drugačen od nadaljnjih kroženj. To 
• Zvijanje kolebnice: Po tleh sem zvijala koleb- je učencem sprva predstavljalo kar velike težave, 
nico, učenci so jo preskakovali, a je niso smeli saj so menili, da bo kolebnica naredila visok lok 
pohoditi. V drugem primeru pa so jo morali samo, če bodo roke čim bolj vrteli.
pohoditi.
• Vrtenje v paru: Učenca sta v paru vrtela koleb- Nadaljevalne vaje s kolebnico
nico z visokim lokom v različnih tempih. Nalo- Ko so učenci izvedli in usvojili večino zgornjih ak-
go sem diferencirala, da sta učenca ob vrtenju tivnosti, smo začeli z naslednjimi vajami:
tudi poskakovala in da sta vrtela dve kolebnici, • Začetni zamah: Učenec je imel roke v predro-
vsako z eno roko. čenju in je z rahlim počepom in nato z zravna-
• Vrtenje v trojicah: Učenci so stali linearno, vo telesa vadil začetni zamah.
imeli dve kolebnici in ju sočasno vrteli. Učenci • Hoja in vrtenje kolebnice: Vsak učenec je 
so se menjali, da je bil vsak v sredini. Nalogo imel svojo kolebnico, ki jo je vrtel in zraven ho-
sem diferencirala, da so zraven tudi poskako- dil. Diferenciacija vaje je bila, da je učenec ho-
vali. dil nazaj in vrtel kolebnico nazaj.
• Vrtenje kolebnice: Učenec je kolebnico zložil • Tek in vrtenje kolebnice: Učenec je vrtel ko-
na pol in vrtel z eno roko v krogih bočno od lebnico in zraven tekel.
telesa, čelno pred telesom in nad glavo. • Sonožni preskoki: Učenec je vrtel kolebnico in 
• Gimnastične vaje s kolebnico: Učenci so izva- sonožno preskakoval kolebnico brez medsko-
jali različne gimnastične vaje s kolebnico. kov in tudi z medskoki.
• Tek pod vrvjo: Z učencem sem vrtela debelej- • Preskakovanje s prestopanjem: Učenec je 
šo vrv ali več zvezanih kolebnic, učenci so tekli vrtel kolebnico in s prestopanjem preskakoval 
pod njimi. kolebnico.
16
Didakta
Razredni športni projekt Zaključek
Ko so se učenci dodobra seznanili z vrvmi in ko- Od začetnih počasnih in ne vedno navdušenih 
lebnicami, je bil čas za korak naprej. Začeli smo z korakov pri uporabi kolebnice je tekom našega 
razrednim športnim projektom Skačem s koleb- projekta preskakovanje kolebnice postalo zani-
nico. Vsak otrok je eno minuto sonožno preska- mivo in zabavno, čeprav tudi naporno. Ko so po-
koval kolebnico in jaz sem štela preskoke. Nato stali učenci suvereni pri preskakovanju in vrtenju 
sem to zapisala v naš skupni zbirnik in tudi vsa- kolebnice, so želeli vedno nove in nove izzive ter 
kemu otroku na njegov kartonček. Sedaj so imeli zahtevnejše naloge. Poleg spretnosti in koordi-
nalogo, da tudi doma čim večkrat vadijo skaka- nacije so si razvijali tudi vztrajnost in vzdržljivost. 
nje s kolebnico. Enkrat na teden pa so morali šte- Opažala sem, da so učenci tudi v podaljšanem 
vilo preskokov v minuti zabeležiti na svoj zbirni bivanju pogosteje želeli skakati s kolebnico, da 
kartonček. Pri tem so jim pomagali starši. Projekt so vadili čim hitrejše preskakovanje, kot tudi, da 
smo začeli na prvi pomladni dan in ga zaključili sta dva vrtela daljšo kolebnico in je tretji skakal. V 
10 tednov kasneje. Učenci so morali zbirne kar- posebnem pričakovanju so seveda čakali dan, ko 
tončke po vsakem zapisu prinesti v šolo. Z vsa- smo izvedli zaključno tekmovanje in podelili na-
kim učencem sem kartonček pogledala posebej. grade. Vsak učenec je skakal eno minuto, jaz sem 
Vedno sva primerjala prejšnji in novi rezultat. V preskoke štela, nato smo rezultate primerjali. Za 
kolikor je učenec napredoval in izboljšal prejšnji vložen trud so si prav vsi prislužili diplome in slad-
rezultat, si je seveda prislužil pohvalo, v kolikor je ko presenečenje. Po moji oceni pa smo uresničili 
bil rezultat enak ali slabši, sva iskala, kje je vzrok. tudi prave cilje tega projekta.
Najpogostejši vzrok je seveda bil, da doma ni va-
dil oziroma je vadil premalo. Za nenehne vaje se-
veda v šoli nismo imeli dovolj časa, zato se je hi-
tro opazila razlika med tistimi, ki so vadili doma, 
in tistimi, ki so se doma samo izmerili enkrat 
na teden ali pa so pozabili tudi to. Večinoma so 
učenci sprva hitro napredovali, potem pa je zače-
tna vnema pri nekaterih padla in napredki niso 
bili tako opazni ali jih pa tudi ni bilo. Razlog je bil 
največkrat, da so opustili vajo, zato smo večkrat 
ponovili in razložili pregovor »Vaja dela mojstra«. 
Učenci so se med sabo začeli tudi primerjati, in 
ko so ugotovili, da gre nekaterim odlično, njim 
pa še ne, so povečini izgubili motivacijo, z redki-
mi izjemami, ki jih je to pritegnilo še k pogostejši 
vadbi. 
Dodatne naloge s kolebnico
Nekateri učenci so že bili pripravljeni na nove izzi-
ve, zato sem za njih pripravila težje naloge:
• Vrtenje nazaj: Učenec je vrtel kolebnico nazaj 
in jo je sonožno ali enonožno preskakoval na-
zaj.
• Skoki v počepu: Učenec si je skrajšal kolebni-
co in različne skoke izvajal v počepu.
• Skoki po eni nogi: Učenec je delal poskoke po 
eni nogi na mestu.
• Skoki s križanjem rok: Učenec je spredaj pre-
križal roke in preskočil kolebnico. Lahko jih je 
imel ves čas prekrižane ali pa jih je prekrižal za 
vsak drug skok.
• Dvojno vrtenje: Učenec je ob enem skoku 
dvakrat zavrtel kolebnico.
• Skakanje v paru: Učenca sta se objela z eno 
roko, z drugo sta držala kolebnico vsak na svoji 
strani in sonožno preskakovala kolebnico. Lah- Literatura
Lomšek-Macura, U. in Vajngerl, B. (1999): Prvi koraki v ritmični gi-
ko sta se tudi postavila drug za drugim, da sta mnastiki. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inšti-
gledata v isto smer, z obrazi skupaj ali s hrbto- tut za šport.
Novak, D., Kovač, M. in Čuk, I. (2008): Gimnastična abeceda. Lju-
ma skupaj. bljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
17
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Uvajalno obdobje z roko v roki; 
otrok – starši – vzgojitelj
Anica Kajba, dipl. vzgojiteljica, OŠ Podčetrtek, Vrtec Podčetrtek
Družina je gnezdo, v katerem se začenja življenje in proces vzgoje, otrok si v njej pridobiva prve 
izkušnje, oblikuje si moralna merila, vrednote, aktivnosti in znanja. Od rojstva si otroci oblikujejo 
odnos močne čustvene navezanosti na svoje starše oziroma skrbnike ter najbližje ljudi, ki skrbijo 
za njih. Ob vključitvi v vrtec se otroci prvič za daljši čas ločijo od znanega, varnega, domačega 
okolja in oseb, na katere so navezani. Vrtec, igralnica, otroci in vzgojitelji so jim neznani in jim 
vzbujajo strah in negotovost. Zato bom v članku spregovorila o prelomni točki v življenju, ko se 
otrok prične uvajati v vrtec. V tem procesu je zelo pomemben trikotnik otrok – starši – vzgojitelj. 
Dobri starši dajo svojim otrokom korenine in krila. menjala vso pozornost, navaditi pa se mora tudi 
Korenine zato, da vedo, kje je njihov dom, in krila, da na novo okolje, na vzgojiteljico in pomočnico ter 
lahko odletijo in vadijo, kar so jih starši naučili. ostale otroke v skupini. Kot vzgojiteljica z dolgo-
letno prakso gledam svet skozi njihove oči in po-
Jonas Salk trjujem, da je vsak otrok drugačen in uvajanje naj 
bo temu primerno prilagojeno.
Ne glede na starost otroka pred vstopom v vrtec 
Kaj pomeni vstop otroka v vrtec? je uvajanje velik dogodek za starše. Ravno ko se 
Vstop otroka v vrtec je za celo družino velika pre- starši zavejo tega pomembnega koraka ločitve 
lomnica in sprememba v družinskem vsakdanu. od svojega otroka, je pravi trenutek, da se na to 
Vsak otrok je edinstven, zato je tudi vsako uvaja- ločitev pripravijo najprej sami. V družini naj se 
nje otroka v vrtec drugačno. Otrok ob vstopu v pogovorijo o prihajajočem novem obdobju, v 
vrtec prinese s seboj določene izkušnje iz primar- kolikor pa potrebujejo dodatno podporo, se lah-
ne družine in prinese določene vzorce čustvene- ko obrnejo na otrokovo vzgojiteljico in vprašanja 
ga odzivanja na zahteve in spodbude iz okolja. Z v zvezi z uvajanjem naslovijo nanjo. Prepričana 
vstopom v vrtec se mora otrok tako soočati s ču- sem, da bodo po tem pogovoru bolj pomirjeni s 
stveno odcepitvijo od mame, ki mu je eno leto na- svojo odločitvijo in svojimi pričakovanji. Zakaj pa 
je to pomembno? Pomembno je zato, da so starši 
pripravljeni na ločitev, posebej še mame, otrok pa 
bo lažje sprejel sam proces uvajanja, saj bo čutil 
notranji mir staršev.
Vloga in naloga nas, zaposlenih, je, da se otrok 
v vrtcu počuti sproščeno, varno in ljubljeno. Po-
membno je, da otroku prisluhnemo in mu s so-
čutnim odnosom pomagamo, da bo ta prehod 
iz domačega na novo okolje čim lažje sprejel in 
osvojil. Moje vodilo pri uvajanju je, da otroku izka-
zujem veliko časa, pozornosti, razumevanja, spre-
jemanja, potrpežljivosti, ljubeč objem in varnost.
Kako lahko starši pomagajo otroku pri vstopu 
v vrtec? 
Nenaklonjenost/strah staršev pred vrtcem se bo 
prenesel na otroka, zato je pomemben pozitiven 
pogled na vrtec in prav tako, da se otrokovih prvih 
korakov v samostojnost starši veselijo. Ločitev od 
otrok naj jim ne bo težja kot otrokom. Otroku naj 
zaupajo, da zmore, vztrajajo naj, otroku naj dajo 
18
Didakta
čas, da se navadi na spremembe, sami pa naj si vrtec in se bo v njem dobro počutil. Začetne te-
vzamejo čas za postopno uvajanje otroka v vrtec žave ob postopnem uvajanju kmalu minejo in za 
in postopno podaljševanje njegovega bivanja v večino otrok kmalu pride dan, ko bodo starši še 
vrtcu. prehitro prišli ponj v vrtec, saj bi se radi še naprej 
igrali in ne bi še želeli domov.
Pogovarjajo naj se z vzgojiteljico o navadah svo-
jega otroka in o vsem, kar jih skrbi. Pomembno 
je, da si pridobijo zaupanje v osebo, ki bo otroka 
čuvala, vzgajala in izobraževala. Z mislijo, da bo 
za otroka dobro poskrbljeno, naj predajo otroka Že pred vstopom v vrtec morajo starši po 
vzgojiteljici in slovo na vratih naj bo kratko. Pred svojih zmožnostih prilagoditi svojo dnevno 
otrokom naj ne kažejo svoje stiske. Zelo pomemb- rutino rutini v vrtcu:
no je, da se doma dogovorijo, kdo bo lažje uvajal • Jutranje vstajanje, čas zajtrka, kosila, 
otroka v vrtec. Otrok naj prinese s seboj v vrtec počitka …
svojo »ninico«, kar je njegovo tolažilno sredstvo in • Dojenje – predčasna prilagoditev, da ga 
vonj po domu. V tem obdobju naj v otrokovo ži- otrok v vrtcu ne bo pogrešal.
vljenje ne uvajajo še dodatnih sprememb; v tem • Počitek – prilagojen glede na starost/
času naj jih ne odvajajo od dude, stekleničke, ple- potrebe otrok (spanje, umirjene dejav-
nic. Za te stvari bo čas kasneje in zelo priporočljivo nosti) – posteljice, ležalniki, blazine – če 
je, da uvajanje otroka v vrtec poteka brez prekini- so otroci navajeni doma zaspati sami v 
tev. Otrok si bo prej pridobil občutek varnosti, če svojih posteljah, jim počitek v vrtcu ne 
se bodo dogodki odvijali v stalnem ritmu. Stalen predstavlja stresne situacije.
ritem prihodov in odhodov daje otroku občutek • Obrok naj bo družabni dogodek; umir-
varnosti in zaupanja. Otroku naj se ne obljublja jeno hranjenje, bonton v vrtcu otroci 
neizpolnljivih obljub (npr. prišel bom takoj). Ob sedijo na stolih pri mizah, otroku naj se 
prihodu po otroka v vrtec naj starši otroku dajo ponudi žlico, navaja naj se na samostoj-
možnost, da sprosti napetost (npr. joka, zavrne no hranjenje. 
starše …). Naj trenutek počakajo, saj bo nato prišel • Najljubša igrača, ninica, ki naj jo prinese 
do njih. Dobro je, da starši starejšim predšolskim s seboj v vrtec, ker je vez z domom.
otrokom vrtca in dogajanja v njem pred spreje- • Premagovanje zapustitvenega strahu; 
mom ne predstavljajo samo v najlepši luči, ker je postopno uvajati občasno varstvo pri 
lahko otrok nato razočaran. Ko se bo otrok privadil starih starših, prijateljih …
na novo okolje in se bo navezal na svojo vzgoji-
teljico in pomočnico vzgojiteljice, bo rad hodil v 
19
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Katere stopnje so pomembne pri vstopu v vrtec? šev, ne glede na to, kako so se pripravili na uvaja-
Smisel uvajanja je v tem, da otrok varno naveza- nje in kakšen odnos z otrokom imajo. Roditelj trpi 
nost, ki jo je razvil v odnosu do staršev, prenese na skupaj z otrokom in včasih se ni mogoče izogniti 
druge pomembne ljudi v svojem življenju, tako na občutkom krivde, da povzročamo otroku nekaj sla-
bližnje družinske člane in sorodnike ter v obdobju bega. Če bi lahko tu svetovali: »Bodite mirni, vse to 
postopnega uvajanja tudi na strokovne delavce vrt- je del uvajanja in prek tega mora vsak otrok,« in bi 
ca in vrstnike v oddelku. Spremembe so življenjska ta nasvet deloval, bi bilo res lepo. Morda je bolje reči, 
stalnica, sposobnost prilagajanja na spremembe pa naj si roditelj, ki uvaja, poišče osebo, ki ji bo lahko za-
pomembna popotnica, ki jo morajo otroci prenesti upal svoje skrbi in stiske. Ta oseba je lahko partner, 
v odraslo življenje. Zato jih ne moremo varovati pred prijatelj, roditelj iz iste skupine, starši itd. Izkušnja 
spremembami, pač pa jim odrasli pomagamo, da mamice: »Dokler sam nisi prepričan, da je otroku v 
bodo čim lažje prebrodili stisko. vrtcu lepo, toliko časa tudi otrok v vrtcu ne bo pov-
sem zaupal, kajti dobro čuti, kako se sam počutiš.« 
Za otroke, ki vstopajo prvič v vrtec, zlasti najmlajše, je (Bojan Varjačič - Rajko, 2007).
to tudi čas, ko se počasi, zares počasi, prilagodijo na 
nove odnose. V močno navezanost na starše morajo Sočutje pri delu z otroki se ne začne pri teoriji soču-
vključiti nove osebe – vzgojitelje. Naloga uvajanja je tne, povezovalne vzgoje. Ne začne se pri tehnikah in 
prenos otrokove navezanosti s staršev na vzgojitelja. ustreznih stavkih ter pristopih. Začne se pri nas sa-
Navezanost na nove osebe nastaja počasi in posto- mih, torej pri vzgojiteljih. Pri sočutju do sebe. Če je le 
poma. Če je prenos pri uvajanju napravljen, bo otrok možno, si vzemimo kakšen trenutek zase in se uma-
v vzgojiteljih videl nadomestne starše, ki mu bodo knimo. Z dihanjem se usmerimo vase in poskušajmo 
zagotavljali psihološki obstoj. Otrok mora torej v vrt- najti sprožilec v nas. Sprožilec, ki je prebudil jezo, ob-
cu najti »pomembno osebo«, ki bo vsaj v neki meri čutke nemoči, morda razočaranja ali sramu. Otroci 
nadomeščala starše. Kot je zapisano v Kurikulumu nas vedno popeljejo skozi naše otroštvo, če si to do-
za vrtce (2007, 49): »Vsakdanje življenje v vrtcu, vsak- volimo. Vsak pedagog ima določene življenjske izku-
danja rutina, rituali, dogodki, dnevni red itn. morajo šnje, ki ga oblikujejo v edinstveno osebo. Pomemb-
otroku omogočati vzpostavljanje vezi med vrtcem in no se je zavedati svojih šibkih in močnih točk, delati 
družinskim življenjem.« na svoji rasti in razvijati notranjo držo, ki nam bo na-
rekovala sočutje, toplino in sprejemanje. Na mestu 
Kaj pa stiske staršev in vzgojiteljev? pa je, da se vsak pedagog zaveda svoje odgovornosti 
Vstop otrok v vrtec je sprememba, ki se tiče cele in moči, ki ju ima pri svojem delu. Prav tako pa so iz-
družine in tudi starši se morajo privaditi novemu kušnje v prvih letih življenja izjemno pomembne za 
družinskemu ritmu. Zato stisko doživlja večina star- otrokov nadaljnji razvoj in dojemanje sveta. Zato mo-
Zlata pravila za starše pri uvajanju:
1. Otroka naj uvaja oseba, ki ima z njim dober odnos.
2. Na uvajanje že prehodno pripravite sebe in otroka.
3. Otroku predstavite pozitivne in realne vidike vrtca, vendar sprejmite tudi otrokova nega-
tivna čustva do vrtca.
4. Vzemite si dovolj časa za uvajanje.
5. Napravite si okvirni načrt uvajanja, ki pa ga po potrebi tudi spremenite.
6. V času uvajanja bodite do otroka bolj prizanesljivi in v njegovo življenje na vnašajte pre-
več drugih sprememb in zahtev.
7. Ustvarite prepoznavni ritual prihoda v vrtec in poslavljanja od otroka.
8. Otrok naj s seboj v vrtec prinese najljubšo igračko ali kak drug predmet, ki ga bo spomi-
njal na dom.
9. Na začetku uvajanja bodite otroku v pomoč pri vključevanju v družbo in pri vsakodnev-
nih opravilih.
10. Otrok naj v vrtcu vsaj enkrat zaspi z vašo pomočjo in se ob vas prebudi.
11. Od otroka se vedno poslovite in nikdar ne odidite, ne da bi ga na to opozorili.
12. Držite se svojih obljub glede tega, kdaj boste prišli po otroka.
13. Ne dopustite, da bi otrok v vrtcu predolgo hlipal.
14. Poskusite zgraditi iskren, zaupen in spoštljiv odnos z vzgojitelji v vrtcu.
15. O dilemah v zvezi z uvajanjem se pogovorite z osebjem vrtca, svoja čustva pa zaupajte 
bližnji osebi. (Bojan Varjačič - Rajko 2007).
20
Didakta
ramo skrbno in zavestno vstopati v odnose z otroki, vitega poslanstva z otroki pa me je vodila naslednja 
z védenjem o tem, da so šibkejši in povsem odvisni misel Kahlila Gibrana (v Zalokar Divjak 1996): »Vaši 
od naših dejanj, reakcij in ravnanj. Vedenje je simp- otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčerke klica življenja 
tom, ki nam želi nekaj povedati, lahko je tudi otrokov k življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas, in čeprav 
klic na pomoč, ki ga še ne zmore ubesediti. Seveda so z vami, ne pripadajo vam. Lahko jim darujete svo-
je včasih vedenje potrebno nemudoma prekiniti, jo ljubezen, ne pa svojih misli, kajti imajo svoje misli. 
vendar naj ne ostane samo pri tem. Pomagajte otro- Lahko jim poskušate biti podobni, ne poskušajte pa 
ku razumeti, zakaj nekega vedenja ne dovolite in ni jih narediti podobne sebi. Kajti življenje ne teče na-
sprejemljivo. Ob tem nikoli ne dajajte poudarka na zaj in se ne mudi z včerajšnjim dnem.« S to mislijo 
osebnost (slab/a si, ker si to naredila; neumen, nero- lahko zaključim, da je na koncu dneva tako z moje 
den, ipd.), ampak na vedenje (kar si naredil/a, ni bilo strani kakor tudi s strani staršev pomemben vesel 
prav). Otroci si zaslužijo, da z njimi komuniciramo in zadovoljen obraz otroka, ki je v tem dnevu prido-
spoštljivo, saj smo mi njihov model. Bodite dosledni bil nekaj, kar ga bo vodilo na njegovi življenjski poti. 
in postavljajte jasne meje. Poskušajte pri vsakem Uspešnost trikotnika otrok – starši – vzgojitelj je kako-
otroku najti pozitivne stvari in mu jih tudi povejte. vostno in ustrezno medsebojno sodelovanje. Ključ-
Dovolite otrokom jokati, saj s tem sprostijo napetost nega pomena v tem obdobju je naša fleksibilnost in 
in odložijo težka občutja. Če se ob tem čutijo slišane osredotočenost na otroka in njegove potrebe. Zelo 
in sprejete, bo za njih ta proces zdravilen. Predvsem pomembna je točnost vsakodnevnih informacij in 
pa naj se otroci veliko igrajo. Do otroka pristopajte z vzpostavitev zaupnega odnosa, zato sem bila za star-
zavedanjem, da ste lahko edina oseba v njegovem še vedno dosegljiva ter sem se poleg rednih pogo-
življenju, ki je do njega spoštljiva in ljubeča. vornih ur dogovarjala tudi za individualne pogovore 
in čas s starši konstruktivno izkoristila. Tako vzgojitelji 
Dragi vzgojitelji, podpora nadrejenih in sodelavcev kot starši smo se in se moramo zavedati, da že ob 
je zelo pomembna. Poiščite nekoga, ki razmišlja vstopu v vrtec dober odnos temelji na medseboj-
podobno, pogovarjajte se z njim. Če to ni mogoče nem zaupanju, spoštovanju in odprti komunikaciji. 
poiščite podporo v zunanjem krogu podobno mi- Naj zaključim z mislijo:
slečih. Verjemite, lažje vam bo. Pri svojem delu pa si 
zaupajte! Sodelovanje in sprejemanje je vedno ključ. Vsak otrok je edinstven. Vsak starš je edinstven. 
Ne pozabite pa tudi prositi za pomoč – to je znak Vsak vzgojitelj je edinstven.
moči. Ne tlačite težkih občutkov, ki se vam prebujajo. Edinstven7o 3je% tudi uvajalno obdobje.
Zavedajte se, da niste vsemogočni in ne iščite popol-
nosti. Izobražujte se v tej smeri, da boste še bolj pre-
pričani vase. Verjemite, to je dovolj!
Literatura
Kurikulum za vrtce (2007). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Moja osebna izkušnja uspešnega uvajalnega ob- Okorn, K. (2019): Vzgojiteljica: Otroci si zaslužijo, da z njimi ko-
dobja municiramo spoštljivo. Spletni portal Bibaleze.si. Dostopno na: 
https://www.bibaleze.si/malcek/vrtec/vzgojitelj-pedagog-vede-
Zadovoljni starši, sproščeni otroci in zadovoljni vzgo- nje-socutje-otrok-pravila-razumevanje-vrtec-sola.html 
jitelji – to je koncept uspešnega uvajalnega obdobja. Varjačič - Rajko, B. (2007): Prvič v vrtec. Priročnik za starše. Lju-
bljana: Založba otroci.
Skozi moje dolgoletno opravljanje uspešnega čudo- Zalokar Divjak, Z. (1996): Vzgoja je…ni znanost. Ljubljana: EDUCY.
21
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Obeleževanje praznikov kot most 
do medgeneracijskega sodelovanja
Romana Pohar, specialna pedagoginja, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško
Namen članka je predstaviti sodelovanje v projektu Ti meni danes, jaz tebi jutri. Ta je del širšega 
programa Šole sobivanja, ki združuje projekte na različnih področjih trajnostnega razvoja. Or-
ganizator projekta je bilo društvo Sobivanje v sodelovanju z Zavodom Oreli. Projekt se je posvečal 
socialnim odnosom kot eni od komponent trajnostnega razvoja. Organizatorji projekta so otroke 
želeli spodbuditi k razmišljanju o odnosih s starejšimi in jim razviti čut za pomen medsebojnih 
odnosov. Končni cilj projekta je bil razviti okolje, ki omogoča razvoj trajnostno naravnane družbe.
Uvod katere ne bi mogli storiti ničesar, so to silo častili. 
V projektu so sodelovali učenci 5. in 6. razreda NIS Slavili pa so jo v najrazličnejših oblikah. Ker so me-
OŠ Primoža Trubarja Laško. Projektne aktivnosti nili, da ta sila teče skozi naravo, so častili tudi nara-
so bile razdeljene na tri področja: prazniki, trajno- vo. Biti uglašen z naravo je pomenilo biti uglašen 
stne akcije in ogled filmov s trajnostno vsebino. V s samim seboj. Zato je bilo potrebno spremljati 
članku se bom osredotočila na področje prazni- naravne procese, kot so letni časi, in z njimi pove-
kov, ki je vključevalo naslednje teme: decembrski zano življenje ljudi, živali. 
možje, dan žena, materinski dan, velika noč. Čas 
aktivnosti je potekal od decembra 2022 do aprila Za nekdanjega človeka je bilo vse živo, vse pove-
2023. Cilj projekta je bil, da otroci čas med prazni- zano med seboj. Spraševal pa se je, kako priti v 
ki preživijo s svojimi dedki in babicami, starši ter stik z naravo, z vidnimi in nevidnimi silami, da bi 
drugimi starejšimi ljudmi in da se med njimi sple- bil harmoničen sam s seboj in okolico. Kmalu je 
tejo pristni odnosi. spoznal, da si znajo naravo bolje od njega razlaga-
ti nekateri posamezniki, s katerimi je živel v sku-
Zgodovina praznikov pnosti. Ti posamezniki so bili svečeniki, duhovni-
Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življe- ki, vrači, ki so se ukvarjali z zapletenimi problemi 
nje in ga hkrati razbremenjujejo. Življenje osmi- vidnega in predvsem nevidnega občestva. Bili so 
slijo, ga lajšajo in ga naredijo bolj harmoničnega. vez med nadnaravnim in človeštvom. Naravo in 
Do praznikov in praznovanj imamo še danes prav njene procese naj bi najbolje razumeli prav oni. 
poseben odnos. Vendar je bilo potrebno v ta proces povezovanja 
s kozmičnimi silami vplesti vse ljudi, ne samo po-
Nekoč je vsako praznovanje vsebovalo še dosti svečenih. To se je zgodilo na praznik. (Ovsec 1993) 
več, lahko bi govorili o mitski, simbolni in duhovni 
nadgradnji praznovanja. Z obredi so praznik na- Dan, ko kaj praznujemo, imenujemo praznik. 
polnili svečeniki, danes pa to počnejo cerkve raz- Starim Rimljanom je vacuus pomenil prazen, v 
ličnih veroizpovedi sveta, skupine in posamezniki. prenesenem pomenu besede »dela prost dan«. 
S praznovanjem praznikov krepimo lastno in sku- Za slovenščino in večino slovanskih jezikov velja 
pno samozavest, ki se še bolj razvija, če vemo, ka- enaka razlaga. Prazniki so že od nekdaj dela »pra-
kšen je namen praznikov in praznovanj. Prazniki zni dnevi«, ki pa imajo poleg tega skupnega po-
namreč posamezniku omogočajo, da vsaj za kra- mena še vsak svojo zgodbo. Večina tradicionalnih 
tek čas pozabi na težave. praznikov ima izvor v religiji; če pri tem ne gre za 
čaščenje bogov in boginj, gre vsaj za čaščenje na-
Praznik in praznovanja so imeli včasih določen ravnih pojavov. Narava je s svojimi pojavnimi obli-
pomen, ki ga ohranjajo še danes. Človeštvo v svoji kami kljubovala človeškemu nadzoru. Kasneje so 
dolgi in zapleteni zgodovini ni nikdar praznova- naravne manifestacije začela predstavljati božan-
lo brez razloga. Nekoč ljudje niso storili kakšnega stva. Božanstva naj bi imela veliko napak. Zato so 
pomembnejšega koraka ali stvari po naključju, zahtevala posebne obrede, ki so bili na eni stra-
temveč vedno v skladu z določenimi normami ni sestavljeni iz sprave in pomiritve, na drugi pa 
in pravili. Ta so izhajala iz predstav, da je človek iz odpora, da bi se tem silam izognili. Prazniki so 
duhovno bitje, ki je neločljivo povezano z naravo, bili priložnost za izpopolnjevanje bistva teh obre-
kozmosom in bogovi. Zavedali so se svoje majh- dov. Postali so mešanica verskih ritualov, atletskih 
nosti, šibkosti, in ker so menili, da se s pomočjo iger in zabav. Preučevanje praznikov, v katerih 
njih razodeva božanska sila, ki jih oživlja in brez se zrcalijo stare šege in verovanja, vsebuje pravo 
22
Didakta
zakladnico informacij o načinu življenja ljudi v je božično drevesce, okrašena smrečica ali kako 
preteklosti in sedanjosti. Večina praznikov, zlasti drugo, večinoma iglasto drevo. Postavljanje bo-
tisti z najdaljšo tradicijo, nas obenem povezujejo žičnega drevesca je mlada šega, ki naj bi bila še 
s preteklostjo in izročilom prednikov. Skoraj vsa ta sredi 19. stoletja popolnoma neznana. Na našem 
praznovanja so povezana z letnimi časi oziroma s ozemlju smo že stoletja prej poznali krasitev pro-
položaji planetov na nebu, ki so jih opazovali že v storov z zimskim rastlinjem, mladim žitom, orehi 
pradavnini. Z njimi so bili povezani različni obredi, in jabolki. Božično drevesce s svečkami se je tudi 
šege. (Ilich 2007; Ovsec 1993) v Evropi pojavilo pozno, predvidoma v drugi polo-
vici 17. stoletja v Nemčiji. Pri nas božičnega dreve-
Decembrski možje sca na podeželju niso poznali vse do konca prve 
Miklavž svetovne vojne. 
Vsak otrok se veseli meseca decembra, ker je to 
mesec obdarovanj. Od vseh decembrskih mož je Tudi jaslice so razmeroma mlad pojav. Sprva so 
najstarejši Miklavž. Poznali so ga že v predkrščan- postavljali posamezne figure in prikaze v cerkvah, 
skem času. Miklavžev prihod je bil najbolj pogosta in sicer v drugi polovici 16. stoletja. Prve jaslice pri 
oblika zimskih obhodov našemljencev, ki so pred- nas so bile postavljene leta 1644 v Jakobovi cerkvi 
stavljali duhove prednikov. Cerkev teh obhodov ni v Ljubljani. Postavljanje jaslic po hišah, mestih in 
mogla prepovedati, zato jih je v 12. stoletju dopol- podeželju na Slovenskem se je množično začelo 
nila s cerkveno vsebino. Dodala jim je dobrotnika, na prehodu iz 18. v 19. stoletje. V krajšem času so 
sv. Miklavža. Miklavž je postal zavetnik mornarjev, naši predniki ustvarili pravo jaslično bogastvo, ki 
brodnikov, drvarjev. Bil je simbol vsega dobrega, v se razvršča v razvejeno jaslično tipologijo. Prva 
nasprotju s parklji, ki so podoba zla. Parklji so sta- božična darila so se pojavila pri nas v mestih pred 
rejši od Miklavža, ki ga v južnem in delu zahodne nekaj več kot sedemdesetimi leti. 
Slovenije ob koncu 19. stoletja niso poznali. 
Božiček nikoli ne nastopa kot maskirana oseba v 
Prvo poročilo o Miklavževem prihodu na Kranjsko primerjavi z Miklavžem in dedkom Mrazom, am-
je iz leta 1839. Ta šega se je do danes ohranila skoraj pak kot nevidni duh prinese božična darila. To ob-
neokrnjena. Do sprememb je prišlo le v Miklavže- darovanje se je pri nas najprej razširilo v mestnem 
vem spremstvu, ki je postalo bolj številčno, dopol- okolju med obema vojnama, kjer so se ob božič-
nilo se je z več parklji in angeli. Otroci so nekaj dni nem drevescu obdarovali v družinah. Danes je ta 
pred prihodom Miklavžu napisali pismo z željami. običaj razširjen po vsej Sloveniji. (Bogataj 1998) 
Na predvečer prihoda so nastavili peharje, da bi 
jim ponoči kaj prinesel. Za darilo so dobili suho Novo leto, dedek Mraz 
sadje, medenjake, šibo. (Bogataj 1998; Zorec 2021) Ob novem letu so si ljudje s čarobnimi dejanji 
poskušali zagotoviti rodovitnost zemlje in srečno 
Božič, Božiček življenje v prihodnjem letu. Mislili so, da bodo pre-
Božič je povsod po svetu tipičen družinski pra- gnali zle duhove in si pridobili naklonjenost do-
znik. Ljudje takrat ostajajo doma, po prepričanju brih. Na zadnji dan starega leta so naši predniki 
naših prednikov je božič tako velik praznik, da ga tresli sadno drevje, stresali orehe po hiši, premika-
ne smemo motiti niti z obiski. Božič velja za enega li predmete po hiši, ki so jih hoteli imeti v izobilju, 
največjih krščanskih praznikov. Od številnih šeg in da bi si zagotovili blagostanje v prihodnjem letu. 
navad božičnega časa se jih je ohranilo kar veliko. Pred stoletji prvi januar ni bil novoletni dan. Novo 
Božično praznovanje na Slovenskem ima ne- leto so stari Rimljani začenjali s prvim marcem, z 
kaj posebnih zunanjih znamenj in pojavov. Prvo nastopom pomladi. Ko so v Rimu v krščanski dobi 
23
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
uvedli božični praznik, se je začetek novega leta pozornost je bila posvečena prazniku žensk, 8. 
pomaknil na božič in šele papež Incone XII. ga je marcu. V podjetjih so organizirali proslave in za-
leta 1691 prestavil na 1. januar. (Zorec 2021) bave. 
Po drugi svetovni vojni smo v naš prostor ume- Po osamosvojitvi Slovenije in s prihodom v demo-
tno uvedli dedka Mraza in novoletno jelko. Na- kracijo je nekdanje ideološko evforično in izrazito 
loga dedka Mraza je bila obdarovanje otrok in potrošniško praznovanje 8. marca nekoliko usah-
nastopanje v javnosti. Dedek Mraz ima najkrajšo nilo. V številnih evropskih državah menijo, da je 
zgodovino, zanimiva je pot, po kateri je vstopil v materinski dan edini dan v letu, ko se materam 
našo zgodovino. V Ljubljani in večjih mestih na in ženam poudarjeno priznava njihov trud za dru-
Slovenskem so bili v navadi veliki sprevodi dedka žinsko življenje. Materinski dan kot praznik žena 
Mraza. Vozila, ki so se peljala po mestnih ulicah, in mater dobiva vsebine v vrtcih in šolah. (Bogataj 
so bila pravljično preoblečena s prizori in liki, ki 2011)
so jih otroci poznali iz knjig in pripovedovanj. V 
sprevodu so bile skupine maskiranih likov in pre- Velika noč
oblečene godbe na pihala. Na koncu sprevoda je Velika noč je mlajši izraz za starejše, kot so vuzam, 
bil na belih saneh dedek Mraz in člani njegovega vazem, vuzem. Ta praznik je poleg božiča največji 
spremstva. (Bogataj 1998) in najstarejši krščanski praznik. Velika noč se pra-
znuje na prvo nedeljo po prvi pomladanski pol-
Dan žena, materinski dan ni luni, med 22. marcem in 25. aprilom. Za vse to 
Dan žena in materinski dan sta značilna alterna- obdobje je značilna vrsta šeg in navad, ki pa ne 
tivna praznika. Dan žena praznuje pridobljeno izvirajo le iz najstarejšega krščanstva, ampak so 
enakopravnost žensk, materinski dan pa utrjuje tudi spomin na predkrščansko oziroma pogansko 
krščansko podobo matere, saj je povezan s pra- obdobje. 
znikom Marijinega oznanjenja, ki mu na Sloven-
skem pravimo tudi »pomladanska Marija«. Mate- Velikonočni prazniki so postavljeni v čas, ko se 
rinski dan ima zelo staro dediščino v poganskih konča zgodnja in začne prava, zelena pomlad. V 
pomladnih praznovanjih »Velike Matere«, simbola številnih sestavinah šeg odkrivamo različne obli-
rasti in plodnosti. Po koncu 2. svetovne vojne se ke starih verovanj, ki so povezana z duhovi plo-
materinski dan v Sloveniji ni smel praznovati. Vsa dnosti in rasti, ki naj bi ljudem zagotavljali dobro 
24
Didakta
letino, družini in živini pa zdravje in vse, kar je bilo so šli k polnočnicam. Otroci so komaj dočakali 
potrebno za življenje. Krščanstvo je veliko teh se- Božička in darila. Božič so preživeli v krogu širše 
stavin prevzelo in jih prilagodilo svojim pogledom družine. Povedali so, da jim je bilo najlepše, ker so 
in koledarju. se družili s starimi starši in poslušali njihove zgod-
be. Otroke v razredu sta obdarovala predvsem 
Na veliko soboto, ki je uvod v vrhunec praznovanj, Miklavž in Božiček. Novo leto so praznovali s so-
nesejo kristjani k blagoslovu velikonočna jedila. rodniki in prijatelji. V primerjavi z božičem je bilo 
Na različnih koncih Slovenije jih pripravijo in tudi praznovanje bolj glasno, veselo. Ob polnoči so si 
imenujejo po svoje. Nekatere dobrote pa se v po- nazdravili, zaplesali in gledali ognjemet. 
dobni obliki pojavljajo povsod. Na primer veliko-
nočna gnjat, različne potice in pogače, boljši kruh V skladu z navodili smo izdelali plakat. Plakat smo 
in pirhi, ki so v mnogih kulturah simbol pomladi. razdelili na tri dele. Na vsak del plakata smo za-
Na Slovenskem se pirhi imenujejo tudi pisanice, pisali ime posameznega dobrega moža. Učenci 
pisanke, drsanke, rumenke, rumenice in še kako so na manjše listke zapisali, kar so si o Miklavžu 
drugače. (Bogataj 1998; Ilich 2021) zapomnili ob branju knjige. Napisali so tudi, kaj 
jim je prinesel. Pod del, ki je imel naslov Božiček, 
Potek dela v razredu je učenec napisal, kako so praznovali božič. Osta-
li učenci so narisali božično drevesce z darili. En 
Dobri možje: Miklavž, Božiček, dedek Mraz učenec je narisal Božička. Iz tulcev za papir so na-
Z učenci smo se najprej pogovorili o decembr- redili Božičke. Tulce so pobarvali z rdečo tempero. 
skih praznikih in njihovih značilnostih. Učenci so Naredili so obraz iz belega papirja ter nanj narisali 
pripovedovali, kako so se pripravljali na praznike oči, usta in nos. Iz vate so oblikovali brado in kapo 
in kako so praznovali. Posebnosti posameznih ter vse skupaj prilepili na tulce. Vsak učenec je iz-
praznikov smo ponovili ob knjigah. Na Miklavžev delal svojega Božička. Pripovedovali so tudi, kako 
večer so pripravili peharje, sklede. Prinesel jim je so pričakali novo leto in kaj jim je prinesel dedek 
fige, pomaranče, palico in sladkarije. Povedali so, Mraz. Učenka je napisala pregovor o novem letu. 
da so praznovali božični večer skupaj s starimi Dve učenki sta narisali novoletni jelki, ena učenka 
starši in drugimi sorodniki. Družina je na božični pa je izdelala voščilnico. Vse skupaj so prilepili v za 
večer najprej okrasila božično drevesce. Imeli so to namenjen prostor. Iz belega, modrega in zla-
skupno božično večerjo. Ob dobro obloženi mizi tega papirja so izdelali snežinke in zvezdice ter z 
so se pogovarjali, pripovedovali zgodbe. Starejši njimi zapolnili prazne dele plakata. 
25
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Dan žena Zaključek
Pogovorili smo se o 8. marcu – dnevu žena. Ob Čas, v katerem živimo, ni prijazen. Starši so obre-
literaturi so spoznali, kako so se ženske nekoč bo- menjeni z delom, vedno manj časa jim ostaja za 
rile za svoje pravice. Učenci so na plakat napisali otroke. Pozabljajo na svoje starše, ki so pogosto 
povedi o zgodovini tega praznika. Tri učenke so osamljeni. Med prazniki imamo več časa, da se 
narisale svoje mame. Na plakat so napisali, zakaj posvetimo drug drugemu in si prisluhnemo. Cilj 
imajo radi mame. Po šabloni so narisali rože in projekta je bil dosežen. Otroci so se med prazniki 
srčke ter jih izrezali in z njimi okrasili plakat. še bolj povezali z ožjo in razširjeno družino. Prav bi 
bilo, da bi se to dogajalo bolj pogosto, a žal ni ve-
Materinski dan dno tako. Naši odnosi postajajo vedno bolj površni 
Imeli smo razgovor o mamah in babicah. V knjigah ter plitvi. To se mora spremeniti, ker brez odnosov 
so brali pesmi in lepe misli o mamah. Izbrali so pe- človek ne mora obstajati. Odnosi nas izpopolnju-
smi in dve misli ter ju prepisali. Učenke so narisale jejo in bogatijo. Človek je socialno bitje, ki ne more 
mame na papirnat krožnik in manjša lista. Z be- živeti sam in brez vzdrževanja odnosov z drugimi 
sedami so opisali, kakšne so njihove mame. V vo- ljudmi. Sestavni del vzajemnih odnosov je tudi so-
gale plakata so prilepili rože, ki so jih sami naredili. cialni kontekst odnosov. 
Učenka je iz krep papirja oblikovala cvetove irisa in 
stebli. Vse skupaj je prilepila na plakat.
Velika noč
Učenci so pripovedovali, kako doma praznujejo ve-
liko noč. Na raznobarvne listke so napisali povedi o 
značilnostih velike noči in jih prilepili na levo stran 
plakata. Po šabloni so narisali jajca, jih izrezali, okra-
sili z različnimi vzorčki in prilepili v sredino plakata. Viri in literatura
Na desno stran plakata so zapisali, kako so se pri- Bogataj, J. (1998): Smo kaj šegavi? – leto šeg in navad na Sloven-
skem. Ljubljana: Mladinska knjiga.
pravljali in praznovali veliko noč. Pri sodelavki Maji Bogataj, J. (2011): Slovenija praznuje – sodobne šege in navade 
Klevže so mavec vlili v kalupe in nastali so podstav- na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ilich, S. (2007): Po praznikih diši. Ljubljana: DZS.
ki za jajca. Pobarvali so jih s tempera barvami. Ko Ovsec, D. J. (1993): Velika knjiga o praznikih – praznovanja na Slo-
so se posušili, so jih polakirali. Pri vseh dejavnostih venskem in po svetu. Ljubljana: Domus.
Zorec, M. (2021): Slovenske šege in navade skozi leto. Ljubljana: 
smo fotografirali narejene izdelke. Mladinska knjiga.
26
Didakta
Potencialne rešitve vodenja inkluzivnega 
razreda na razredni stopnji
Nina Volčanjk, magistrica razrednega pouka in inkluzivne pedagogike, 
Osnovna šola Bojana Ilicha Maribor
Vodenje inkluzivnega razreda učitelje pogosto postavlja pred vprašanje, kako se lotiti poučevanja, 
da bo le-to ustrezalo prilagoditvam vseh učencev, hkrati pa bo spodbudno usmerjeno. Za voden-
je inkluzivnega razreda so potrebne dobra strokovna podkovanost in uporaba raznolikih strate-
gij, ki bodo omogočale tako usvajanje učnih ciljev kot tudi občutek socialne vključenosti vsakega 
posameznika. V članku je navedenih nekaj strategij, ki predstavljajo potencialne rešitve vodenja 
inkluzivnega razreda na razredni stopnji.
1 Uvod Košir (2013) poudarja, da je potrebno načrtovati in-
Pri poučevanju v inkluzivnem razredu je pomemb- kluzijo na dveh nivojih – posamezno z učenci s po-
no, da učitelji uporabljajo raznolike pristope; mul- sebnimi potrebami kot tudi z njihovimi vrstniki. Po-
tisenzorno učenje, interaktivne materiale, učenje memben pa je tudi učiteljev odnos do učencev, saj 
v gibanju … Diferencirane in raznolike metode po- učitelj predstavlja model, glede na katerega učenci 
učevanja so lahko ključ do dobrih rezultatov (Ose- oblikujejo svoje vedenje do vrstnikov.
walt 2021).
2 Metodologija
Mitchel (2008) poudarja, da je za kvaliteten vzgoj- Namen raziskave je bil opisati potencialne rešitve 
no-izobraževalni proces v inkluzivnem razredu po- uspešnega vodenja inkluzivnega razreda. Izbra-
membna uporaba specifičnih strategij, metod in na je bila kvalitativna študija primera, ki temelji na 
tehnik, kar za učitelja pogosto predstavlja največji deskriptivni metodi. Razredničarka in spremljeval-
izziv. Glavna ideja inkluzivnega razreda je namreč ka, ki sta poučevali v razredu, sta spremljali razre-
ustvarjanje pouka, ki bo dostopno in prilagojeno dno klimo ter učno napredovanje posameznikov. 
vsem otrokom. Narejenih je bilo več sociogramov, zapisov opažanj 
strokovnih skupin ter mnenj učencev. Na koncu 
Posledično je zelo pomembno, da se učitelje izo- vsakega meseca sta bili narejena analiza ter kvali-
brazi za poučevanje v inkluzivnih razredih, saj uči- tativna evalvacija.
telj tam ni le v vlogi prenašalca znanja, temveč tudi 
v vlogi moderatorja, animatorja, organizatorja ter Raziskava se je izvajala od septembra 2019 do juni-
mentorja za ohranjanje stimulativnega okolja za ja 2021. Vanjo je bilo vključenih 22 učencev enega 
čim bolj samostojno učenje (Cenčič, Cotič in Med- oddelka, od tega 9 deklic in 13 fantov. Od 22 učen-
ved Udovič 2008). cev jih je 6 imelo posebne potrebe (Aspergerjev 
sindrom, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo in 
Zaradi raznolikosti potreb učencev je lahko po- disleksija, zmerna govorno-jezikovna motnja, dekli-
učevanje v inkluzivnih razredih velik izziv za učite- ca z disleksijo in skotopičnim sindromom, deklica z 
lja. Da bi bilo lahko poučevanje v teh razredih kva- lažjo cerebralno paralizo ter deklica iz tujine), štirje 
litetno, je izrednega pomena, da učitelj razume in učenci so bili v postopku prepoznavanja specifičnih 
sprejema raznolikosti vseh učencev in ima do inklu- učnih težav (disleksija, nižje učne sposobnosti, ve-
zije pozitiven odnos (McMains 2021). denjske težave ter težave z vizualno diskriminacijo). 
Prav tako so bili med učenci štirje, katerih sloven-
Tudi Osewalt (2021) navaja, da je ena izmed po- ščina ni bila materni jezik. Šest učencev pa je bilo 
membnejših strategij sprejemanje in razumevanje evidentiranih kot nadarjenih.
raznolikosti in različnosti potreb vseh vključenih 
učencev. Prav zato je pomembno, da v vzgojno-iz- 3 Rezultati
obraževalni proces učitelj vključuje tudi poučevanje Tekom dveh šolskih let vodenja inkluzivnega ra-
socialnih spretnosti, ki spodbujajo sprejemanje in zreda je bilo uporabljenih več strategij, metod in 
medsebojno razumevanje. Raziskave kažejo, da oblik poučevanja ter vodenja razreda z namenom 
učenci, katerih učitelji izkazujejo večje zanimanje za lažjega premagovanja primanjkljajev učencev s 
njih ter so tudi čustveno bolj vključeni v poučevanje, posebnimi potrebami, večjega občutka pripa-
izkazujejo več predanosti učenju (Tucker idr. 2002). dnosti razredu ter izboljšanja razredne klime.
27
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Nekatere strategije so se izkazale za morebitno Za sodelovanje s starši se je izkazalo, da mora biti 
potencialne rešitve uspešnega vodenja inkluziv- redno in takojšnje. Temeljiti mora na izgradnji 
nega razreda. Nekaj potencialnih rešitev, ki so naj- medsebojnega zaupanja.
bolj vplivale na izboljšanje medosebnih odnosov 
ter premagovanje primanjkljajev, je navedenih 3.2 Strategije poučevanja
spodaj. Zaradi raznolikosti razreda so potrebne tudi ra-
znolike strategije poučevanja. V inkluzivnem 
3.1 Sodelovalni odnos razredu so se za potencialno pozitivne rešitve 
Razredničarka je velik poudarek dajala timskemu izkazali poučevanje na prostem, poučevanje v gi-
poučevanju ter sodelovanju s preostalimi strokov- banju, branje na sprehodu, poučevanje na tleh, 
nimi delavci. Spremljevalka je pomagala neposre- poučevanje s pomočjo formativnega spremljanja, 
dno pri vzgojno-izobraževalnem procesu (pomoč poučevanje preko igre vlog, multisenzorno ter ek-
pri individualnem podajanju navodil, pomoč pri sperimentalno delo …
premagovanju primanjkljajev, pomoč počasnej-
šim učencem …). Pouk je bil redko zasnovan v frontalni obliki, 
učenci so pogosto delali v skupinah, učitelj pa je 
Razredničarka je tesno sodelovala s specialno pe- spremljal in spodbujal njihovo delo.
dagoginjo, ki je izvajala ure dodatne strokovne 
pomoči z učenci iz oddelka. Sodelovanje se je na- 3.3 Strategije oblikovanja razredne klime
našalo na svetovanje glede individualnega dela Spodaj je naštetih nekaj strategij, ki so pozitivno 
posameznikov ter izmenjavo mnenj glede social- vplivale na napredek posameznika ter na obču-
nih in učnih izzivov. Specialna pedagoginja, soci- tek medsebojne povezanosti.
alna pedagoginja in psihologi so se aktivno vklju-
čevali v izvedbo delavnic s celotnim razredom na Veliko strategij je bilo namenjenih lažji organiza-
temo medsebojnega razumevanja, strpnosti ter ciji in večji strukturiranosti učnega procesa. Vsak 
vljudne komunikacije. dan se je pričel s pozdravom, kjer je vsak učenec 
dobil besedo. S to strategijo so učenci razvijali 
O napredku ali morebitnih težavah sta bila sproti slušno pozornost, koncentracijo ter občutek pri-
obveščena tudi vodstvo šole in svetovalna služba, padnosti oddelku. Pouk se je nadaljeval s pred-
ki sta se vključevala v obliki svetovalnega in pod- stavitvijo urnika ter pomembnejšimi vsebinami 
pornega odnosa, s sodelovanjem na timskih se- pri vsakem predmetu. Barvni urnik se je lahko 
stankih in sestankih s starši. poljubno spreminjal glede na dnevni red.
28
Didakta
Učenci s posebnimi potrebami so imeli na voljo posebnimi potrebami. Učiteljica, ki je poučevala v 
dodatno mizico, ki je bila namenjena lažji orga- inkluzivnem razredu, je bila po izobrazbi inkluziv-
nizaciji in urejenosti. Učiteljica je za učence, ki na pedagoginja in profesorica razrednega pou-
so imeli težave na področju organizacije, uvedla ka, prisotna je bila pri izdelavi individualiziranega 
barvni sistem. Stranske robove zvezkov in knjig je programa ter seznanjena z odločbo in strokovnim 
pobarvala z različnimi barvami glede na predmet mnenjem. Imela je dovolj strokovnega znanja, da 
(matematika – rumena, slovenski jezik – modro). je lahko izvajala pouk in ob tem uvajala prilago-
ditve.
Učenci, ki so imeli težave na področju branja, so 
uporabljali bralno stojalo, ki jim je olajšalo branje Pri delu je izkazovala razumevanje in sprejemanje 
in predvsem prepisovanje besedila. otrokovih primanjkljajev, kar je izražala preko sve-
tovalnega odnosa z drugimi strokovnimi delavci 
Učenci, ki so imeli težave z ohranjanjem pozorno- ter starši. Izvajala je delavnice, pri katerih so učen-
sti in koncentracije, so lahko uporabljali ravnote- ci spoznali, s kakšnimi težavami se soočajo učenci 
žno blazino. z disleksijo, motnjo pozornosti in hiperaktivnosti 
ipd. V predstavitev so bili po želji vključeni tudi 
Pri vsaki uri športa je bila izvedena socialna igra, učenci s posebnimi potrebami, ki so svojo izku-
ki je temeljila na trenutni razredni dinamiki. Cilj šnjo vrstnikom predstavili iz prve roke.
te je bil razvoj medsebojnega sprejemanja, razvoj 
empatije in sodelovanja. 4 Zaključek
Zgoraj naštete potencialne rešitve so v naši raz-
Učenci so vsakodnevno vodili knjižico vedenja. Ob iskavi pozitivno vplivale na napredek socialne 
koncu pouka so s pomočjo smeškov vanjo ocenili klime. Sprejemanje učencev s posebnimi potre-
svoje vedenje. Pri tej strategiji so lahko učenci ozave- bami ter medsebojno razumevanje znotraj razre-
stili svoje vedenje ter se o njem pogovorili z učiteljem. da sta se izboljšala. Prav tako so imele strategije 
pozitiven učinek na učni napredek učencev s 
Če so učenci z delom predčasno končali ali so posebnimi potrebami ter premagovanje njihovih 
potrebovali prekinitev dejavnosti, so lahko upora- primanjkljajev.
bili škatlo za sproščanje, v kateri so bili kinetični 
pesek, žogica za stiskanje, žogica za masažo, pla- Za učitelje in druge strokovne delavce je lah-
stelin, plošča riši-briši, kinestetična steklenica ipd. ko poučevanje v inkluzivnem razredu velik izziv. 
Ob dovoljenju učitelja so lahko odšli tudi v kotiček Kako kvalitetno bo izvedeno, je odvisno od uči-
za sproščanje, kjer so bile blazina, odeja, peščena teljeve fleksibilnosti, sprejemanja učenčevih pri-
ura ... Kotiček so učenci uporabljali kot prostor za manjkljajev ter pripravljenosti na sprejemanje no-
druženje, ozaveščanje o neprimernih vedenjskih vega znanja ter učenja novih strategij, in to kljub 
vzorcih ali za odmik. dolgoletnim izkušnjam.
Kot pozitivna strategija se je izkazal tudi plakat z 
navodili, kako tvoriti »Jaz stavke«, ki so se za re-
ševanje konfliktov izkazali za zelo pozitivne, saj so 
učenci lahko izrazili svoje občutke in nestrinjanja 
na nekonflikten način. Pozitivno sprejet je bil tudi 
plakat »Kako velik je moj problem?«, ki je podajal 
navodila, kako reagirati ob določeni težavi.
3.4 Naklonjenost učitelja inkluziji
Učiteljica je večkrat spodbudila učence z besedami: Viri in literatura
»Vem, da zmoreš. Zaupaj vase.« Vsak minimalen na- Cencič, M., Cotič, M. in Medved Udovič, V. (2008): Pouk v družbi zna-
nja. V Medved Udovič, V., Cotič, M. in Cenčič, M.: Sodobne strategije 
predek je bil pohvaljen, četudi učenec še ni dosegel učenja in poučevanja, str. 8–16, Koper: Pedagoška fakulteta.
minimalnih standardov. Učitelj je razumevanje na- Košir, K. (2003): Socialni odnosi v šoli. Maribor: Pedagoška fakulteta 
Univerze v Mariboru.
predka izkazoval s pohvalami in pozitivnimi spod- McMains, L. D. (2021): Inclusive Education: What it means proven 
budami. Učencem je pokazal, da mu je mar. strategies and a case study. Dostopno na: https://education.cu-por-
tland.edu/blog/classroom-resources/inclusive-education/
Mitchel, D. (2018): The ecology of inclusive education. London: Rou-
Strokovni delavci so pogosto izražali zaupanje v tledge.
Osewalt, G. (2021): 4 benefits of inclusive classrooms. Dostopno na: 
kognitivne in socialne sposobnosti učencev. https://www.understood.org/en/learning-thinking-differences/tre-
atments-approaches/educational-strategies/4-benefits-of-inclusi-
on-classrooms
Pomembno je, da učitelj pozna vrsto primanjklja- Tucker, C. M., Zayco, R. A., Herman, K. C., Reinke, W. M., Trujillo, M., 
jev ter težav, s katerimi se soočajo njegovi učenci Carraway, K., Wallack, C. and Ivery, P. D. (2002): Teacher and child va-
riables as predictors of academic engagement among low-income 
ter da je strokovno podkovan za delo z učenci s African American children. Psychology in the Schools, 39, 477–488.
29
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Reinterpretacije motiva v modelacijskih 
strukturah
dr. Špela Udovič, profesorica grafičnega oblikovanja in likovne umetnosti,
Srednja medijska in grafična šola Ljubljana
Reinterpretacije motiva v modelacijskih strukturah je tema projektne naloge s področja likovne 
teorije, ki se nanaša na proces ponovnega razmisleka, preoblikovanja in novih interpretacij že 
obstoječih vizualnih motivov. Gre za likovni pristop, v katerem avtor prevzame obstoječi motiv, 
ga izrazi na nov način, v drugačnem slogu, uporabi drugačno likovno tehniko, poudarja različne 
vidike motiva, s tem pa preusmeri pozornost gledalca na nove detajle ali druge poudarke. Dijaki 
v raziskovalni nalogi motiv razčlenjujejo s stališča zgradbe slikovnega polja, prostorskih kvalitet 
oziroma prostorskih ključev ter svetlostne in barvne lestvice vizualne materije ter ga reinterpre-
tirajo v različnih modelih oblikovanja s stilizacijo, z rastriranjem, s tonskim slikanjem, s tonsko 
modelacijo in z barvno modulacijo.
Uvod njem avtor lahko uporabi motive kot simbole ali 
Umetnost vedno znova črpa snov iz obstoječega, metafore za širša družbena, čustvena ali filozofska 
pri čemer vedno vzpostavlja nek nov, globok po- vprašanja.
men estetskega bivanja, shranjenega v zasebnih 
raziskovanjih … (Udovič 2009) Modelacijske strukture reinterpretacij
Dijaki v raziskovalni nalogi motiv razčlenjujejo s sta-
Reinterpretacije motiva v modelacijskih struktu- lišča zgradbe slikovnega polja, prostorskih kvalitet 
rah je tema projektne naloge s področja likovne oziroma prostorskih ključev ter svetlostne in barvne 
teorije, ki zajema analize zgradbe slikovnih povr- lestvice vizualne materije. Takšne analize so likov-
šin in se nanaša na proces ponovnega razmisleka, ni eksperimenti preverjanja percipiranja vizualnih 
preoblikovanja in novih interpretacij že obstoječih struktur in njihovega prevajanja v različne likovne 
vizualnih motivov ali tematik. Gre za likovni pristop, reinterpretacije z uporabo različnih slikarskih in ri-
v katerem avtor prevzame obstoječi motiv, ga izra- sarskih tehnik. 
zi na nov in edinstven način, pogosto s poudarkom 
na lastnem izraznem slogu. Reinterpretacije motiva so na analogen način prene-
seni motivi slikovne predloge – fotografije na papir. 
Reinterpretacije se lahko kažejo v različnih načinih. Motiv, ki je sicer prepuščen prosti izbiri dijakov, je po-
S spreminjanjem stila ustvarjalec lahko prevzame gojen z dobro ločljivostjo fotografije, ki pa mora biti 
že obstoječi motiv in ga prikaže v drugačnem slo- tudi dovolj kontrastna. Dijaki se nato odločijo, katere 
gu, na primer v abstrakciji, realizmu, impresioniz- modelacijske načine in tehnike risanja oz. slikanja 
mu, kubizmu in drugo. Sprememba stila k motivu bodo uporabili za poustvaritve izbranega slikovnega 
dodaja nov izraz in dimenzijo. S spreminjanjem polja. Nabor reinterpretacij običajno obsega ročno 
tehnike avtor lahko uporabi drugačno tehniko, npr. oblikovanje do pet likovnih kompozicij v različnih 
slikanje, risanje, kiparstvo ali fotografijo, pri čemer tehnikah, ki se lahko nanašajo le na tonske razčleni-
uporaba nove tehnike lahko prinese nove vizual- tve svetlobe in sence, lahko pa dijaki oblikujejo tudi 
ne učinke in občutke. S spreminjanjem konteksta barvne analize. Pri analizi svetlobe in sence gre za 
je motiv lahko postavljen v drugačen čas, prostor uporabo več vrst rastriranja, tonsko slikanje in stili-
ali okolje, kar lahko povzroči drugačen pomen ali zacijo podobe, pri barvnih analizah pa za uporabo 
razumevanje. Kadar avtor doda osebno perspek- barvno-tonskega slikanja, komplementarnega kon-
tivo, lahko svoje osebne izkušnje, čustva in mne- trasta, barvne modulacije in barvne stilizacije.
nja vključi v reinterpretacijo, s čimer motiv pridobi 
nove globine in pomene. S poudarjanjem različnih Rastriranje
vidikov ustvarjalec lahko osvetli manj opazne ali V likovnem oblikovanju so rastri oblike tipsko ure-
spregledane vidike motivov, s tem pa preusmeri jenih tekstur, ki so osnovane na ploskovnih obliko-
pozornost gledalca na nove detajle ali druge po- tvornih možnostih likovnih elementov, točka, linija, 
udarke. S simboličnim in metaforičnim raziskova- barva. Praviloma nastajajo z gostenjem ali redče-
30
Didakta
njem točkastih tvorb (gostota), z enakomernim ali na ploskvi ustvarjamo z redčenjem enako velikih 
ritmičnim nizanjem ter križanjem linij (šrafiranje) točk, kjer so površine svetle, oziroma z zgoščeva-
in optičnim mešanjem barv na osnovi točkovne njem točk, kjer so površine temne, pri čemer obli-
gramatike. Z rastri je mogoče doseči učinke bolj kujemo ustrezne svetlostne prehode in razlike, 
ali manj homogene ploskovitosti, svetlostnih razlik, kar v likovnoteoretskem jeziku imenujemo ton-
prehodov med svetlostnimi razlikami, iluzije relief- ska modelacija. 
nosti in prostora ter učinke različnih barvnih vre-
dnosti. (Muhovič 2015, 661) Tudi pri linijskem rastru gostoto in velikost rastr-
skih pik določa linijatura rastra, le da linije ne tvo-
Eno najnatančnejših analiz strukture slikovne- rijo mrežnega sistema točk, ampak le linijaturo, 
ga polja nam omogoča oblikovanje s tehniko ki lahko poteka v kateri koli smeri. Manjši, kot je 
frekvenčnega rastra (slika 9). Različne tonske razmik linij v linijaturi, večja je ločljivost motiva. Pri 
vrednosti je mogoče simulirati s tiskanjem zelo oblikovanju motiva namesto spreminjanja veliko-
majhnih pik, ki so postavljene zelo skupaj. Naši sti točk debelimo linije. Razdalja med linijami je 
možgani takšne površine zaznajo kot svetlostni enaka, črte pa se med seboj razlikujejo le po za-
ton in ne kot množico pik. Tako se navidezne ton- debeljenosti. Debelejše, kot so linije, temnejši ton 
ske vrednosti spreminjajo v rastrske tonske vre- predstavljajo in obratno, tanjše linije predstavljajo 
dnosti. Pike pri frekvenčnem rastriranju so zelo svetlejši ton (slika 2). Pri linijskem rastriranju je v 
majhne in enako velike, zato se lahko upodobi analizi oblik nujna redukcija in stilizacija oblikov-
natančnejše detajle. Svetle in temne površine nih elementov. 
Slika 1: Slikovna predloga Čebele (Vir 1).
31
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Slika 2: Tadeja Klopčič, 2020, linijski raster.
Slika 3: Tadeja Klopčič, 2020, sivinsko tonsko slikanje.
32
Didakta
Slika 4: Tadeja Klopčič, 2020, črno-bela stilizacija podobe.
Tonska modelacija hiranja odstranjujemo nebistve- abstrahiranja je pomemben, saj 
»Prikazovanju plastike predme- no, posamično, manj pomemb- s takšno analizo slikovnega polja 
ta na risbi s senčenjem pravimo no in naključno, ohranjamo pa dijaki zahtevne podobe preobli-
tonska modelacija. Pri natura- bistveno, splošno in nujno.« Dija- kujejo v elementarno likovno go-
lističnem tonskem risanju je ki vidno podobo poenostavljajo vorico s poudarjeno karakteriza-
predvsem pomembno natanč- do bistvenih elementov, ko le ta cijo njihovih značilnosti. Dijaki so 
no opazovanje odnosov med dobiva abstrakten značaj. Proces reinterpretacije lahko oblikovali 
tonalitetami.« (Šuštaršič in ostali 
2004, 145) S tonsko modelacijo 
so dijaki natančno analizirali sve-
tlostne odtenke sivin in njihove 
odnose (sliki 3 in 6). Tonska mo-
delacija je pri slikarstvu ključna 
za ustvarjanje tridimenzional-
nega učinka in ločevanje oblik v 
slikovnem polju. Različne tonske 
vrednosti ustvarijo vtis osvetlitve, 
senc, reliefnosti in prostorskih 
kvalitet, obenem pa tudi mno-
gih različnih vzdušij. 
Stilizacija podobe
Stilizacija podobe v likovni ume-
tnosti je proces abstrahiranja in 
pomeni redukcijo likovnih ele-
mentov na bistvene sestavine 
slikovnega polja. Milan Butina 
(1997, 111) pravi: »V procesu abstra- Slika 5: Slikovna predloga Kitara (Vir 2).
33
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
činu slikanja je še vedno temelj-
na artikulacija slike svetloba in 
senca, barva ima le vlogo sprem-
ljajočega likovnega elementa, ki 
ga avtor izbere po lastnem nav-
dihu. V postopku odslikavanja 
analize svetlobe in sence je po-
doba odslikana s pomočjo izbra-
ne barve, ki je temnjena z upora-
bo črne, svetljena pa praviloma z 
uporabo bele (slika 11). Pri tem je 
potrebno upoštevati svetlostno 
lestvico določene barve. Dijaki-
nja je o postopku oblikovanja 
slikovnega polja povedala: »Ton-
sko slikanje je bil izdelek, ki sem 
ga končala v najkrajšem času. 
Edina težava, ki sem jo imela, je 
Slika 7: Barbara Zorko, 2022, črno-bela stilizacija podobe. bila ta, da je bilo mešanje bele in 
zelene tempere precej zahtevno, 
saj sem morala zeleno dodajati 
beli v najmanjših količinah, ker je 
mešanica barv zelo hitro postala 
pretemna. Posledica tega je bilo 
to, da sem morala isti odtenek 
namešati kar nekajkrat, da sem 
dobila želeno nasičenost. Na za-
četku sem sicer podvomila, ali 
je bila izbira zelene barve prava 
odločitev, vendar sem sedaj, ko 
sem izdelek končala, z izbiro bar-
ve zelo zadovoljna in se mi zdi, 
da motiv pri kateri drugi barvi ne 
bi prišel tako dobro do izraza, kot 
je sicer.« (Bobnar 2021, 17)
Barvna modulacija
Poseben način uporabe barv, ki 
upošteva predvsem barvnost, 
Slika 6: Barbara Zorko, 2022, sivinsko tonsko slikanje. imenujemo kolorizem ali barv-
na modulacija. Pri kolorističnem 
slikanju je občutek tridimenzi-
onalnosti teles ustvarjen s plo-
skovitim nanašanjem toplih in 
tako v barvni stilizaciji (slika 10) la z redukcijo tonskih vrednosti hladnih barv. Tople barve rume-
kot tudi v črno-beli različici (sliki čebel (slika 4) zelo zahtevno na- na, oranžna in rdeča so svetlej-
4 in 7), kjer je poleg odsotnosti logo: »Dobro sem morala premi- še in jih zaznavamo kot bližnje, 
barve eliminiran tudi vpliv ton- sliti, katere dele bom pobarvala s hladne barve zelena, modra in 
ske modelacije. Tea je za kompo- črno barvo, tako da se še vedno vijolična pa so temnejše in jih za-
zicijo v barvni stilizaciji (slika 10) lahko razbere, kaj je na sliki.« znavamo kot bolj oddaljene. Ker 
zapisala: »Ta izdelek je zagotovo (Klopčič 2020) je barva v kompozicijo nanešena 
eden izmed tistih, ki si jih mora- v obliki manjših in večjih barvnih 
mo ogledati z razdalje, saj sem Tonsko slikarstvo ploskev, so za modulacijo značil-
ga ravno v ta namen oblikovala »Tonsko slikarstvo je slikarstvo, za ni stopnjeviti, nenadni prehodi 
tako, da med barvami ni veliko katerega ni značilna barvna pe- iz ene barve v drugo. Osvetljeni 
mešanja oziroma prehajanja iz strost, ampak prevlada določene del so torej oblikovani s toplimi 
ene v drugo, zaradi česar končen barve v različnih stopnjah sve- odtenki, za senčne dele so upo-
motiv bolje vidimo z razdalje.« tlosti in nasičenosti.« (Šuštaršič rabljeni hladni barvni odtenki 
(Bobnar 2021, 19) Tadeja je ime- in ostali 2004, XXIV) Pri tem na- (slika 12). 
34
Didakta
Slika 8: Slikovna predloga Gozdni sadeži (Vir 3).
Komplementarni barvni kon-
trast
Komplementarni barvni kon-
trast je kontrast dveh barv, ki se 
medsebojno dopolnjujeta. Vsa-
ka barva ima vedno samo eno 
komplementarno barvo. To sta 
barvi, ki si v barvnem krogu sto-
jita nasproti. Komplementarni 
kontrast pigmentalnih snovnih 
barv tvorijo: rumena – vijolična, 
rumenooranžna – modrovijo-
lična, oranžna – modra, rdeče-
oranžna – modrozelena, rdeča 
– zelena in rdečevijolična – ru-
menozelena. Komplementarni 
barvi sta protisloven par, saj se 
postavljeni skupaj zaradi simul- Slika 9: Tea Bobnar, 2021, frekvenčni raster.
tanega kontrasta okrepita do 
največje intenzivnosti, po drugi 
strani pa se zmešani skupaj uni-
čita do sive barve. Dijakinja se je 
odločila za uporabo rumene in 
vijolične barve (slika 13). Rume-
na in vijolična ne predstavljata le 
komplementarnega kontrasta, 
temveč hkrati tudi skrajno vre-
dnost svetlo-temnega kontrasta. 
Zaključek
Reinterpretacija motivov v raz-
ličnih modelacijskih strukturah 
omogoča dijakom, da raziskuje-
jo znane motive na svež in ino-
vativen način, ustvarjajo nove 
poglede na izbrane teme ter iz-
ražajo ustvarjalnost in razume-
vanje sveta skozi svoje delo. Slika 10: Tea Bobnar, 2021, barvna stilizacija.
35
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
V raziskovanju izraznih možnosti in različnih ma-
terialov so nastale drugačne in nove kvalitete ter 
načini gradnje likovnih organizmov. Prek procesa 
dela, raziskovanja likovnega izraza v posameznih 
tehnikah in njihovih izraznih možnostih so se tako 
oblikovale nove podobe. Procesualnost v povezavi 
z vizijo je na ta način postala stanje kreativnega in 
produktivnega mišljenja, ki je vodilo v vedno večje 
ozaveščanje poti do likovnega izraza. Nastala likov-
na dela se tako manifestirajo v različnih oblikah. Ta 
slikovna polja zaradi narave dela, formata, materi-
alov ter značaja tehnike postopoma spreminjajo 
svoj vizualni izraz ter likovno delovanje.
Zanimiv pa je tudi zaključni komentar Tadeje Klop-
čič, ki na kratko oriše pomen projekta: »Za svoje 
izdelke sem porabila veliko časa, kar sem seveda 
tudi pričakovala. Zastavila sem si kar visoke cilje, 
Slika 11: Tea Bobnar, 2021, tonsko slikanje. saj je za takšne izdelke potrebno veliko natančno-
sti in potrpljenja. Pri izdelovanju izdelkov sem tudi 
spoznala, da sem si izbrala zelo zahtevno slikovno 
predlogo. Mislim, da sem opravila zelo dobro glede 
na zahtevnost vsakega posameznega izdelka. S to 
nalogo pa sem se prav tako veliko naučila o sebi, kaj 
lahko dosežem in kako natančna ter potrpežljiva 
sem lahko.«
Viri in literatura
Bobnar, T. (2021): Reinterpretacije motiva v modelacijskih struk-
turah: 4. predmet poklicne mature, Srednja medijska in grafič-
Slika 12: Tea Bobnar, 2021, barvna na šola Ljubljana.
modulacija. Butina, M. (1997): Uvod v likovno oblikovanje. Ljubljana: Debora.
Klopčič, T. (2020): Analiza svetlobe in sence: 4. predmet poklic-
ne mature, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana.
Kumar, M. (2008): Tehnologija grafičnih procesov: 3., prenovlje-
na in razširjena izdaja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobra-
ževanje.
Muhovič, J. (2015): Leksikon likovne teorije: slovar likovnoteoret-
skih izrazov z ustreznicami iz angleške, nemške in francoske ter-
minologije. Celje; Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba: Društvo 
Mohorjeva družba.
Šušteršič, N.; Butina, M.; De Gleria, B. ; Skubin, I.; Zornik, K. (2004): 
Likovna teorija: učbenik za likovno teorijo v vzgojno-izobraže-
valnem programu umetniška gimnazija – likovna smer. Lju-
bljana: Debora.
Udovič, Š. (2009): Metamorfoze - uporaba elektronskih medijev 
v sodobni grafiki. Likovna vzgoja : revija za vse stopnje izobra-
ževanja. Letn. 10, št. 49/50, str. 46–51.
Zorko, B. (2022): Analiza svetlobe in sence 4. predmet poklicne 
mature, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana.
Vir 1: Flickr (2023): nectar and pollen: Dostopno na:
https://www.pinterest.com/pin/44332377556578302/?nic_v1=1a7
Hvp0A%2BOLmlwlY234vDVnhW3i8UNAi16V7rg%2FyvMATvlcB
H%2Fy%2BDZOx005SlwyG6p, 10. 9. 2023.
Vir 2: Twitter (2023): harry styles: an aesthetic: Dostopno na:
https://twitter.com/LHupdates/status/980520835978006528/
photo/3, 10. 9. 2023.
Vir 3: Pexels (2023): Blue Berries Close Up Photography: Dosto-
pno na:
https://www.pexels.com/photo/blue-berries-close-up-photo-
Slika 13: Tea Bobnar, 2021, komplementarni graphy-87818/,10. 9. 2023.
36 kontrast.
Didakta
Tečaj slovenščine za tujce 
v dijaškem domu 
Jasna Kovačič, prof. slovenščine, vzgojiteljica v Dijaškem domu Lizike Jančar Maribor 
S pomočjo inkluzije se mladostniki vključujejo v socialno življenje, ki v vzgojno-izobraževalnem 
sistemu, predvsem za dijake, ki ne prihajajo iz Slovenije, predstavlja njihovo začasno bivališče. 
Vključevanje v socialno okolje in vzgojno-izobraževalni proces je za tujce bistvenega pom-
ena, saj lahko le na takšen način začnejo navezovati stike in zaživijo kvalitetno življenje. Na 
inkluzijo bi bilo potrebno gledati na način, da niso vsi ljudje enaki in da so kljub temu obrav-
navani enako. Hitro vključevanje v okolje je za dijake tujce zelo pomembno, prav tako kot 
dobro poznavanje jezika, zato se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vključujejo v programe 
slovenščine za tujce, ki jim omogoča hiter napredek na vseh ravneh poznavanja jezika in 
posledično višjo kvaliteto življenja v novem okolju. V dijaškem domu biva veliko tujcev, ki 
obiskuje tečaje slovenščine že v šoli, zato se lahko največ napredka doseže z inovativnimi 
inkluzivnimi pristopi, ki so prilagojeni vsakemu dijaku posebej. 
1 Inkluzija v vzgojno-izobraževalnem sistemu držkom, kot še eno nepotrebno novost v šolskem 
Bistvo inkluzije v izobraževanju pomeni povečati sistemu. Na inkluzijo bi bilo potrebno gledati kot 
sodelovanje med dijaki skozi vzgojno-izobraževalni na paradigmo, da nismo vsi enaki, in se bolje za-
proces ter druge učne dejavnosti. Zelo pomemb- vedati osnovnega načela Evropske unije »Združe-
no je tudi sodelovanje vseh zaposlenih, učiteljev, ni v raznolikosti«, ki nam sporoča, da smo vsi med 
svetovalnih delavcev in vodstva pri vključevanju seboj različni, ne enaki in ne drugačni. Zavedati se 
mladostnikov v novo okolje. Inkluzija predstavlja v moramo, da se dijaki med seboj razlikujejo in da 
izobraževanju s svojo odprtostjo in razumevanjem vzgajamo in izobražujemo osebnostno zelo različ-
pomemben način zagotavljanja različnih učnih pri- ne ljudi, zato je dobro, da poznamo metode dela, 
ložnosti, učnih procesov in rezultatov (Opertti idr. ki jih lahko prilagajamo in uporabljamo pri posa-
2014). Inkluzija v dijaškem domu se nanaša na pri- meznem dijaku. V dijaškem domu se srečujemo 
stop, ki spodbuja vključevanje vseh dijakov ne gle- s številnimi posamezniki, ki zahtevajo drugačne 
de na njihove različne potrebe, sposobnosti, kultur-
ne in nacionalne ali katerekoli druge razlike in inte-
rese. Inkluzijo nekateri avtorji dojemajo kot popolno 
preoblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa 
in sistema, v katerem so upoštevane potrebe čisto 
vseh dijakov ne glede na to, od kod prihajajo, kakšni 
so njihovi interesi ali predznanje (Schmidt 2001). Je 
sistem, s katerim skušamo posameznike vključiti v 
socialno življenje in okolje. To okolje v vzgojno-izo-
braževalnem sistemu predstavlja razred oz. dijaški 
dom, ki je za dijake tujce njihovo začasno bivališče, 
saj tukaj bivajo tudi čez vikend. Mladostniki se mo-
rajo v okolju, kjer bivajo, počutiti dobro, predpogoj 
za to pa je dejstvo, da se počutijo sprejete, enako-
vredne in enakopravne. To lahko dosežemo samo 
tako, da mladostnike obravnavamo kot edinstvene 
osebe, ki imajo pravico do enakih možnosti in prilo-
žnosti za učenje, razvoj in družbeno življenje. Vklju-
čevanje v okolje ima zato za njih še večji pomen, saj 
moramo odstraniti jezikovne, kulturne ali verske 
ovire, da se lahko začnejo vključevati v okolje in na-
vezovati stike z vrstniki (Skalar 2003). 
Kljub vsemu se nam inkluzija velikokrat predstavi 
v napačni luči. Veliko učiteljev, profesorjev in vzgo-
jiteljev v dijaških domovih inkluzijo sprejema z za-
37
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
vzgojno-izobraževalne pristope. Inkluzijo bi morali brez strokovne pomoči ne bi zmogli uspešno za-
dojemati kot nekaj, kar nam pomaga pri širjenju ključiti šolanja. Izvajanje slovenščine za tujce v sre-
idej enakosti, enakopravnosti in številnih prilago- dnjih šolah in dijaških domovih je prav zato tako 
ditev posamezniku na vseh področjih in v vseh pomembno, saj uresničuje evropske smernice in 
okoliščinah. Dijaki in zaposleni v vzgoji in izobraže- slovenske pravne podlage. Prizadevamo si, da bi 
vanju bi se morali bolje zavedati dejstva, da imajo dijakom tujcem na srednješolski stopnji omogo-
vsi dijaki enake pravice in dolžnosti, ne glede na čili lažje in hitrejše vključevanje v šolski sistem, z 
raso, spol, versko prepričanje ipd. Enakopravnost dobrim poznavanjem jezika pa se lahko tudi bolje 
bi se v šolah morala kazati tako v pravicah kot tudi vključijo v družbo vrstnikov in družabno življenje, 
v dolžnostih. To bi lahko dosegli z deprivilegizacijo ki je v tej starosti odločilna komponenta razvoja 
posameznikov na eni strani in destigmatizacijo na osebnosti. 
drugi. Delo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ne 
bi smelo v nobenem primeru postati avtomatizi- Na tečajih slovenščine za tujce dijaki spoznavajo 
rano ali rutinsko, ampak bi si morali vsi zaposleni jezikovna sredstva, razvijajo sposobnosti za razu-
prizadevati delovati ustvarjalno in prenašati svoje mevanje, tvorjenje in govorjenje besedil, ki so sesta-
strokovno znanje v vsakdanje življenje (Rutar 2010). vljena iz preprostega in uporabnega besedišča in so 
Kot človek ima vsak pravico biti drugačen in prav prav zato primerna za vsakdanjo rabo. Skozi govor 
zaradi tega ne sme biti zapostavljen ali izključen se spoznavajo z različnimi načini jezikovnega vede-
iz okolice. Pri inkluziji gre torej za način življenja in nja, kjer lahko izbirajo med primernimi socialnimi 
razmišljanja, vključevanje v skupno življenje, kjer in funkcijskimi zvrstmi jezika. Nekateri se družijo z 
spoštujemo vsakega posameznika, zato krepi pra- vrstniki, ki govorijo mešanico slenga in angleškega 
vico po pripadnosti in prepoveduje izključevanje iz jezika, kar je na nekaterih mariborskih srednjih šo-
kakršnegakoli razloga (Morrison 2008). lah v zadnjem času zelo popularno. Tujci so zaradi 
uporabe različnih zvrsti jezika zmedeni, saj ne vedo, 
2 Tečaj za tujce v Dijaškem domu Lizike Jančar kdaj uporabljajo knjižno obliko jezika. Pozitivna 
Maribor stran omenjenega pa je ta, da se dijaki, ki se šele 
Dobro poznavanje jezika je osnova za uspešno iz- spoznavajo z jezikom, naučijo premagovati težave, 
obraževanje. Dijaki, ki se s slovenščino ob vstopu v ki nastajajo pri sporazumevanju zaradi kulturno in 
srednjo šolo srečujejo prvič, imajo precej težav in jezikovno različnih vzorcev izražanja in vedenja. 
38
Didakta
Na učinkovitost tečaja zagotovo vpliva več dejavni- vzorce, a se v realni situaciji ne znajdejo, zato so na 
kov. Prvi je motiviranost za učenje za dijake tujega začetku zadržani, nesamozavestni in plahi. Pri spo-
jezika. Nekateri dijaki so bolj, drugi manj motivira- razumevanju si pomagamo z angleščino, hrvašči-
ni za delo, kar izhaja iz socialnih okoliščin, osebno- no, risanjem in neverbalno komunikacijo. Njihovo 
stnih lastnosti, želje po nadaljevanju izobraževanja besedišče je ob prihodu v našo državo skopo, ra-
v Sloveniji ipd. Dijaki se razlikujejo tudi po sposob- zumejo le enostavna predvidljiva vprašanja v zvezi 
nostih in načinu razmišljanja, zato se v Dijaškem z osebno identiteto in družino. Pri vzgojno-izobra-
domu Lizike Jančar izogibamo delu v skupinah. Z ževalnem delu pri takih dijakih uporabljam veliko 
vsakim dijakom delamo individualno in tečaj prila- slikovnega gradiva, s pomočjo katerega počasi 
godimo glede na njegovo predznanje in potrebe. preidemo do boljšega razumevanja in komunika-
Vsi naši dijaki tujci ob vpisu obiskujejo tečaj sloven- cije. Dijaki po navadi povedo, da se največ naučijo 
ščine za tujce že v šoli, zato si v dijaškem domu pri- od vrstnikov in s pomočjo pogovorov ob slikovnem 
zadevamo, da bi jim ponudili nekaj več in bi z indi- gradivu. V šoli se na začetku šolskega leta počutijo 
vidualiziranim programom dosegli stopnjo znanja, izolirano in nesprejeto. Sošolci imajo o teh dijakih 
ki smo si jo zastavili. Dijake občasno razporedimo v pogosto napačno mnenje, saj jih zaradi nerazume-
homogene skupine, v katerih so dijaki s podobnim vanja jezika dojemajo kot molčeče in introvertira-
predznanjem in sposobnostjo učenja ter komuni- ne. Ko se odločijo, da bodo govorili, pa četudi na-
ciranja. V praksi se je izkazalo najbolj uspešno delo robe, začnejo navezovati stike z vrstniki in spletati 
v dvojicah, saj na tak način dijaka krepita jezikovne prijateljstva. Povedali so, da se ljudje ne trudijo, da 
spretnosti in komunikacijske veščine. bi jih razumeli, zato jim ne preostane drugega, kot 
da premagajo strah in nelagodje. 
Najbolj motivirani in zagnani so dijaki, ki imajo že 
začrtano svojo izobraževalno, morda celo poklic- Dijaki, ki pridejo v Slovenijo brez ali z zelo skopim 
no pot in so odločeni študij nadaljevati v Sloveniji. znanjem slovenskega jezika, potrebujejo pred-
Večina je vpisanih na gimnazijske programe in se vsem podporo, motivacijo in veliko sočutja. Veliko-
zavedajo, da se bodo morali prej ali slej spopasti s krat pozabimo, da so to še otroci, ki so v želji po 
slovenskim jezikom ter ga dodobra obvladati. boljši in perspektivni prihodnosti zapustili varno 
zavetje svojega doma in prišli sami v popolnoma 
Posebno skupino v našem dijaškem domu pred- neznano okolje, med popolnoma neznane ljudi. 
stavljajo tujci, ki obiskujejo program mednarodne Lažje je dijakom, ki se v okolju, v katerem trenu-
mature in prihajajo iz Črne gore, Makedonije in tno bivajo, ukvarjajo s športom, saj so na treningu 
Srbije. To so dijaki, ki so izjemno inteligentni, spo- prisiljeni razumeti slovenski jezik, prav tako morajo 
sobni in navajeni oz. naučeni blesteti na vseh po- razumeti in govoriti s soigralci. 
dročjih. Ko so prišli v Slovenijo, niso razumeli po-
polnoma nič, zato je naša komunikacija potekala Nekoliko manj so motivirani dijaki, ki nekaj osnov 
na številne, včasih zelo kreativne načine, saj že od slovenščine že imajo in so prepričani, da je to 
vsega začetka z njimi nisem želela komunicirati v dovolj za nadaljnje izobraževanje in sporazume-
angleškem ali srbskem jeziku. To so dijaki, ki imajo vanje. Svoj cilj so dosegli, zato je motivacije za 
s slovenščino zelo malo stika, saj med sabo komu- učenje slovenščine malo. Dijaki, ki tudi v prostem 
nicirajo v maternem jeziku, z vrstniki in v šoli pa iz- času veliko uporabljajo slovenski jezik, imajo pri-
ključno v angleščini. Te okoliščine jim, kljub njiho- jatelje in sošolce, ki jim pomagajo, da se lahko čim 
vim izvrstnim sposobnostim, otežujejo socializaci- prej vključijo v socialno življenje novega okolja. To 
jo in vključevanje v realno okolje. Tečaj slovenščine so tujci, ki že imajo določeno količino predznanja 
za tujce z njimi poteka nekoliko drugače, saj se na vseh ravneh slovenskega jezika in brez težav 
srečujejo s popolnoma neznanim jezikom, zato ne poimenujejo predmete, pojme in bitja ter jih tudi 
začenjamo s slovnico in pravili slovenskega jezika, opišejo. Sporazumevajo se dobro in nimajo težav 
ampak ob enostavnih besedilih razvijamo besedi- z navezovanjem stikov. Čeprav občasno mešajo 
šče in tako v najkrajšem možnem času dosežemo, zvrsti jezika in pri sporazumevanju uporabljajo 
da tudi ti dijaki usvojijo osnovne fraze in se lahko veliko narečnih izrazov in slenga, se zelo dobro 
začnejo vključevati v okolje. vklapljajo v socialno življenje sovrstnikov. Nekaj 
preglavic jim povzroča pisanje in razumevanje 
Inkluzija dijakov v dijaškem domu je zapletena in zahtevnejših besedil, kar sami ne dojemajo kot 
odvisna od številnih dejavnikov ter okoliščin, saj težavo. Pri dijakih na splošno ugotavljam veliko 
ima vsak tujec svojo zgodbo vključevanja v novo povezanost motivacije z izbiro šole oz. izobraže-
okolje. Nekateri začnejo obiskovati ure slovenske- valnega programa. Dijaki, ki se vpisujejo na gi-
ga jezika že v matični državi, kjer se naučijo osnov mnazije, so veliko bolj motivirani, saj imajo pred 
in v realnem okolju ne funkcionirajo, kot so si pred- seboj jasno začrtan cilj in se zavedajo, da jih čaka 
stavljali. Naučijo se in razumejo posamezne bese- še veliko dela, preden bodo zaključili svojo izobra-
de ali besedne zveze, zapomnijo si sklanjatvene ževalno pot. 
39
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
3 Zaključek 
Predpogoj za uspešno inkluzijo je dobro in eno-
tno delovanje šolskega tima, vodstva in staršev 
dijakov tujcev. Redni sestanki celotnega tima in 
usklajeno delovanje vodijo do uspešne inkluzije. 
Strokovni delavci ustvarjajo pogoje, s katerimi 
spodbujajo interakcijo med kulturami in jeziki 
otrok, ki prihajajo iz različnih kulturnih in jezikov-
nih okolij, in s tem ustvarjajo priložnost soobliko-
vanja kulture sobivanja. 
Inkluzivna ustanova je ustanova, kjer si prizade-
vajo delovati inkluzivno prav vsi zaposleni, dijaki 
in zunanji strokovni sodelavci. Ni dovolj, da dijaka 
vključimo le fizično, ampak se je potrebno z njim 
ukvarjati in mu nuditi podporo, da se lažje vključi v 
socialno življenje. Inkluzija je proces, ki lahko traja 
zelo dolgo. Le tako lahko dijakom, ki našo pomoč 
potrebujejo, omogočimo optimalne pogoje za ži-
vljenje in delo. 
Najmanj motivirani za učenje slovenskega jezika so Inkluzija v dijaškem domu je pomembna, saj omo-
dijaki, ki bodo ostali v Sloveniji le kratek čas. V Dija- goča dijakom, da se razvijajo v bolj strpno in razno-
škem domu Lizike Jančar so to predvsem športni- liko skupnost ter se učijo sprejemati in spoštovati 
ki, ki pogosto menjajo klube in nekateri vsako leto različne nacionalne in kulturne razlike. To lahko 
preživijo v drugi državi. Tudi za te dijake pripravim prispeva k njihovemu boljšemu razumevanju in 
program učenja slovenskega jezika v sodelovanju pripravljenosti na življenje v sodobni družbi, kjer so 
s profesorico slovenščine na njihovi srednji šoli, s razlike med posamezniki neizogibne. 
katero skupaj določiva kriterije, ki jih bo moral dijak 
doseči, če bo želel uspešno zaključiti letnik. To so V Dijaškem domu Lizike Jančar si vsi zaposleni pri-
mladostniki, ki se ob prihodu v Slovenijo s slovenšči- zadevamo, da našim dijakom nudimo enake po-
no srečajo prvič. Na začetku napredujejo zelo hitro, goje za učenje in bivanje. Vse dijake oziroma mla-
predvsem na sporazumevalnem področju, kasne- dostnike druži to, da pripadajo isti starostni skupini 
je, ko razumejo dovolj, da se lahko brez težav spo- in imajo podobne osebne izkušnje, tako lažje naj-
razumevajo, začnejo stagnirati, saj jezik obvladajo dejo skupni jezik in se v okolju bolje počutijo. 
dovolj, da se lahko normalno vključujejo v socialno 
življenje in vzgojno-izobraževalni proces. Največ 
preglavic jim povzroča pisanje besedil, ker zaradi 
vsakodnevnih treningov, tudi večkrat na dan, nima- Viri in literatura 
jo časa, da bi se več časa posvetili branju zahtevnej- Ainscow, M, Booth, T. in Dyson, A. (2006): Improving Schools, Devel-
oping Inclusion. Routledge. 
ših besedil in tako pridobili besedni zaklad. Kavkler, M. (2008): Opredelitev inkluzivne vzgoje in izobraževanja. 
V M. Kavkler (et. al.). Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – iz-
brana poglavja v pomoč šolskim timom (str. 9–20). 
Kljub povedanemu opažam, da so na splošno špor- Morrison, A. C. (2008): Razvoj inkluzije v ZDA. V. M. Kavkler (et. al.). 
tniki pri učenju slovenskega jezika zelo uspešni. Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana poglavja v 
pomoč šolskim timom (str. 21–29). 
Šport od mladostnikov zahteva disciplino in orga- Opertti, R., Walker, Z. in Zhang, Y (2014): Inclusive education: From 
niziranost, kar jim pomaga tudi pri načrtovanju šol- targetion groups and schools to achieving quality education as the 
core of EFA. The SAGE handbook of special education, let. (št.2 ), 
skih obveznosti. Športniki, ki želijo biti uspešni v šoli, str. 149–169. 
so motivirani, zagnani in svoj prosti čas izkoristijo za Rutar, D. (2010): Namesto uvoda vprašanje: ali so učitelji v Sloveniji 
zares pripravljeni na inkluzijo? V D. Rutar (ur.) Inkluzija in inkluz-
učenje. Navajeni so delati, zato jim sedenje za knjigo ivnost, str. 21–23. 
ne predstavlja bremena, ampak samo še eno »od- Schmidt, M (2001): Socialna integracija otrok s posebnimi potre-
bami v osnovno šolo. Maribor: Pedagoška fakulteta. 
kljukano nalogo«, ki so si jo zastavili na začetku dne- Skalar, V. (2003): Kako vrtec in šolo približati otrokom s posebnimi 
va. Njihova prednost je tudi njihova odlična telesna potrebami? Sodobna pedagogika, let. 54 (posebna izdaja): str. 
52–62. 
pripravljenost, saj so zaradi intenzitete treningov Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Dostopno 
možgani napolnjeni s kisikom, kar jim pomaga, da na: https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/08/Inkluzija_in_inkluz-
ivnost-1.pdf - str.14 
lažje procesirajo in se hitreje naučijo določeno snov. Pravno-informacijski sistem: Zakon o tujcih (ZTuj-2). Dostopno na: 
Dijaki, ki se ukvarjajo s športom, so bolj družabni, saj http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 
Pravno-informacijski sistem: Pravilnik o tečaju slovenščine za di-
njihova socializacija poteka tudi preko športa. Po jake v srednjih šolah. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/
drugi strani pa so tekmovalni, kar je v določeni meri pregledPredpisa?id=PRAV13433 
Učni načrt: Tečaj slovenščine za dijake tujce. Dostopno na: https://
zdravo in pripomore k dobrim učnim uspehom. centerslo.si/wp-content/uploads/2016/08/UN__dijaki_priseljenci.pdf
40
Didakta
Neželeno vedenje: kaj je, kako ga ocenju-
jemo in kako ga spreminjamo?
Gloria Orgolič, specialna in rahabilitacijska pedagoginja, OŠ Franceta Prešerna Maribor
V šolah in tudi že v vrtcih prihajajo učenci v stik z vrstniki iz najrazličnejših okolij ter z 
najrazličnejšimi biološkimi predispozicijami. Vsak je po svoje edinstven in s tem tudi edinst-
veno reagira na okoliščine, v katerih se posameznik znajde. Reakcije oziroma vedenje, ki se iz 
situacije razvije, je lahko bodisi sprejemljivo ali nesprejemljivo. Težave nastanejo takrat, kadar 
se nesprejemljivo vedenje pojavlja prepogosto ali le-to ogroža otroka, ki se tako vede, in mor-
da celo druge. Takrat začnemo govoriti o neželenem vedenju, ki se pojavlja v najrazličnejših 
oblikah. Vedenje je smiselno oceniti, zastaviti cilje in vključiti tudi osebe iz posameznikovega 
bližnjega socialnega okolja. Pri tem je tako posameznika kakor tudi njegovo okolje potrebno 
opremiti s konstruktivnimi tehnikami odzivanja na neželeno vedenje, posameznika pa mo-
ramo hkrati podkrepiti s pričakovanim in želenim vedenjem. 
Uvod Rizični in varovalni dejavniki
Emerson (v Kostov in Štante Vouk 2014, 73) nežele- Za raznovrstno nesocialno vedenje nikoli ni kriv 
no vedenje opredeli kot »kulturno nesprejemljivo samo en dejavnik, ampak pride do sočasnega 
vedenje takšne jakosti, pogostosti ali trajanja, da delovanja večih dejavnikov, ki so med seboj po-
obstaja verjetnost, da bo ogrožena varnost ose- vezani in prepleteni. Enako pravilo imamo tudi v 
be in/ali ljudi v njenem okolju. Zelo verjetna po- mislih, ko posegamo v moteče vedenje in ga sku-
sledica za osebo s takšnimi vedenjskimi vzorci je šamo odpraviti. 
tudi omejevanje vključevanja v okolje.« Za vpraša-
njem, zakaj se takšno vedenje pojavi, leži preplet Ob pojavu takšnega vedenja lahko delujemo na 
raznolikih dejavnikov, ki posredno ali neposredno posameznikovo razdražljivost (temperament in 
vplivajo na posameznika. Da bi dejavnike odkrili hitrost odziva), škodljivost (neobčutljivost, agre-
in s tem preprečili pojav nadaljnjega neželenega sivno dejanje proti drugim, ki se ga zavedamo) in 
vedenja, se moramo lotiti ocenjevanja vedenja, ki samostojnost (prepiranje, odklanjanje, neupošte-
mora biti premišljeno, postopno in temeljito. Ne vanje navodil).
samo, da mora biti temeljito ocenjevanje, temveč 
tudi zastavljanje naslednjih korakov, med kateri- Na sodelovanje staršev in šole močno vpliva so-
mi se lahko poslužimo spreminjanja trenutnega cialno-ekonomski status družine in njena etična 
vedenja na eni strani ter preventivnih ukrepov na pripadnost. Pri učencih, ki imajo nižji socialno-
drugi. -ekonomski status, sodelovanje staršev in šole 
vodi k izboljšanju vedenja učenca. Starši, ki so 
Pojavne oblike neželenega vedenja otrokom na razpolago pri reševanju in razume-
Pod pojmom neželeno vedenje ne najdemo vanju nalog, jih čustveno podpirajo in jim posve-
samo agresivnega vedenja, ampak tudi nagaji- čajo svoj čas, imajo takšne otroke, ki samostojno 
vost, nezbranost, neupoštevanje navodil, pomanj- poiščejo pomoč pri učitelju, v kolikor ne razume-
kanje spoštovanja drugih, neosvojen bonton in jo snovi, in razvijejo tesnejše odnose z odraslimi 
hujša antisocialna vedenja (kraja, maltretiranje, (Amato in Rivera 1999 v Vec 2011).
spolno nesprejemljiva vedenja, poškodovanje 
lastnih in tujih stvari, ogrožanje lastne varnosti in Ocenjevanje neželenega vedenja
varnosti/življenja drugih). Vsa našteta vedenja se Opredelitev in ocena neželenega vedenja sta prvi 
med seboj razlikujejo po intenziteti in družbeni korak obravnavanja in spreminjanja le-tega, kajti 
nesprejetosti. Pri tem je pomembno zavedanje, ocena je osnova za snovanje vedenjskih interven-
da visoka intenzivnost pojavljanja vedenja še ne cij. Pri tem želimo ugotoviti, ali je problem klinič-
pomeni, da je stopnja težave tudi visoka. Stopnjo no (ne)pomemben, in upoštevamo razvojne zna-
oz. zahtevnost težav, ki se pojavljajo na kontinuu- čilnosti otroka in druge dejavnike, ki v večji meri 
mu, lahko ocenimo na podlagi kriterija zadovolje- vplivajo na njegovo vedenje. Prvi korak je prepo-
nosti osnovnih psihosocialnih potreb. Motečega znavanje neželenega vedenja, sledi postavitev 
vedenja nikakor tudi ne smemo enačiti z moteno cilja, ki ga želimo doseči s pomočjo terapevtske 
osebnostjo (Vec 2011). obravnave oz. vedenjskimi intervencijami, in izbi-
41
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
ra primerne metode, tehnike ocenjevanja. Najpo- zavzemamo tudi za to, da takšno vedenje posta-
gosteje uporabljene tehnike so vedenjski intervju, ne nekoristno. Odrasli, ki so vpleteni v otrokovo 
neposredno opazovanje in beleženje vedenja ter življenje, morajo ozavestiti tudi to, da je vedenje 
ocenjevalne lestvice. Ocenjevanje vedenja izvaja- velikokrat odvisno od njihovega ravnanja, torej 
mo pred, med in po koncu postopka obravnave morajo tudi oni sami spremeniti svoje odzivanje v 
(Stropnik 2014). tem procesu. Spreminjanje vedenja poteka v oko-
lju, kjer prihaja do nastanka le-tega. Če je to samo 
Cilj procesa ocenjevanja je ugotoviti, ali je določen v enem okolju, program vrši oseba, ki je vključena 
problem klinično pomemben ali ne (VanScoyoc v to okolje, v kolikor pa se to pojavlja v različnih 
in Christophersen 2009 v Stropnik 2014). Metoda, okoljih, se v intervencije vključi še starše in dru-
ki jo bomo uporabili pri ocenjevanju, je odvisna ge odrasle, da program doseže največjo možno 
od njegovega namena. Pri ocenjevanju se osre- mero uspešnosti (Jurišić in Kodrič 2014b). 
dotočimo in ocenjujemo:
- trajanje vedenja, Poučevanje želenega vedenja
- pogostost vedenja, Na pojavnost neželenega in motečega vedenja 
- stopnjo intenzivnosti vedenja, lahko v vsakem trenutku vplivamo že preventiv-
- beležimo predhodno vedenje in neželeno ve- no, s poučevanjem želenega vedenja. Jurišić in 
denje, Kodrič (2014a) v svojem prispevku razdelita po-
- iščemo funkcijo neželenega vedenja. učevanje želenega vedenja na štiri stopnje, kot je 
prikazano na spodnji piramidi.
Postavljanje ciljev – sprememba vedenja
Opredelitvi neželenega vedenja sledi cilj, ki ga Pozitivni odnosi z otroki, njihovimi družinami 
želimo tekom vedenjskih intervencij realizirati. in sodelavci
Izberemo tudi način, kako bomo beležili nežele- Na otroka, pri katerem se pojavlja neželeno ozi-
no vedenje. Pri tem moramo definirati vedenje, roma moteče vedenje, bomo lažje vplivali, če 
ki bo nadomestilo neželeno vedenje. Cilji morajo imamo z njim oblikovan dober, pozitiven odnos. 
biti specifični in jasni, merljivi, realni in formulirani Da sploh pričnemo graditi odnos med nami kot 
pozitivno oz. realno. učitelji in učencem, pa moramo vključiti tudi 
učenčevo družino, ki ga bolje pozna. Jurišić in Ko-
Kako spreminjamo vedenje? drič (2014a) v svojem članku navajata strategije, 
Pri spreminjanju neželenega vedenja upošteva- z uporabo katerih lahko bolje spoznamo učenca. 
mo učinkovita načela spreminjanja vedenja, kjer Med te strategije spada tudi sodelovanje s starši. 
otroke učimo, kako zmanjšati njihovo potrebo po Strategije, ki jih navajata, so: vprašalnik za starše 
pojavnosti neželenega vedenja, istočasno pa se o učenčevih interesih, močnih področjih, obisk 
Piramida poučevanja (prirejeno po Fox idr. v Jurišić in Kodrič 2014a)
42
Didakta
družine na domu, pozanimamo se o učenčevi šega zavedanja tako prijetnih kot neprijetnih ču-
najljubši knjigi in jo preberemo skupaj v razredu, stev ter primerno izražanje čustev in poučevanje 
če se učenčev materni jezik razlikuje od jezika, tehnik umirjanja. Pri tem se mora učenec zaveda-
govorjenega v šoli, se lahko naučimo tudi fraz v ti, da določena vedenja niso primerna. Le na tak 
njegovem jeziku itd. način bomo uspešni pri vpeljevanju poučevanja 
uravnavanja čustev in s tem omejili neželeno ve-
Praksa preprečevanja neželenega vedenja denje (Jurišić in Kodrič 2014a). 
Med učinkovite prakse spadajo preventivne strate-
gije, ki vsaj do določene mere lahko preprečijo na- Tako kot katerokoli drugo poučevanje tudi to potre-
stanek neželenega vedenja. Takšne prakse vklju- buje skrbno načrtovanje ter prilagojeno poučevanje 
čujejo urejanje okolice, torej prilagajanje učilnice, glede na vsakega učenca posebej, torej individu-
ponujanje izbire, dostopnost različnih pripomočk- alizacijo. Najprej pri takem poučevanju pričnemo 
ov, utrjena rutina in uveljavljene strategije, ki pri- s spoznavanjem čustvenega besednjaka, tako da 
pomorejo k lažjemu prehodu z različnih aktivnosti učenec prepoznava obrazno mimiko, primerno za 
na druge, kadar rutina ni mogoča. Strategije, ki jih določeno čustvo, dodamo socialne zgodbe, didak-
Jurišić in Kodrič (2014a) navajata, so: tične igre ipd. (Jurišić in Kodrič 2014a).
• plakat s pozitivno oblikovanimi pravili skupine 
oziroma razreda, Intenzivni individualni postopki
• urnik dejavnosti, Pogosto je težko določiti, kdaj je pravi trenutek za 
• spodbujanje pričakovanega vedenja v vsaki vpeljevanje intenzivnih individualnih postopkov, 
rutini, vendar so lahko takšni programi koristni za otroka 
• menjavanje oziroma sprememba dejavnosti, v kateremkoli trenutku. Intenzivni program PPV 
• opozorilo med spremembo dejavnosti, (podpora pozitivnemu vedenju) pomaga učencu 
• opozorilo – pričakovano vedenje, razvijati socialne in komunikacijske spretnosti ter 
• krepitev želenega vedenja, spodbuja navezovanje pozitivnih odnosov z drugi-
• razmerje med pozitivnim in negativnim ko- mi. Program temelji na prepoznavanju okoliščin, 
mentarjem 4:1 ter stikov ali dogodkov, ki težavno vedenje v prvi vrsti 
• usmerjene besedne pohvale. sploh sprožajo, ter prepoznavanju namena takšne-
ga vedenja. Šele ko ugotovimo, katere so tiste si-
Strategije poučevanja socialno-čustvenih spret- tuacije, osebe ali stiki, ki povzročajo osebi stisko in 
nosti zaradi katerih se moteče vedenje pojavi, lahko po-
Strategije poučevanja socialno-čustvenih spret- iščemo pravilne rešitve in s tem ustrezen intenzivni 
nosti zajemajo poučevanje prepoznavanja in bolj- individualni postopek (Jurišić in Kodrič 2014a).
43
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
učiteljice. Do trenutka, ko se je učenec umiril, je 
v razred že prihitela mama, ki je bila poklicana s 
strani razredničarke. Skupaj so se v miru pogo-
vorili in sklenili, da se takšno vedenje ne sme več 
ponoviti. Ne dolgo zatem, nekaj dni kasneje, se je 
isto vedenje ponovilo pri drugem predmetu, pri 
drugi učiteljici. Vedenje, ki se je ponovilo že dru-
gič, je potrebovalo konkretno obravnavo, in to je 
učencu šola tudi ponudila. 
Učenec je prišel v obravnavo pri svetovalni delav-
ki. S to se je učenec že dobro poznal in je bil v po-
govoru z njo sproščen in umirjen. Skozi pogovor 
je svetovalna delavka želela spoznati tri okolja, v 
katere je učenec neposredno vključen: družina, 
šola in širše socialno okolje. O družini je sama 
že veliko vedela, zato je bilo na mestu preprosto 
vprašanje: »Ali se je doma zgodilo kaj, o čemer bi 
se rad pogovoril?« Odgovor na vprašanje je bil ne-
gativen, zato je delavka prešla na drugo učenčevo 
okolje, to je šola. Spraševala ga je o dogajanju v ra-
zredu, kako se tam počuti, kdo je njegov najljub-
ši sošolec in kakšni so odnosi med učencem in 
ostalimi. Na tem mestu je bilo opaziti pri učencu 
nelagodje. Spregovoril je o sošolcu, ki ga nenehno 
izziva, se mu posmehuje in ga izključuje iz skupi-
ne, ker je drugačen, ker ima motnjo. Na tem me-
stu je bila analiza dejavnikov končana. Za njegove 
izbruhe neprimernega in neželenega vedenja je 
bil kriv sošolec, ki se mu je posmehoval za nekaj, 
na kar sam nima vpliva. Počutil se je drugačnega, 
nemočnega in nerazumljenega. Na tem mestu 
Zgodba s terena moram opozoriti, da ni nujno, da bo ocenjevanje 
Za praktično ponazoritev zapisanega bom pred- vedenja vedno potekalo tako »enostavno« in da 
stavila konkretni primer učenca, s katerim sem se bodo vsi učenci že na prvem srečanju odprli in 
individualno delala približno pol leta. Učenec je spregovorili o težavah. 
obiskoval 5. razred osnovne šole, šele pred krat-
kim pa je bil diagnosticiran z ADHD. Gre za mo- Sedaj ko poznamo izvor vedenja, si je potrebno 
tnjo hiperaktivnosti in pomanjkanja pozornosti, ki zastaviti konkretni cilj. Poiskati moramo tudi na-
se lahko izrazi samo v obliki hiperaktivnosti, samo čin oziroma obliko želenega vedenja, ki bo nado-
pomanjkanja pozornosti ali v kombinaciji oboje- mestila trenutno neželeno, pri tem pa mora nova 
ga. Pri učencu je šlo za kombinacijo, torej na eni oblika vedenja zadovoljiti otrokovo potrebo, ki jo je 
strani pomanjkanje pozornosti in na drugi hipe- zadovoljeval preko neželenega vedenja. Cilj, ki smo 
raktivnost. si ga v konkretnem primeru zastavili, se je glasil: 
V obdobju enega meseca učenec svojih čustev 
Zaradi motnje so ga tako učitelji kakor tudi sošolci ne izkazuje več z izbruhi, temveč svoje občutenje 
opisovali kot nemirnega, motečega, tudi zasanja- verbalizira. Drug cilj je bil seznanitev njegovih so-
nega, neprisotnega in neposlušnega. Vsekakor šolcev z naravo motnje, s katero se učenec srečuje 
gre za opise, ki so bili z vidika ostalih utemeljeni. vsak dan, pri tem pa dati priložnost tudi učencu, 
V obdobju skupnega dela, je prišel mesec, ko se da predstavi svoja močna in šibka področja.
je učenec pričel vesti precej moteče. Učenec je 
vstajal od mize, se sprehajal po razredu, nenehno Z učencem smo v nadaljnjih tednih delali tako v 
klepetal, prekinjal učiteljico in še kaj bi se našlo. razredu kakor tudi v individualni obliki. V indivi-
Vse skupaj je privedlo do tega, da se je učiteljica dualnih situacijah se je učenec učil prepoznava-
odločila učenca presesti v kotiček, kjer ne bo mo- ti svoja čustva in jih ubesediti, v razredu pa se je 
til ostalih, prav tako pa bo sam imel svoj mir. V tre- tega učil na konkretnih primerih. Učiteljica ga je 
nutku, ko je učiteljica premaknila mizo, je učenec prvih nekaj dni vodila in mu konkretno sporoča-
mizo ustavil, jo prevrnil, za tem prevrnil tudi stol la: »V tej situaciji moraš svoja občutenja verbalizi-
in kriče odšel iz razreda, neozirajoč se na besede rati,« kasneje pa je zgolj opazovala, kako se sam 
44
Didakta
znajde v različnih situacijah. Na koncu se je učen- Literatura in viri
čevo vedenje spremenilo na bolje, kar mu bo zelo Jurišić, D. B. in Kodrič, J. (2014a): Spodbujanje želenega vedenja je 
zmanjševanje motečega. V: Jurišić, D. B. in Kodrič, J. (ur.): 7. stro-
koristilo tudi tekom nadaljnjih let šolanja, ko se bo kovni posvet- podpora pozitivnemu vedenju, str. 57 - 71. Društvo 
srečeval z najrazličnejšimi posamezniki, ki bodo Downov sindrom Slovenija, Pedagoški inštitut in Center Janeza 
Levca, Ljubljana. Dostopno na: http://www.downov-sindrom.si/
njegove težave dojemali različno. prenosi/7-strokovni-posvet.pdf, 4. 9. 2023.
Jurišić, D. B. in Kodrič, J. (2014b): Načrtovanje spreminjanja mo-
Zaključek tečega vedenja. V: Jurišić, D. B. in Kodrič, J. (ur.): 7. strokovni po-
Neželeno, moteče oz. težavno vedenje je vede- svet- podpora pozitivnemu vedenju, str. 57 - 71. Društvo Downov 
sindrom Slovenija, Pedagoški inštitut in Center Janeza Levca, Lju-
nje, ki mora biti tako ali drugače naslovljeno. Ne bljana. Dostopna na: http://www.downov-sindrom.si/prenosi/7-
glede na to, ali gre zgolj za reakcijo na določeno -strokovni-posvet.pdf, 4. 9. 2023.
situacijo ali gre za zelo dolgotrajno, večkrat poja- Kostov, P. in Štante Vouk, M. (2014): Odzivanje na neželeno in tve-
vljajoče se vedenje, morajo odrasli na to reagirati gano vedenje. V: Jurišić, D. B. in Kodrič, J. (ur.): 7. strokovni po-
svet- podpora pozitivnemu vedenju, str. 72 - 85. Društvo Downov 
in skušati vedenje omejiti. V vsakem primeru je sindrom Slovenija, Pedagoški inštitut in Center Janeza Levca, Lju-
najbolj smiselno delovati že preventivno in s tem bljana. Dostopno na: http://www.downov-sindrom.si/prenosi/7-
-strokovni-posvet.pdf, 4. 9. 2023.
preprečiti možnosti, da bi do kakršnegakoli neže-
lenega vedenja sploh prišlo. V kolikor zares pride Stošić J. (2014): Podpora pozitivnemu vedenju - teoretična izhodišča 
in pregled učinkovitosti pri osebah z Downovim sindromom. V: Ju-
do takšnega vedenja, se moramo zavedati, da rišić, D. B. in Kodrič, J. (ur.): 7. strokovni posvet- podpora pozitivnemu 
je dejavnikov, ki vplivajo na vedenje, veliko. Brez vedenju, str. 57 - 71. Društvo Downov sindrom Slovenija, Pedagoški 
inštitut in Center Janeza Levca, Ljubljana. Dostopno na: http://www.
poznavanja dejavnikov in razlogov, zakaj je do ta- downov-sindrom.si/prenosi/7-strokovni-posvet.pdf, 4. 9. 2023.
kšnega vedenja sploh prišlo, bomo le stežka izo- Stropnik, S. (2014): Ocenjevanje neželenega vedenja. V: Jurišić, D. 
blikovali takšno intervencijo, ki bo zares učinkovi- B. in Kodrič, J. (ur.): 7. strokovni posvet- podpora pozitivnemu vede-
ta. Navsezadnje posameznik s takšnim vedenjem nju, str. 57 - 71. Društvo Downov sindrom Slovenija, Pedagoški in-
štitut in Center Janeza Levca, Ljubljana. Dostopno na: http://www.
nekaj sporoča, mi pa moramo biti le dovolj odprti, downov-sindrom.si/prenosi/7-strokovni-posvet.pdf, 4. 9. 2023.
da sporočilo tudi sprejmemo in se nanj tudi pri-  
Vec, T. (2011): Moteče vedenje: Ozadja in osnovni dejavniki, ki nanj 
merno odzovemo. vplivajo. Socialna pedagogika, let. 15 (št. 2): str. 125–152. 
45
Didakta
ŠOLA V NARAVI
Orientacija na drugačen način
Sabina Stopar, profesorica športne vzgoje, CŠOD, OE LIPA
Orientacijo učenci pogosto zaznajo kot vsebino, ki jim ni preveč ljuba, saj je potrebno imeti 
dovolj znanja za uspešno delo. Učno vsebino sem zastavila kot medpredmetno aktivnost s 
poudarkom na orientacijski dejavnosti v naravnem okolju (vrtača) z naravnimi in umetnimi 
rekviziti in jo nadgradila z Modelom Roke, Estetskim pristopom ter Skrivnostnostjo. Gre za 
inovativne interdisciplinarne primere poučevanja na prostem za trajnostni razvoj, ki jih raz-
vija Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Na slednjih izobraževanjih udeleženec 
pridobi kompetence za samostojno izvedbo učne dejavnosti na prostem ter spozna ak-
tivnosti in metode za poučevanje za trajnostni razvoj v povezavi z didaktiko učenja na pros-
tem in izkušenjskim učenjem.
1 Uvod navodila za delo na dnu vrtače v okolici doma. 
V bližini doma CŠOD Lipa v Črmošnjicah obisko- Opozorila sem jih na varnost pri izvajanju nalog in 
valci občudujejo in raziskujejo njegovo okolico. jim razložila, da nikoli ne prečkamo cest v bližini. 
Presenečeni so nad številnimi drevesnimi vrstami Udeleženci so se v manjših skupinah (3–5 otrok) 
in naravnimi vrtačami. Večinoma učenci ne pre- lotili uvodne naloge, to je bilo zavezovanje čevljev. 
poznajo naravnega pojava. Želela sem jim pribli- Ker ima veliko otrok čevlje, ki se zapirajo na jež-
žati neznano s pomočjo lastne izkušnje. Aktivno- ka, sem pripravila kartonast model. Ko so zavezali 
sti potekajo na prostem v svojstvenem okolju, v/ svoje čevlje ali vezalke na modelu, smo nadalje-
ob vrtači. Medpredmetno sem povezala orienta- vali z delom. Zaradi varnosti in opažanj pri delu z 
cijo z naravoslovjem in tehniko (prostor izvedbe, mlajšimi učenci, da je to znanje slabo priučeno, je 
filtracija vode, izdelava kompasa), likovno vzgojo bil to predpogoj za nadaljnje delo. 
(izdelava gnezda, odtis lubja), matematiko (meri-
tve vrtače in smreke) in slovenščino (ekološki za-
pis) ter športom (gibanje v/ob vrtačah). Inovativ-
nost z vidika prepletanja dveh različnih pristopov 
(Estetski pristop, Model Roka) na nevsiljiv in spon-
tan način sem nadgradila z začetno Skrivnostno-
stjo na dnu vrtače. 
Skozi naloge v naravnem okolju so otroci spozna-
vali orientacijo na drugačen način. Pri izvajanju 
aktivnosti so uporabljali naravni prostor, naravne 
in umetne rekvizite (vrtača, vrv, posode in pribor 
iz odpadne embalaže, naravni materiali …). Pri 
estetskem pristopu so občutili okolje tako, da so 
pri evalvaciji na dnu vrtače (moj prostor) občudo-
vali okolico z vsemi čutili. Pozneje so svoje predlo-
ge varovanja okolja na kratko zapisali. Pri iskanju 
naravne posebnosti jim je bil v pomoč ortofoto 
posnetek ter slikovno in opisno gradivo. Možnost 
opravljanja nalog v lastnem zaporedju, ritmu ter 
prosti izbiri lastnih petih aktivnosti (odprti krog) 
je učence dodatno motiviralo za delo, saj so se 
počutili samoodgovorne za svoje početje. Vse ak-
tivnosti so prenosljive v druga okolja. Zaradi več- Zavezovanje čevljev
kratne uporabe navodil in pripomočkov je učna 
ura trajnostno naravnana.
2 Izvedba dejavnosti Skupina je nato prejela nahrbtnik z vsemi navodi-
Aktivnost sem izvajala z učenci, starimi od 9 do 10 li in pripomočki (ortofoto posnetek okolice doma 
let, udeleženci šole v naravi v domu Lipa v Črmo- Lipa, opis in slikovno gradivo vseh sedmih nalog, 
šnjicah. V uvodu so učenci prejeli osnovna ustna magnet, žlico, žico, posode, voščenke, list papirja …). 
46
Didakta
Prva naloga je od njih zahtevala, da s pomočjo 
opisa poiščejo ustrezno vrtačo in jo s pomočjo 
korakov premerijo (širino, dolžino). Druga naloga 
jih je s pomočjo opisa in fotografije usmerila proti 
smreki, ki jo je bilo potrebno izmeriti na primiti-
ven način. Tretjo nalogo so reševali s pomočjo ze-
mljevida črmošnjiške doline, kjer so med drugim 
s pomočjo legende poiskali določeno goro s pla-
ninsko kočo in zapisali nadmorsko višino. Četrto 
in peto nalogo so našli po opisu, s pomočjo foto-
grafije in uspešno rešene uganke. Njihova naloga 
je bila ustvariti ptičje gnezdo (ob modelu prave-
ga) in narediti odtise lubja različnih drevesnih vrst 
(lipa, en iglavec in en listavec po lastni izbiri). Šesta 
naloga je zahtevala foto lov iskanja podrtega što-
ra in preveritev, ali drži teza glede letnic in orienti-
ranosti drevesa. S pomočjo predhodnega znanja 
o orientaciji (mah na drevesih oz. z izdelavo kom-
pasa) so določili smeri neba. Sedma naloga je bila 
naravovarstvena, saj so odpadno vodo še dodatno 
umazali, ustvarili naraven filter in opravili filtracijo 
vode. Učenci so lahko na posamezni postaji sami 
Delovna vnema ustvarili svojo različico reševanja naloge. 
Zaključili smo z evalvacijo učne ure na dnu vrtače, 
2.1 Odprti krog kjer so učenci razgrnili blazino, se ulegli, zaprli oči 
Oblika dela je bila odprti krog. Učenci so naloge ter občutili naraven prostor. Pogled navzgor jih je 
reševali na določenem prostoru, vendar po la- navdal z enkratnimi občutki, saj so opazovali mo-
stnem vrstnem redu. Poiskati in opraviti so mo- gočne krošnje dreves na vrhu vrtače. Presenetile 
rali naloge na določenih mestih, ki so jih našli s so jih tudi nižje temperature. Svoje občutke o va-
pomočjo opisa lokacije, uganke ali foto lova. Od 
sedmih ponujenih nalog so jih morali opraviti vsaj 
pet. Za povezovanje orientacije v naravnem oko-
lju in doživljanje okolja so se aktivnosti dogajali ob 
domu CŠOD Lipa v/ob naravni »luknji«/vrtači. 
Kateri izziv bo naš? Filtracija vode
47
Didakta
ŠOLA V NARAVI
rovanju okolja in razmišljanja, kaj lahko naredijo - uporabljali smo različne metode in učencem 
doma, ter predloge vaščanom o varovanju okolja omogočili odkrivanje nečesa novega (s pomočjo 
so na kratko zapisali. razgovora, različnih metod in praktičnih aktivno-
sti se doseže cilj); 
2.2 Pedagoški pristopi - otrokom smo omogočili priložnosti za delovanje 
Uporabila sem znanje, ki sem ga pridobila na izobra- in uživanje v naravnem okolju (celotna dejavnost 
ževanjih CŠOD (Model Roka, Estetski pristop, Skriv- se je odvijala v naravi, z naravnimi materiali); 
nostnost), in vse pristope uporabila pri aktivnostih. - povečevali smo njihovo občutljivost in spodbujali 
udeleženčeve povezanosti z lokacijo (boljše opa-
2.2.1 Model roke zovanje okolice ter prepoznavanje objektov v njej; 
Model roke ali »Hand model« je pedagoški pristop, spoznavanje oblike, velikosti vrtače, drevesa). 
kompas, vir navdiha. Za učitelja pomeni celostni pri-
stop k načrtovanju, razmišljanju, refleksiji in evalvaciji. Vključena so nekatera področja učenčevega življenja: 
- povezanost z učenci samimi (med samim izva-
Okvir po Modelu Roka predstavlja ORIENTACIJA – janjem nalog, delitev del), 
trajnostno. - povezanost z naravnim okoljem (premisliti in 
pogledati naokrog, kje najti naravni in odpadni 
Med učno vsebino so spodbujene nadosebne vre- material za delo, boljši stop pri plezanju glede 
dnote pri učencih: naravnih danosti; občutenje narave); 
- spoštovanje in upoštevanje prihodnjih genera- - povezanost z okoljem, ki ga je oblikoval človek 
cij (Znanje je nekaj, kar se naučimo, nekaj ga pa (doma lahko improvizirano ponovijo zadane 
pridobimo. Slednjega lahko usvojimo z razisko- naloge ...);
vanjem, kako je to potekalo nekoč in kako le- - spodbujanje aktivnega prenosa znanja med iz-
-to združiti s sodobnim načinom dela, da bomo kušnjo in po njej (kaj se da izboljšati, kako bi hitre-
čim manj posegali v naravno okolje ter ga ohra- je, bolje izpeljal nalogo). 
njali za bodoče rodove; orientiranje v okolju, 
uporaba požaganega drevesa za spuščanje …); Vključeni so bili ključni naravoslovni pojmi, kot so 
- spoštovanje narave in skrb za stanje našega pretok energije (vstop in učenje v naravi – občutenje 
planeta (spoznavanje kraškega sveta in značil- spokojnosti, miru, sproščenosti), spreminjanje (poža-
nosti vrtače, izdelava gnezda). gano drevo kot sidrišče za plezanje/spuščanje v na-
ravnem terenu, vejice kot gradbeni material za ptičje 
Po Modelu roke so otroci pridobili kompetence za gnezdo), ravnovesje (pazi na naravo, prostor zapustiš 
oblikovanje trajnostne prihodnosti: takšen, kot si vanj vstopil, skrb za okolje). 
- zavedajo se medsebojne povezanosti – jaz, ti in 
svet okoli nas (narava – prostor za sprostitev, gi- 2.2.2 Estetski pristop
banje, skrb za ohranitev okolja); Estetski pristop vključuje občutke in čutne zaznave. S 
- omogočeni so jim bili sodelovanje, udeležba, prepletanjem aktivnosti estetskega pristopa z drugi-
prevzemanje odgovornosti in usmerjanje la- mi pristopi udeleženci celostno doživljajo in spozna-
stnega učenja (učenci znotraj skupine so delo- vajo naravo. Gre za inovativen interdisciplinaren pri-
vali po motu več glav več ve. Npr. domišljija ne mer poučevanja na prostem z elementi estetskega 
pozna meja); pristopa, ki nudi možnost poljubne izbire vrstnega 
- učencem smo omogočili razumevanje in ob- reda opravljanja nalog v določenem okolju (odprti 
vladanje lastnih čustev ter upoštevanje čustev krog). Dve nalogi po lastni izbiri so lahko izpustili. Ob 
drugih (pri neuspešnem poskusu …); evalvaciji so poiskali svoj prostor v vrtači, se posvetili 
- učencem smo dopustili, da so prevzeli odgo- svojim občutkom in izrazili svoja razmišljanja o svoji 
vornost za lastno učenje in razmislek o tem, kaj ekološki ozaveščenosti in svojih ekoloških dejavno-
so se naučili in na kakšen način (npr. glede na stih doma ter zapisali naravovarstvene predloge za 
navodila so sami našli nove možnosti, nove izzi- vaščane vasi Črmošnjice. Večina se ja na dno vrtače 
ve pri premagovanju ovir); spustila/povzpela s pomočjo vrvi, ki je bila zavezana 
- učencem smo omogočili refleksivno in kritično na drevesni štor.
razmišljanje – upoštevanje različnih perspektiv 
za doseganje utemeljenih mnenj in odločitev Vse naloge so natisnjene na eko papirju in plastifi-
(razumevanje navodila). Med izvajanjem učne cirane, kar omogoča trajnostno uporabo. Učenci so 
vsebine so učenci doživeli izkušnje, kot so vzbu- s permanentnimi pisali nanje zapisovali rešitve in jih 
janje in povečanje radovednosti (kam gremo, po evalvaciji zbrisali.
kako in kaj bomo delali ...); 
- udeležence smo vključevali z glavo, srcem in Vse aktivnosti so prenosljive v druga okolja. Če v bli-
roko (uporaba pravega prostora, metod in na- žini ne bi imeli naravne vrtače, bi lahko učenci izme-
činov za uspešno delo); rili del nekega terena (npr. igrišča). Glede na danosti 
48
Didakta
3 Zaključek
Namen, da otroci spoznajo in začutijo neznan nara-
ven prostor v bližini urbanega prostora, pri tem pa se 
medsebojno povežejo s pomočjo raznolikih nalog, je 
bil dosežen. Učenci so izboljšali svoje kognitivne spo-
sobnosti. Nehote so urili svoje motorične spretnosti. 
Spoznali in usvojili so kraški pojem – vrtačo.
Navkljub tekmovalnosti, ki je prisotna v tej starosti, 
so znotraj skupine uspešno sodelovali in opravili 
zadane naloge. Glede na interakcijo je bilo vidno, 
da so uživali v nalogah. Vidno je bilo menjavanje 
vlog pri opravljanju določenih nalog, saj vsaka vsa-
kemu ne ustreza (pregled nad terenom, slabša 
motorika, bralno razumevanje). 
Izdelava kompasa
Vseh sedem nalog je bilo opisanih na plastifici-
kraja izvedbe se zagotovo najde primeren prostor ranih eko listih. Z natančnim branjem, uspešnim 
za izvedbo (npr. primerno drevo za meritev itd.). reševanjem ugank, dobrim opazovanjem okolice 
in branjem zemljevida so učenci razvozlali stojišče 
2.2.3 Skrivnostnost oz. mesto opravljanja naloge. Nekatera vprašanja 
Elemente učenja s skrivnostnostjo lahko vključi- so bila vezana na mesto stojišča in je bilo nujno, da 
mo v aktivnosti tako za motivacijo kot tudi za spo- tam opravijo zadane naloge. S tem so dokazali, da 
znavanje in učenje o novih vsebinah. Uporabimo so našli ustrezno lokacijo. Nekatere naloge so lah-
lahko zgodbe, posebne pripomočke ter aktivnosti ko opravili tudi drugje, a so npr. potrebni material 
učenja na prostem, povezane s kurikulumom, mo- dobili samo na stojišču. 
tivacijo in refleksijo. 
Pri težjih nalogah so imeli v pomoč zapisane na-
Skrivnostnost je bila prisotna že na začetku ure, saj mige, skice izdelka, navodila za izdelavo po korakih 
otroci niso vedeli, čemu so se znašli v bližnji luknji (kompas, filtracija vode). Vse skupine so bile samo-
(vrtači) in čemu bodo prejeli nahrbtnike. Po preje- stojne, saj so imele svoj nahrbtnik z vsemi potreb-
mu nahrbtnika so odkrivali navodila posameznih ščinami in so lahko tudi hkrati delali isto nalogo. 
nalog in rekvizite za delo. Niso vedeli, da bodo ime-
li orientacijo na drugačen način in katere naloge Pri evalvaciji so povedali, da jim je bilo všeč, da so 
jih čakajo. Skrite oblike so iskali s pomočjo ortofoto lahko izbrali poljubne naloge, ki so jih opravljali v 
posnetka, slikovnega in opisnega gradiva. Le-ti so svojem zaporedju, da niso bili časovno omejeni in 
jim nudili namige za uspešno iskanje mesta opra- vodeni, a so imeli stalno podporo s strani učiteljice. 
vljanja naloge. Večina stvari je bila zanje nova in z njimi se še niso 
srečali, zlasti okolje je predstavljalo nov učni pro-
stor. Všeč jim je bilo, da je lahko več skupin hkrati 
opravljalo isto nalogo. Pridobili so nove izkušnje in 
znanja, uporabna za življenje.
Navkljub temu, da so bili pripomočki dodatno zapaki-
rani, so jih nekateri v delovni vnemi slabo pazili in so jih 
založili ali izgubili. Slednje je bilo pričakovano, zato sem 
imela rezervne pripomočke, liste, flomastre, magnete 
itd. vnaprej pripravljene. Najbolj jih je pritegnilo samo-
stojno terensko delo. Nekatere skupine so si znotraj 
opravljanja določene naloge delo razdelili, kar jim je 
omogočilo, da so uspešno opravili vseh sedem izzivov. 
Nekatere skupine so iskale svojstvene načine reševa-
nja nalog, kar jim je dodatno vzelo veliko časa in niso 
utegnili narediti vsaj zadanih petih nalog. Nekateri so 
občasno »pokukali« k sosedom, dobili namig in nato 
samostojno nadaljevali z delom. Ob evalvaciji so si bili 
enotni, da so se veliko naučili, da bi želeli še kdaj nada-
ljevati s tovrstnih delom in da je prehitro minilo. Všeč 
Odtis drevesnega lubja jim je bila takšna »igra«.
49
Didakta
MEDNARODNO SODELOVANJE
Erasmus+ v Italiji: 
izobraževanje na prostem
Merita Korenica, prof. ang. jez. in lit., Osnovna šola Trnovo
Članek opisuje izobraževanje v Italiji v okviru programa Erasmus+. Poleg opisa poteka 
izobraževanja članek zajema glavne metode in cilje izobraževanja na prostem kot novega 
načina učenja. Izobraževanje, ki so se ga udeležili tudi učitelji s Cipra, Madžarske, Walesa in 
Nizozemske, je združevalo veliko kulturno-zgodovinskih in strokovnih vsebin. Ciljno je razvija-
lo različne spretnosti – organizacijske, socialne in kognitivne. Potekalo je na različnih lokaci-
jah – na hotelski terasi, v parku, v mestu in na hribu. Opisani pristopi in vsebine so primeri do-
bre prakse, ki jih lahko uporabimo tudi v našem okolju za nadaljnje poučevanje na prostem.
Uvod pouk. Lahko rečem, da je izobraževanje, o katerem 
Dandanes imamo na voljo veliko izobraževanj. We- poročam v prispevku, potekalo na vsakem koraku, 
binarji, seminarji in mednarodne konference so do- tako v učilnici kot izven nje, in bo zagotovo vplivalo 
stopne preko spleta in se jih lahko udeležimo tudi na moje delo v prihodnosti.
od doma. V Sloveniji imamo učitelji možnost udele-
žiti se plačljivih in brezplačnih izobraževanj. Na štu- Boljše izobraževanje za boljši jutri
dijskih skupinah, s sodelovanjem v projektih in ra- S projektom »Boljše izobraževanje za boljši jutri« je 
zvojnih nalogah si učitelji tudi v živo delijo in nadgra- naša šola v okviru Erasmus+ programov mobilnosti 
juje svoje znanje in izmenjujejo izkušnje. Toda nekaj dobila sredstva za izvedbo projekta. Tako sva se s 
posebnega je izkušnja, ko se učitelj izobražuje v živo kolegico med 2. in 8. julijem 2023 udeležili izobraže-
v tujini, v družbi učiteljev iz različnih držav, kjer po- valnega programa v Bologni z naslovom »Outdoor 
leg strokovnih spoznanj pridobi še druga znanja in Education – A New Way of Learning«. Udeležili so se 
sposobnosti. Poleg tega taka izkušnja pripomore k ga tudi učitelji s Cipra, Madžarske, Walesa in Nizo-
osebnostni rasti učitelja in posledično bogati njegov zemske. 
Znamenitosti Bologne – Le Due Torri (levo) in arkade (desno)
50
Didakta
Izobraževanje je bilo namenjeno poudarjanju po- da so v središču mesta stavbam dogradili arkade, 
membnosti izobraževanja na prostem. Predstavlje- ki so zdaj pod zaščito Unesca. Arkade se med seboj 
no je bilo veliko praktičnih vaj na različnih lokacijah razlikujejo po barvah in poslikavah in so prava paša 
poleg učilnice – v hotelski veži, na hotelski terasi, v za oči. V šali pravijo, da zaradi njih v Bologni proda-
parku, v mestu in na hribu. Udeleženci smo si nese- jo malo dežnikov. Na glavnem trgu Piazza Maggio-
bično izmenjevali mnenja in delovne izkušnje in se re razkaže svojo velikost in lepoto največja cerkev v 
tako bogatili z novimi. Pomemben del izobraževa- Bologni, bazilika San Petronio. Bologna je univerzi-
nja v programih Erasmus+ je tudi sklepanje prijatelj- tetno mesto in v centru se opazi veliko študentov, 
stev ter nadaljnje sodelovanje med šolami. ki prihajajo z različnih koncev sveta. Kroži vraževerje, 
da morajo študenti hoditi okrog trga in ga ne smejo 
Pred odhodom prečkati, ker sicer ne bodo dokončali študija. Naša 
Pomembne obveznosti pred odhodom so korespon- vodička je temu verjela – ko smo prečkali trg, je ste-
denca s predstavnikom organizatorja izobraževanja, kla naokrog. S hudomušnimi zgodbami smo že prvi 
podpisovanje dokumentacije, organiziranje prevoza dan izvedeli veliko o bogati zgodovini mesta in spo-
in bivanja. Ker je bila namestitev urejena v sklopu iz- znali njegovo središče. Za predstavitev kulinarike so 
branega izobraževanja, sva s kolegico imeli več časa za nas organizirali večerjo v lokalni gostilni – oštariji, 
za ostale zadolžitve. Ena je poskrbela za dopisovanje, kjer so nam postregli z mortadelo, narezki, siri in do-
druga pa je organizirala prevoz. Izbrali sva znanega mačim kruhom. Ves čas smo bili udeleženci skupaj 
prevoznika, ki naju je pripeljal do hotela. Poleg tega ter se družili in spoznavali. Po večerji smo si tudi na 
sva v informativnem centru v Ljubljani zbrali nekaj hotelski terasi delili vtise prvega dne, ki so bili čudo-
brošur in zgibank o Sloveniji in Ljubljani in skupaj z viti, hkrati pa smo vsi z veseljem pričakovali strokov-
zloženko o naši šoli pripravili gradivo, potrebno za ni del izobraževanja. 
predstavitev šole. Tako sva bili pripravljeni za odhod.
Uradno spoznavanje in predstavitve šol 
V Bologni – spoznavanje mesta, kulture in ku- Naslednji dan smo se udeleženci izobraževanja ob 
linarike osmi uri zbrali v učilnici, kjer nas je pričakala glavna 
Vožnja do Bologne je trajala štiri ure. Predstavnica predavateljica, po poklicu profesorica angleškega in 
tečaja je ob dogovorjeni uri zbrala vse udeležence francoskega jezika. Predstavila nam je svoji pomoč-
(približno 20) in nas seznanila z informacijami o bi- nici, pripravnico in študentko, ki sta pomagali pri 
vanju, z lokacijo učilnic, jedilnice ipd. Dobili smo kar- opravljanju dejavnosti. Potem ko nas je seznanila s 
te za avtobus, podobne ljubljanski Urbani, in bone programom, cilji in potekom pouka za ta dan, smo 
za zajtrk, občasna kosila in večerje. V veži smo se se udeleženci uradno predstavili. Predavateljica je 
takoj začeli spoznavati. Razdeljeni v dvojice smo za poleg tega želela, da izrazimo naša pričakovanja in 
uvodno »prebijanje ledu« povedali dve laži in eno re- skrbi v zvezi s tečajem. Pričakovanja so bila skoraj 
snico o sebi. Druga oseba je ugibala, katera poved je identična, vsi smo se želeli vrniti domov z več znanja. 
bila resnična. Tako se je ustvaril prvi stik med ude- Nekateri udeleženci so povedali, da jih skrbi, da se 
leženci, kjer se je slišalo veliko smeha, saj smo uči- ne bodo mogli pravilno izražati v angleščini, saj je iz-
telji že na začetku pokazali veliko domišljije. V tako obraževanje potekalo v angleškem jeziku. Predava-
sproščenem vzdušju smo druženje in spoznavanje teljica je zagotovila, da bo potekala razlaga v ustre-
nadaljevali v bližnji restavraciji, na kosilu, kjer smo znem tempu in da si bomo po potrebi pomagali s 
preizkusili lokalno hrano, ki je spodbudila še boljše prevodi ali dodatno razlago. Tako je tudi bilo.
počutje. Izvedeli smo tudi, da se bomo v takem šte-
vilu srečali le nekajkrat in da se bo skupina s Poljske Sledil je bolj vznemirljiv del dejavnosti, ko smo pred-
udeležila drugega tečaja. Tako je naša skupina štela stavili naše šole in delo na šolah. Zelo zanimivo je 
11 udeležencev. bilo izvedeti, kako kolegi v tujini izvajajo pouk, na kaj 
so druge šole ponosne ter kakšne so njihove vizije za 
Nekaj ur pozneje se je začelo vodeno spoznava- prihodnost. Opisala bom nekaj primerov, ki so se mi 
nje mesta. Na zbornem mestu nas je čakala druga zdeli zanimivi.
predstavnica tečaja, študentka psihologije iz Kana-
de, ki preko programa Erasmus+ nadaljuje svoj štu- Skupina učiteljev iz Nizozemske je bila najbolj šte-
dij v Bologni. Seznanila nas je z bogato zgodovino vilčna. Povedali so, da izvajajo veliko pouka v avlah 
Bologne in za vsako pomembno znamenitost po- šole in na prostem, posebej v naravi, ker živijo na po-
vedala eno anekdoto. Začela je z opisom dveh stol- deželju. Za raziskovalne naloge imajo vsi učenci na 
pov (Le Due Torri), ki so jih bogate družine v Bologni voljo prenosnike, zato lahko delajo povsod. Omenili 
gradile ne le za obrambo, ampak tudi, da bi drugim so, da najmlajše že v prvi triadi uvajajo v projektno 
pokazale, kako bogate so. Višji stolp je pomenil ve- delo z informacijsko opremo. Veliko prej kot pri nas 
čje premoženje. Od stotih sta ostala le dva stolpa, učencem ponudijo tudi delo z žago, olfa nožem in 
ki zdaj služita za turistične namene in kot mesto za ostalimi orodji. Prikazali so svojo petletno vizijo, kjer 
zmenke. Druga arhitekturna značilnost Bologne je, je med cilji medgeneracijsko sodelovanje in dru-
51
Didakta
MEDNARODNO SODELOVANJE
Načrt za dan dejavnosti
ženje s starejšimi občani, tako da bodo dejavnosti Sledila je debata in izmenjava izkušenj. Ker so bili 
usmerjene k uresničevanju tega cilja. Presenetilo udeleženci učitelji različnih predmetov, od razre-
me je, da učitelji hkrati delajo na različnih šolah, ki so dnega pouka in športnih pedagogov preko učite-
med seboj oddaljene do 35 kilometrov. Učiteljica na ljic angleščine in slovenščine do profesorja fizike na 
razredni stopnji je povedala, da s svojim razredom srednji šoli in učitelja naravoslovja, ki je hkrati hišnik, 
dela tri dni, potem na drugi enoti uči športno vzgojo so bile izkušnje in ideje, ki smo si jih izmenjali, toliko 
dva dni. Pogosto so učitelji v nižjih razredih tri dni v bolj pestre in zato neprecenljive. Že po prvem dnevu 
tednu s svojim oddelkom, druga dva dneva pa dela- smo torej ustvarili učečo se skupnost.
jo v ostalih enotah.
Potek izobraževanja 
Učiteljica iz Madžarske je predstavila sistem dela, ki Vsak dan smo se najprej zbrali v učilnici in potem 
je podoben našemu. Glede izobraževanja na pro- na različnih lokacijah opravljali dejavnosti. Vseskozi 
stem je izpostavila, da je odvisno od posameznega smo bili aktivni, se učili, raziskovali in ustvarjali. Delo 
učitelja. Osebno se trudi, da bi učence izobraževala je potekalo v dvojicah, manjših skupinah ali pa smo 
tudi izven učilnice. Ustvarja učna okolja v muzejih, bili razdeljeni v dve skupini – odvisno od nalog. Ko-
kinu ali v naravi. ristno je bilo opazovati predavateljičine pristope in 
metode dela, s katerimi je dosegala cilje in zajemala 
S kolegico sva predstavili vse dneve dejavnosti, ki več zadanih ciljev z eno dejavnostjo. Na koncu pou-
jih imamo v letnem delovnem načrtu na OŠ Trnovo ka smo vedno preko mobilne aplikacije ovrednotili 
v Ljubljani. Na naši šoli spodbujamo izobraževanje delo predavateljice. Popoldneve smo organizirano 
izven učilnice z organiziranimi tabori ali s šolami v ali samostojno izkoristili za odkrivanje kulturno-zgo-
naravi, ki se izvajajo od 1. do 9. razreda. Tudi pri nas dovinskih znamenitosti in kulinarike.
avle uporabljamo kot prostor za izvajanje pouka, kot 
podaljšano učilnico ali za učenje. Z različnimi projek- Na tovrstnih izobraževanjih je en popoldan sredi te-
tnimi dnevi in z raziskovalnimi nalogami učencem dna prost. Organizatorji so nam ponudili nekaj bli-
omogočamo učenje izven učilnice. žnjih turističnih destinacij in nam pomagali pri logi-
52
Didakta
stiki, nakupu kart in organiziranju večerje. Vsi udele- slednje postaje, kjer so bile na vrsti vaje nebese-
ženci naše skupine smo se odločili za obisk Firenc. dnega razvrščanja po višini, barvi oči, starosti ipd. 
Kolega iz Nizozemske, ki je že prej obiskal Firence, Zanimiva je bila tematska vaja iz naravoslovja, ki 
nam je v nekaj urah obiska razkazal glavne zname- je hkrati razvijala opazovanje, pozornost in gibal-
nitosti tega znamenitega mesta. ne spretnosti. Predavateljica je razdelila vloge, in 
sicer je imela vsaka žival dva predstavnika. Živali 
Praktične vaje in novosti višje stopnje so lovile tiste na nižji, da bi prežive-
Izobraževali smo se za organiziranje, koordinira- le. Vaja se je končala na zabaven način, z veliko 
nje in pripravo okolja za izvedbo pouka na pro- smeha. Naslednje vaje so bile gibalne – lovljenje, 
stem. Glede na okolje (park, hrib, šolsko igrišče ali hoja do vrha hriba in opazovanje narave. Na hribu 
šolska avla) smo se naučili izbrati vsebine. V vlogi smo ob izpolnjevanju učnega lista, ki je bil med-
učencev smo se preizkusili v vajah umirjanja, kot predmeten, poleg vprašanj iz naravoslovja dobili 
so zelo počasna hoja, vaje za razvijanje posluha, še likovne naloge – ustvarjanje predmetov iz vejic, 
nebesedno opazovanje okolice ipd. Potem smo trave in lubja. Sledila je še jezikovna in glasbena 
po celem terenu v obliki »lova za zakladom« iskali točka, ki smo jo ustvarili in posneli. Vsi smo bili za-
založene predmete, ki jih je pomočnica predava- dovoljni s pridobljenim znanjem in opravljenim 
teljice predhodno pripravila. Tematska naloga je delom.
bila vezana na naravoslovje, in sicer opazovanje 
in poimenovanje rastlin, dreves in žuželk v parku. Omenila bi še dve aktivnosti, od katerih smo prvo 
Nato smo v eni šolski uri pripravili podoben dan izvedli s kartami Dixit. Na zelo preprost način smo 
dejavnosti na istem terenu. V moji skupini sva s pomočjo slik na kartah v skupini sestavljali de-
bili dve jezikoslovki, učitelj razrednega pouka in finicijo izobraževanja na prostem. Karte, ki smo 
učitelj športne vzgoje. Teren smo razdelili na tri jih izbrali, so predstavljale naše osebnosti in in-
postaje za umirjanje in čuječnost, za igre in raz- terese. Vsak je obrazložil svojo izbiro in z dobrim 
vijanje gibalnih spretnosti ter za tematsko učenje argumentiranjem in dogovarjanjem smo nalogo 
(naravoslovja, matematike itn.). Glede vsebine opravili. Karte Dixit se mi zdijo zelo uporaben di-
smo se dogovorili ter izbrali nekaj novo naučenih daktičen pripomoček, posebej za učitelje jezikov.
vaj in nekaj tistih, ki smo jih preizkusili že prej. Iz-
delali smo plakat, na katerega smo zapisali načrt Druga novost je bila – vsaj zame – aplikacija Acti-
in ponazorili svoje delo. onbound, s katero smo s telefoni v centru mesta 
opravljali naložene naloge. Poleg digitalnih spret-
En dan dejavnosti je potekal na bližnjem hribu nosti smo s to vajo razvijali orientacijo in iznajdlji-
Villa Ghigi, ki ga šole uporabljajo za izobraževalne vost, saj je nekaj nalog zahtevalo uporabo tik pred 
namene. Z vajami smo začeli že pri vznožju hri- zdajci naučenih italijanskih povedi.
ba – tiho smo opazovali in poslušali naravo do na-
Nekaj nalog iz opisanega nabora sem že uporabi-
la v tem šolskem letu. Učence so pritegnile, zato 
upam, da bom našla pot, da pridobljeno znanje 
delim še naprej.
Zaključek
V sklopu Erasmus+ projektov je na voljo veliko 
različnih izobraževanj. Osebno se mi je zdelo iz-
obraževanje z naslovom »Outdoor Education – A 
New Way of Learning« zelo zanimivo, saj me je 
spodbudilo k razmišljanju, kako prilagoditi pouk 
in ponuditi učencem strukturirano, a neobičajno 
izobraževanje. Dobila sem izkušnje pri vodenju 
pouka ter organiziranju kognitivnih in sprostitve-
nih dejavnosti. Seznanila sem se z zamislimi za 
izpeljavo pouka in izobraževalnih dejavnosti izven 
učilnice. Pomembna je tudi priložnost spoznava-
nja kolegov iz drugih držav in njihovega dela ter 
izmenjava izkušenj. V okviru Evropskega dneva 
jezikov smo z učenci poslušali posnetek učencev 
iz Nizozemske, ki mi ga je na prošnjo poslal kole-
ga z izobraževanja. Načrtujeva še druge dejavno-
sti v prihodnje. Sklenem lahko, da je vse skupaj 
Ustvarjanje definicije s kartami Dixit izpolnilo in preseglo moja pričakovanja.
53
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Medvrstniško nasilje v luči ciljev 
trajnostnega razvoja
Alenka Gabrovec, višja svetovalka področja I, Zavod RS za šolstvo
Medvrstniško nasilje je kompleksen izziv družbe in je postalo osrednja tema različnih razprav 
in raziskav. Sestavni del medvrstniškega nasilja so zatiranje in ponavljajoča se, namerna 
ponižanja, ki imajo škodljive posledice tako za posameznika kot družbo. Prav tako pa ogrožajo 
cilje trajnostnega razvoja, ki so zasnovani kot globalni poziv k ukrepanju za odpravo neenako-
sti, zaščiti okolja, kakovostnemu izobraževanju in spodbujanju blaginje za vse ljudi. V vzgojno-
izobraževalnih zavodih je količina odkritega medvrstniškega nasilja zgolj vrh »ledene gore«. 
Preprečevanje in zajezitev le-tega ni izziv zgolj zavodov, ampak celotne skupnosti. Le s sodelo-
vanjem različnih deležnikov in celostnim pristopom se medvrstniško nasilje lahko zajezi.
Zdrav osebni razvoj je pravica vsakega otroka in trajnostnega razvoja, ki so zasnovani kot globalni 
je ključnega pomena za prihodnjo blaginjo vsake poziv k ukrepanju za odpravo neenakosti, zaščiti 
družbe. Noben otrok ne bi smel biti izpostavljen okolja in spodbujanja blaginje za vse ljudi (Vir 2).
samovoljnemu nezakonitemu vmešavanju v nje-
govo zasebno življenje, družino, dom, nezakoni- Razširjenost medvrstniškega nasilja je resen 
tim napadom na njegovo telo, čast in ugled. Vsaj družben problem. Otrok z vključitvijo v vzgojno-
tako pravi Konvencija o otrokovih pravicah (1997). -izobraževalni zavod (v nadaljevanju VIZ) dobi nov 
Ta »pravica« pa je načeta, ko je govora o medvr- krog prijateljev in odnosi z njimi imajo vse po-
stniškem nasilju. membnejšo vlogo v njegovem življenju. Ti odnosi 
lahko prispevajo k otrokovemu dobremu počutju 
Otrok v razvoju je posebno ranljiv, a ravno izku- in socialni kompetentnosti, vendar so povezani 
šnje, ki jih otrok dobi v najzgodnejšemu obdobju tudi z morebitno izpostavljenostjo novim obli-
pomembno vplivajo na njegov nadaljnji osebni kam viktimizacije. Medvrstniško nasilje v VIZ je 
razvoj. Če je ta izkušnja negativna in/ali zaznamo- v zadnjih dveh desetletjih v različnih državah po 
vana s travmami, otrok razvije negativen odnos svetu postalo osrednja tema različnih razprav in 
do sebe in okolice. Posledice tega negativnega raziskav (Smith in Ananiadou 2003, 190–200). 
dojemanja se lahko odražajo v različnih motnjah, 
neprimernem vedenju ali destruktivnem vedenju Zadnja raziskava Unicefa (Slika 1) je pokazala, da 
(Gostečnik 2016, 2023; Kompan Erzar 2019). Otrok je vsak 4–5 otrok v Evropi ustrahovan (bullying) 
tekom odraščanja v odgovorno odraslo osebo po- s strani vrstnikov (Vir 1). Raziskava je bila opra-
trebuje oblikovano varno, spodbudno, spoštljivo vljena med otroki, starimi med 13 in 15 let. Kar 
in podporno okolje. Kar je predpostavljeno v ciljih 26 odstotkov fantov in 23 odstotkov punc v Slo-
trajnostnega razvoja, predvsem v CTR 3: Zdravje veniji je dejalo, da so bili v zadnjih 30 dneh žrtev 
in dobro počutje, CTR 4: Kakovostno izobraževa- medvrstniškega nasilja (ustrahovanja). Vsak četrti 
nje, CTR 5: Enakost spolov in CTR 16: Mir, pravič- otrok v Sloveniji je torej žrtev medvrstniškega na-
nost in močne institucije (Bianchi in drugi 2023). silja (ustrahovanja), kar vsekakor kliče po čimprej-
šnjem celostnem pristopu in obravnavi vseh de-
Medvrstniško nasilje je postalo pomemben ležnikov – staršev, VIZ, državnih institucij, lokalne 
družbeni izziv skupnosti ter vseh posredno in neposredno vple-
Zadnja desetletja so zaznamovana s hitro preo- tenih v proces odraščanja otroka. 
brazbo družinskih in družbenih struktur, globa-
lizacijo, podnebnimi spremembami, naravnimi Medvrstniško nasilje ni novodobni družbeni izziv
pojavi, digitalizacijo, množičnimi migracijami, Medvrstniško nasilje ni sodoben družbeni pro-
vse pogostejšimi in odmevnejšimi nasilnimi in blem. Prvi pomemben prispevek na to tematiko 
kriminalnimi dejanji, različnimi politikami v ime- je že leta 1897 napisal Fredbric I. Burk, kjer se je 
nu enakopravnosti … kar močno vpliva na seda- spraševal, zakaj so določena vedenja, ki imajo 
nje generacije. Medvrstniško nasilje kot odziv na znake nasilja, v družbi sprejemljiva in pri fantih 
družbeno dogajanje je postalo pomemben izziv celo zaželena. V sedemdesetih letih prejšnjega 
in ima škodljive posledice tako za posameznika stoletja so v Skandinaviji ponovno naslovili vpra-
kot družbo in nenazadnje je tudi v neskladju s cilji šanje medvrstniškega nasilja (Pikas 1989, 95–100). 
54
Didakta
Slika 1: Odstotek otrok, ki so bili v zadnjih 30 dneh žrtev medvrstniškega nasilja. (Vir 1)
Najvidnejša strokovnjaka, ki sta se ukvarja s samo silje ene ali več oseb proti eni ali več osebam, ki so 
definicijo pojma, sta bila Anatol Pikas in Dan šibkejše (fizično, psihično ali socialno) od povzro-
Olweus. Slednji je medvrstniško nasilje opredelil čitelja« (Sullivan 2011). Kljub temu se pomen le-te-
kot »pojav namerne agresije ene ali več oseb na ga zmanjšuje in se ga skuša obravnavati zelo po-
drugo ali druge osebe, ki se ponavlja in ohranja pulistično, kot del odraščanja, ki bo otroke okrepil 
skozi čas ter pri katerem obstaja neravnovesje in jih naredil samostojnejše.
moči med napadalcem in žrtvijo« (Olweus 1993).
Medvrstniško nasilje ogroža cilje trajnostnega 
Šele od konca sedemdesetih let prejšnjega sto- razvoja
letja so se v različnih družbenih kontekstih zače- Sestavni del medvrstniškega nasilja so zatiranje 
le razvijati študije in različni pristopi medvrstni- in ponavljajoča se, namerna ponižanja, kar ni v 
škega nasilja. Njihov primarni cilj je bil zmanjšati skladu s temeljno demokratično pravico otroka 
pojavnost medvrstniškega nasilja in preprečiti (Lešnik in drugi 2023). 
posledice, ki jih le-ta pušča na otrocih. Hkrati so 
upoštevali dejstvo, da je lahko določeno vedenje Otrok, ki je žrtev medvrstniškega nasilja, se lahko 
v nekaterih krajih in časih sprejemljivo, na drugih sooča s: 
mestih in v drugem času pa se lahko obravna- • čustvenimi posledicami (depresija, tesnoba, 
va kot kaznivo dejanje. Posledično se je pomen občutek osamljenosti, zmanjšana samopo-
medvrstniškega nasilja razširil, prav tako odnos doba, občutljivost na čustvene stiske, motnje 
do njega. Tako so vedenja, ki so še dobrih dvajset hranjenja, misli na samomor …), 
let nazaj veljala za del odraščanja, zdaj družbeni •  fizičnimi posledicami (poškodbe, modrice, 
problem, ki ga je treba nadzorovati (Koo 2007, zlomi …), 
109–112). •  vedenjskimi posledicami (sprememba v ve-
denju, umikanje, agresija, upadanje akadem-
Definicija medvrstniškega nasilja je zelo jasna: skega uspeha, neudeležba v šoli, zloraba pre-
gre za »zavestno in ponavljajoče se agresivno, povedanih in dovoljenih substanc, samopo-
manipulativno, izključevalno vedenje oziroma na- škodovanje …),
55
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
• socialnimi posledicami (izolacija, nedružab- Eden od ključnih ciljev trajnostnega razvoja je 
nost, prekinitev oz. zmanjšanje stikov tako z zagotavljanje zdravega življenjskega sloga za vse 
vrstniki kot tudi bližnjimi …) (CTR 3). Medvrstniško nasilje lahko povzroči resne 
•  ter z učnim neuspehom. (Klemenčič in drugi fizične in čustvene posledice žrtvi, ki vključujejo 
2016) stres, anksioznost, tesnobo, depresijo, druge ču-
stvene stiske in celo samomorilne misli. Privede 
Vse to je v nasprotju s cilji trajnostnega razvoja lahko do poškodb, modric, zlomov in drugih zdra-
(Slika 2). Na stres in čustvene posledice pa niso vstvenih težav, kar lahko vodi v slabše duševno in 
imuni niti opazovalci, bližnji žrtve in povzročitelja fizično stanje otrok ter negativno vpliva na njiho-
ter osebe, ki skušajo nastalo situacijo razrešiti. vo splošno blaginjo in ovira normalni otrokov vse-
splošni razvoj.  
Žrtve medvrstniškega nasilja se lahko soočajo s 
težavami pri učenju in koncentraciji v šoli. Žrtev Dostikrat se zgodi, da medvrstniško nasilje vklju-
nasilja se lahko izogiba šoli zaradi strahu in te- čuje tudi obliko spolnega nadlegovanja in diskri-
snobe, kar ji preprečuje, da bi izkoristila vse po- minacije. Deklice so pogosto tarče spolnega na-
tencialne možnosti za izobraževanje in osebni dlegovanja (otipavanje, slačenje, neprimerna na-
razvoj. Strah pred ponovno prizadetostjo oziroma migovanja), kar vodi do neenakega obravnavanja 
stopnjevanjem nasilja je tako močan, da je veli- med spoloma. Prevečkrat se zgodi, da se medvr-
ko lažje in varneje sprejeti etiketo, ki jo s svojim stniško vedenje med spoloma označi kot igra, del 
vedenjem pridobi (»je vihrav otrok«, »ni sposoben odraščanja ali se celo spolno pogoji. Posplošeno 
otrok«, »je otrok s posebnimi potrebami«). Z vsa- velja prepričanje, da se fantje v igri pretepajo in 
kim svojim nadaljnjim vedenjem zgolj potrdi pri- včasih otipavajo deklice, deklice pa se zgolj ver-
dobljeno etiketo in si počasi, nehote zapira vrata balno »prepirajo«. Praksa je pokazala, da je dosti-
akademskega napredovanja. Sčasoma žrtev, če krat ta »igra, ki je del odraščanja« v resnici dojeta 
ne spregovori o tem, kaj se ji dogaja, začne verjeti, kot nasilno dejanje. Prav tako se lahko deklice 
da je manjvredna, neumna, nesposobna, lena, kar stepejo (npr. dogodek v Celju spomladi 2023 (G. 
vsekakor vpliva na njeno nadaljnjo življenjsko pot. C. 2023; Štor 2023)), spolno nadlegujejo (otipavajo, 
Omenjeno je v neskladju s četrtim ciljem trajno- nadlegujejo preko spleta ali osebno) in so fantje 
stnega razvoja, ki predpostavlja zagotavljanje ka- verbalno nasilni, kar lahko privede do resnih po-
kovostnega izobraževanje za vse. škodb (npr. mladostnik v Velenju zabodel vrstnika 
Slika 2: Cilji trajnostnega razvoja, ki so ogroženi zaradi medvrstniškega nasilja. 
56
Didakta
ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Slika 3: Otrok s svojim vedenjem izraža svojo notranjo stisko. 
(Pirš 2020)). Posplošeno obravnava tovrstnega na- tja, čeravno le-te vedno ne bodo ustrezne. Kar na-
silja, ki je prepogosto prežeto s tradicionalnimi pre- enkrat bo več bolan, bo izostajal od pouka, se bo 
pričanji, prispeva k neenakosti med spoloma, kar pretepal ali zapiral vase, bo samopoškodovalen ali 
je v nasprotju z načeli enakosti spola in pravico do bo uničeval lastno in tujo lastnino … Variacij, ki se 
enakih možnostih za vse ne glede na spol (CTR 5). ob tem pojavijo, je toliko, kot je otrok, ki so žrtve 
(Klemenčič in drugi 2016; Lešnik in drugi. 2023). 
Medvrstniško nasilje je lahko pokazatelj slabih 
odnosov v družbi in pomanjkanja učinkovitih me- Pomembno je, da se medvrstniško nasilje v prvi 
hanizmov za reševanje konfliktov. Je pokazatelj vrsti prepreči s spodbudnim, spoštljivim in var-
družbe, v kateri nista zagotovljena mir in pravič- nim (učnim) okoljem, ki omogoča trajnostno pri-
nost, kršena je pravica do varnega in spoštljive- hodnost in posledično blaginjo za vse. V kolikor 
ga okolja za vse. Žrtve nasilja so deležne zlorab in do njega vseeno pride, se mu ne sme zmanjševati 
poniževanja, kar načenja njihovo dostojanstvo in pomena, ampak se ga mora obravnavati resno in 
človekove pravice (Podcilj CTR 16), hkrati niso de- pravočasno z ustreznimi ukrepi, ki bodo med dru-
ležne »spodbujanja miru, pravičnosti in močnih gim prispevali tudi k temu, da se tovrstni dogodki 
institucij«, ki bi jih lahko v za njih nasilni situaciji ne bodo ponavljali. Pri tem imajo ključno vlogo 
zavarovale (CTR 16). vzgojno-izobraževalni zavodi. 
Preprečevanje in obvladovanje medvrstniškega Vloga vzgojno-izobraževalnih zavodov pri med-
nasilja je ključnega pomena za doseganje ciljev vrstniškem nasilju
trajnostnega razvoja. Namreč otrok, ki je žrtev, bo V današnjem tempu življenja otroci velik del svo-
zaradi strahu, sramu, občutka krivde, slabše sa- jega dneva preživijo v prostorih VIZ, zato imajo 
mopodobe in v upanju, da se bo izognil nasilnim slednji pomembno vlogo pri preprečevanju in 
situacijam, izoblikoval različne strategije prežive- zmanjševanju nasilja med vrstniki. Le s pravim 
57
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
in takojšnim odzivom na nasilne dogodke lahko Soočenje za žrtev pomeni dodatno viktimizacijo 
zaposleni v VIZ zmanjšajo posledice in preprečijo in zlorabo, le da tokrat s strani osebe, ki bi jo mo-
nadaljevanje viktimizacije (Aničić in drugi 2017). rala zaščititi in ji pomagati. Vedno, ko se pojavi na-
Pri obravnavi medvrstniškega nasilja je nujno, silni dogodek, se najprej zaščiti žrtev, nikakor se 
da se ukrepa v skladu z vlogo, ki jo posredno ali ne organizira soočenja ali mediacije oziroma po-
neposredno vpleteni v dogodku ima. Svoj odnos dobnih pristopov. Nasilne dogodke obravnavajo 
izrazi z ničelno toleranco do nasilja, da žrtvi ver- odrasle osebe in nikakor ne otroci, saj nimajo ne 
jame in priznava občutke, ki jih žrtev doživlja ob ustreznih kompetenc ne znanja. Tako s povzro-
zanj nasilnem dogodku. Oseba, ki je v interakciji z čiteljem kot z opazovalci se dela ločeno, v smislu 
žrtvijo, obljubi le tisto, kar dejansko lahko uresniči. prepovedi uporabe nasilja in odprave škode (Ani-
Tisti, ki obravnava medvrstniško nasilje, s spreje- čić in drugi 2017).
majočim odnosom opolnomoči žrtve pri iskanju 
rešitev (Lešnik in drugi 2023). Žrtev, ki zbere pogum, da pove na glas, kaj se ji 
dogaja, nikakor ne »tožari« ali/in si izmišljuje. Za-
Zaposleni v VIZ so ne glede na naloge, ki jih opravlja- vedati se je treba, da žrtev pogosto o nasilju, ki ga 
jo, in kompetence, ki jih imajo, vedno, ko zaznajo ali doživlja, težko spregovori, ko pa že, je to po po-
izvejo za dogodek, ki ima znake nasilja ali celo kazni- navljajočem se nasilnem dejanju. Zato se žrtvi 
vega dejanja, ali ko opazijo spremembe v vedenju verjame in se deluje v smeri zmanjševanja njene 
otroka (Slika 3), ki ne sovpada z razvojnimi fazami, stiske, ne da se ji povzroča še dodatno in se ji pov-
dolžni intervenirati. Intervencija je pomembna za- zroča še globlje rane (Aničić in drugi 2017).
radi zaščite žrtve, obravnave povzročitelja, opolno-
močenja opazovalcev in predvsem, ker je dosledno Preprečevanje in zajezitev medvrstniškega nasi-
reagiranje na nasilne medvrstniške dogodke dobra lja, ki ga je moč v zadnjem času zaznati veliko več, 
preventiva. Zato je nujno, da pri oblikovanju dogo- ni izziv zgolj VIZ, ampak celotne skupnosti. Tovr-
vora o ravnanju ob zaznavi medvrstniškega nasilja stnega nasilja ne bodo zajezile različne prepovedi 
(hišni red, šolska pravila …) sodelujejo vsi, tako vod- in kazni doma ali v VIZ niti individualne dobrona-
stvo, svetovalna služba, strokovni delavci, podporno merne akcije, ampak predvsem celostni pristop, 
osebje kot tudi učeči se in starši ter po potrebi tudi ki vključuje povezovanje VIZ z drugimi deležniki 
zunanji strokovnjaki (Klemenčič in drugi 2016). in organizacijami v okolju. 
Vzgojno-izobraževalni zavodi pri obravnavi medvr- Medvrstniško nasilje je kompleksen problem, ki le 
stniškega nasilja ali zaradi strahu ali zaradi prepri- s sodelovanjem različnih deležnikov (od države in 
čanja, da so se odločili pravilno ali preprosto zaradi lokalne skupnosti do strokovnih delavcev VIZ in 
neznanja, lahko delajo (nehotene) napake, ki lahko staršev) omogoča povezovanje različnih vidikov 
na dolgi rok povzročijo travmatične izkušnje tako in oblikovanje in usklajevanje ustreznih strategij 
za žrtev kot za povzročitelja in opazovalce. za preprečevanje tovrstnega nasilja in ustvarjanje 
varnega in spodbudnega okolja za otroke. Sku-
Ignoriranje in/ali minimaliziranje v smislu »Pa saj pno delovanje vodi k oblikovanju močne in učin-
ni nič takega.«, »Saj gre zgolj za igro/fazo odrašča- kovite mreže (npr. tripartitni sporazumi med VIZ, 
nja.« žrtvi daje sporočilo, da je v dani situaciji sama CSD in policijo), ki predstavlja temelj za učinko-
in da nima nikogar, na kogar se lahko obrne. Ob- vito preprečevanje in obravnavo medvrstniškega 
čutek ima, da je neslišana, kar sčasoma botruje k nasilja. 
temu, da začne verjeti, da je z njo nekaj narobe, 
da je bila nadležna, moteča, da je izzivala in da je Preventiva v obliki izobraževanja (delavnice, pre-
ona tista, ki mora nositi breme krivde nasilnega davanja) tako za strokovne delavce kot za učeče 
dogodka (Aničić in drugi 2017). se, ki se nato implementira v vsakdanje življe-
nje in v življenje VIZ, je ključna za preprečevanje 
Zaposleni v VIZ, ki želijo situacijo rešiti sami, z agen- medvrstniškega nasilja. V VIZ je količina odkritega 
do, da žrtev čim prej zaščitijo ali situacijo rešijo čim medvrstniškega nasilja zgolj vrh »ledene gore«, 
hitreje s čim manj vpletenimi in prizadetimi, lahko zato je odziv okolice na vsak konkreten dogodek 
to naredijo na zelo neustrezen način. Za reševanje nasilja zelo pomemben (Pečjak 2014). Medvrstni-
medvrstniškega nasilja je nujen strokovni tim, ki ško nasilje ni stvar posameznika, ampak se razvije 
izdela ustrezen individualen načrt pomoči žrtvi in kot družbeni kontekst, zato je nujno, da se krepi 
načrt dela s povzročiteljem ter opazovalci. čuječnost in senzibilnost ter rahločutnost tako 
otrok kot tudi odraslih. Z vzpostavitvijo pristnega 
Napačna ocena situacije in prepričanje, da gre odnosa se v otroku vzbudi občutek za sočloveka, 
zgolj za konflikt, ne pa medvrstniško nasilje, po- na prvem mestu pa seveda zavedanje in vrednost 
gosto privedeta do soočanja žrtve in povzročitelja. samega sebe. 
58
Didakta
doseganje cilja trajnostnega razvoja o zagotavljanju 
kakovostnega izobraževanja za vse. Medvrstniško 
nasilje lahko povzroči številne negativne posledi-
ce za zdravje in blaginjo otrok, kar nasprotuje cilju 
trajnostnega razvoja glede spodbujanja zdravega 
življenjskega sloga. Eden izmed ciljev trajnostnega 
razvoja je tudi doseči enakost spolov, ta pa je dosti-
krat med medvrstniškim nasiljem okrnjena. 
Ni bistvo v tem, da se ugotavlja, ali je medvrstniško 
nasilje v porastu ali ne, prav tako ne, kje ga je več. 
Tovrstno nasilje obstaja, kar dokazujejo raziskave, in 
le s celostnim pristopom, sodelovanjem in vključe-
vanjem vseh deležnikov ter z vzpostavitvijo strpne-
ga, spodbudnega in varnega okolja se bodo posta-
vili temelji za preprečevanje, zajezitev in zmanjšanje 
medvrstniškega nasilja. 
V slovenskem prostoru bo potrebno delati več 
na preventivi. Niso dovolj različne kampanje ne- Viri in literatura
Aničić, K., Hrovat Svetičič, T., Hrovat, T., & Sušnik, A. (2017): Nasi-
vladnih organizacij in nekaterih VIZ. Potrebno lje nad otroki: strokovne smernice za delo z otroki, ki doživljajo 
bo storiti več ali delovati na drugačen način, da zanemarjanje in/ali nasilje. Ljubljana; Društvo za nenasilno ko-
munikacijo. 
bomo dejansko prebudili razmišljanje mladih Bianchi, G., Pisiotis, U., & Cabrera, M. (2023): GreenComp: evropski 
in jih usmerili v smer nenasilja. Ob tem ne sme- okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskoval-
nega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Ljubljana: Za-
mo pozabiti na starše oziroma skrbnike. Konec vod RS za šolstvo. 
koncev je za oblikovanje celovitega odraslega in Burk, F. L (1897): Teasing and bullying. Pedagogical Seminary, 4, 
str. 336–371. 
odgovornega človeka pomemben delujoč, sode- C., G. (2023): Policija: Poleg žrtve v medvrstniško nasilje v Celju 
lujoč trikotnik učeči se, strokovni delavci VIZ in vpletenih še pet mladoletnikov. Izjava za javnost PU-ja Celje. 
Ljubljana: Slovenska policija. Dostopno na https://www.rtvslo.si/
starš. Kakovostna interakcija in dobro postavlje- crna-kronika/policija-poleg-zrtve-v-medvrstnisko-nasilje-v-celju-
ni mostovi med njimi so ključnega pomena za -vpletenih-se-pet-mladoletnikov/664544, 12. 4. 2023.
Gostečnik, C. (2016): So res vsega krivi starši?. Ljubljana: Brat 
ustvarjanje varnega, spodbudnega, spoštljivega Frančišek; Teološka fakulteta; Frančiškanski družinski inštitut.
in strpnega okolja, ki omogoča otrokov celostni Gostečnik, C. (2023): Prvih 1000 dni. Ljubljana: Brat Frančišek; Te-
ološka fakulteta; Frančiškanski družinski inštitut.
razvoj in ga opremi s kompetencami, ki jih potre- Klemenčič, I., Karajić, E., & Sitar, S. (2016): Obravnavanje medvr-
buje za soustvarjanje trajnostne in pravične druž- stniškega nasilja v VIZ: priročnik št. 3. Ljubljana: Inštitut za krimi-
nologijo pri Pravni fakulteti. 
be (okoljsko ozaveščanje, trajnostna raba virov, Koo, H. (2007): A time line of the evolution of school bullying in 
socialno in globalno ozaveščanje, kritično razmi- differing social contexts. Asia Pacific Education Review, 8: str. 
107–116.
šljanje in reševanje problemov, kulturna zavest, Kompan Erzar, K. (2019): Družina, vezi treh generacij. Ljubljana: 
kritična medijska in informacijska pismenost, Družina.
Konvencija o otrokovih pravicah. (1997). B. Marolt-Meden (ur.), 
sodelovalno in aktivno državljanstvo, ekonomska Ljubljana: Slovenski odbor za UNICEF. Dostopno na: https://www.
pismenost, inovativnost in ustvarjalnost). gov.si/assets/ministrstva/MIZS/SRI/Konvencija_o_otrokovih_pra-
vicah.pdf, 5. 9. 2023.
Lešnik, D., Klemenčič, I., Filipčič, K., Rustja, E., & Novaković, T. 
Sklep (2023): Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi medvrstni-
škega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ljubljana: Zavod 
Med cilji trajnostnega razvoja ni moč zaslediti sa- RS za šolstvo. 
mostojnega cilja o medvrstniškem nasilju, a vendar Olweus, D. (1993): Bullying at School: What We Know and What 
We Can Do (Understanding Children’s Worlds). Oxford: Blackwell 
sta trajnostni razvoj in medvrstniško nasilje poveza- Publishing.
na na več načinov. Na eni strani je trajnostni razvoj Pečjak, S. (2014): Medvrstniško nasilje v šoli. Ljubljana: Znanstve-
na založba Filozofske fakultete.
koncept, ki se osredotoča na izpolnjevanje potreb Pikas, A. (1989): A pure concept of mobbing gives the best results 
sedanjih generacij brez ogrožanja sposobnosti pri- for treatment. School Psychology International, 10(2): str. 95–104. 
Pirš, A. (2020): Mladostnikov ni strah ne staršev, ne učiteljev in 
hodnjih generacij, da izpolnijo svoje potrebe. Na tudi ne policistov. Dva odstotka kaznivih dejanj v Sloveniji sto-
drugi strani medvrstniško nasilje ogroža trajnostni rijo mladoletniki. Dostopno na https://www.rtvslo.si/slovenija/
mladostnikov-ni-strah-ne-starsev-ne-uciteljev-in-tudi-ne-polici-
razvoj in cilje trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj stov/516004, 2. 3. 2020.
poudarja spoštovanje človekovih pravic in dosto- Smith, P. K., & Ananiadou, K. (2003): The nature of school bullying 
and the effectiveness of school-based interventions. Journal of 
janstvo vseh ljudi ter spodbujanje miroljubne in Applied Psychoanalytic Studies, 5: str. 189–209. 
vključujoče družbe, institucije, medvrstniško nasi- Sullivan, K. (2011): The Anti-bullying Handbook. London: Oxford 
University Press.
lje pa vključuje kršenje pravic otrok, ogroža njihovo Štor, B. (2023): Medvrstniško nasilje v Celju. Marolt: Mogoče je pri 
dostojanstvo in kaže na pomanjkanje učinkovitih otrocih manj empatije. Dostopno na https://www.rtvslo.si/crna-
-kronika/medvrstnisko-nasilje-v-celju/664476, 11. 4. 2023.
mehanizmom družbe in institucije glede tovrstne- Vir 1: UNICEF. (2023): Peer violence. Dostopno na https://data.uni-
ga nasilja. Prav tako medvrstniško nasilje lahko ne- cef.org/topic/child-protection/violence/peer-violence/, 5. 9. 2023.
Vir 2: United Nations. (2023): The 17 goals. Dostopno na https://
gativno vpliva na učne izkušnje otrok, kar otežuje sdgs.un.org/goals, 5. 9. 2023.
59
Didakta
BRALNA KULTURA
Srečanja z literarnimi ustvarjalci 
so obogatitev šolskega življenja
Cvetka Rengeo, prof. slov. in soc., šolska knjižničarka, OŠ Beltinci
Literarno srečanje Oko besede poteka v Murski Soboti od leta 1995, večernico, nagrado za 
najboljše slovensko mladinsko literarno delo, pa so prvič podelili leta 1997. V prispevku pred-
stavljam pregled prejemnikov večernice od začetkov do danes ter zgodovino literarnih obisk-
ov na OŠ Beltinci od leta 2012. Vsakoletno literarno srečanje, ki nam ga v septembru prinaša 
Oko besede, je čudovit kulturni dogodek za življenje šolske knjižnice OŠ Beltinci in najlepša 
vzpodbuda za uvod v bralno sezono naših učenk in učencev.
1 Uvod 2.1 Večernica
Šolska knjižnica OŠ Beltinci je Večernica je nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno 
pomemben del življenja in dela delo. Žirija upošteva izvirna pesniška, prozna in dramska besedila za 
šole. V šolskem letu 2023/24 ima- otroke in mladino v slovenskem jeziku, ki so v preteklem letu izšla v 
mo na šoli 598 učencev, ki so raz- knjižni obliki pri kateri od založb ali v samozaložbi v Republiki Slo-
porejeni v 28 oddelkov. Knjižnica veniji ali v tujini (slovensko zamejstvo, slovensko izseljenstvo, drugo) 
je stalna in močna podpora po- in ki jih je založba ali avtor prijavil/a na razpis, ki ga je objavil časnik 
učevanju, pridobivanju znanja, Večer v času neposredno okrog slovenskega kulturnega praznika. 
učnemu procesu in vseživljenj- Nagrado večernica so prvič podelili leta 1997.
skemu izobraževanju. Učence 
usposablja, da postanejo samo- Dosedanji nagrajenci
stojni uporabniki knjižnice, nje- 1997 – Tone Pavček za pesniško zbirko Majnice in fulaste pesmi
nega gradiva in iskanja informa- 1998 – Desa Muck za roman Lažniva Suzi
cij v knjižnih in internetnih virih. 1999 – Janja Vidmar za roman Princeska z napako
Vpeta je v kulturno dogajanje 2000 – Polonca Kovač za pripoved Kaja in njena družina
Občine Beltinci in povezana z 2001 – Feri Lainšček za zbirko pravljic Mislice
različnimi društvi ter institucija- 2002 – Matjaž Pikalo za zbirko kratke proze Luža
mi. To bogati dejavnosti šolske 2003 – Marjana Moškrič za roman Ledene magnolije
knjižnice, ki tako ostaja stalno 2004 – Slavko Pregl za roman Srebro iz modre špilje
odprta in živa ter prepoznavna v 2005 – Igor Karlovšek za roman Gimnazijec
okolju, v katerem deluje. 2006 – Dušan Dim za roman Distorzija
2007 – Irena Velikonja za roman Poletje na okenski polici in Majda Ko-
2 Oko besede ren za fantastično pripoved Eva in kozel
V Murski Soboti od leta 1995 po- 2008 – Ervin Fritz za pesniško zbirko Vrane
teka literarni festival Oko besede, 2009 – Janja Vidmar za roman Pink
na katerem se zberejo pisatelji, ki 2010 – Bina Štampe Žmavc za zbirko pravljic Cesar in roža
pišejo za otroke in mlade, ter vsi, 2011 – Mate Dolenc za zbirko kratke proze Maščevanje male ostrige
ki se ukvarjajo z mladinsko knji- 2012  - Dim Zupan za pripoved Hektor in zlata hruška
ževnostjo. V okviru tega srečanja 2013 – Peter Svetina za zbirko proze in poezije Ropotarna 
vsako leto poteka podelitev večer- 2014 – Vinko Möderndorfer za roman Kot v filmu
nice, nagrade za najboljše sloven- 2015 – Vladimir P. Štefanec za roman Sem punk čarovnica, Debela lez-
sko otroško in mladinsko izvirno bijka in ne maram vampov
literarno delo preteklega leta. 2016 – Peter Svetina za zbirko fantastičnih zgodb Kako zorijo ježevci
2017 – Peter Svetina za pesniško zbirko Molitvice s stopnic
Vsakoletna stalnica literarnega 2018 – Anja Štefan za pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline
srečanja so obiski pisateljev na 2019 – Andrej E. Skubic za pripoved Babi nima več telefona
pomurskih osnovnih in srednjih 2020 – Andrej Rozman Roza za pesniško zbirko Rimuzine in črkolazen
šolah. Na OŠ Beltinci smo teh 2021 – Sebastijan Pregelj za zgodovinsko povest Vrnitev (Zgodbe s kon-
obiskov vedno veseli, saj je to ca kamene dobe 6)
enkratna priložnost, da učenci 2022 – Maša Ogrizek za fantastično pripoved Lisičja luna
spoznavajo slovensko mladinsko 2023 – Špela Frlic za znanstvenofantastični roman Bleščivka
književnost, delo pisatelja in nje-
govo ustvarjanje. (Vir: https://www.okobesede.org/pretekli-nagrajenci, 28. 9. 2023)
60
Didakta
3 Obiski literarnih ustvarjalcev mo čas za branje načrtovati. Šolska knjižnica je tisti 
Vsakoletna stalnica literarnega srečanja Oko bese- prostor, kjer se trudimo vzpostaviti pozitivni odnos 
de so obiski pisateljev na pomurskih osnovnih in do branja in učenja. Obiski literarnih ustvarjalcev so 
srednjih šolah. Na OŠ Beltinci smo teh obiskov ve- nam pri tem v veliko pomoč. Verjamem in to želim 
dno veseli, saj je to enkratna priložnost, da učenci predati tudi učencem, da je čas za branje odločitev, 
spoznavajo slovensko mladinsko književnost, delo ki jo moramo sprejeti oz. da vsak izmed nas pride 
pisatelja in njegovo ustvarjanje. Tako vedno z ne- v situacijo, ko išče v knjigah odgovore na vprašanja 
strpnostjo pričakujemo konec septembra, kdo nas in dileme, s katerimi nas sooča življenje. Morda tudi 
bo obiskal in kakšne izkušnje in vzpodbude bo de- zaradi tega že od nekdaj radi rečemo, da je knjiga 
lil z mladimi bralci in učitelji. naša najboljša prijateljica.
Dosedanji literarni obiski na OŠ Beltinci
2012 – Janja Vidmar
2013 – Jana Kolarič
2014 – Lidija in Borut Gombač, Špela Kuclar
2015 – Tilka Jamnik in Breda Smolnikar
2016 – Aksinja Kermauner
2017 – Nina Mav Horvat in Dim Zupan
2018 – Tilka Jamnik in Marjana Moškrič
2019 – Barbara Gregorič Gorenc in Slavko Pregl
2020 – Ervin Fritz in Sebastijan Pregelj
2021 – Nataša Konc Lorenzutti in Slavko Pregl
2022 – Jelena Isak Kres
2023 – Marjana Moškrič
Tilka Jamnik med tretješolci s prav poseb-
Veseli smo, da smo že od leta 2012 del velike lite- no knjigo, 28. 9. 2018 
rarne družine, ki se vsako leto zbira v septembru 
v Murski Soboti na srečanju Oko besede. Hkrati 
je obisk literarnega ustvarjalca odlična priložnost 
za iskanje novih motivov za branje, ki nam v času 
(pre)hitrega tehnološkega napredka pridejo še 
kako prav.
Naš gost v letu 2019, pisatelj Slavko Pregl, je nekoč 
na novinarjevo vprašanje v literarni reviji Kekec, za-
kaj brati, hudomušno odgovoril:
»Kdor bere, vidi in sliši bolje, njegove roke objame-
jo več in njegov korak je daljši. Vsaka prebrana 
knjiga je osvojen nov svet; bralci smo zato vsak 
dan bogatejši, ne da bi komurkoli karkoli vzeli. Ko-
mur vse to ni dovolj, ga bom dal čez kolena.«
Pisatelj Slavko Pregl med mladimi bralci v 
4 Zaključek šolski knjižnici, 20. 9. 2019 
Literarno srečanje, ki nam je omogočeno vsako 
leto v okviru literarnega festivala Oko besede, je 
za učence in strokovne delavce šole velik navdih, 
saj je neposreden stik s pisateljem, pisateljico, pe-
snikom ali pesnico lepa izkušnja za vse in vrhun-
ski kulturni dogodek za dušo šolske knjižnice. Čas 
z literarnimi ustvarjalci vedno hitro mine, je pa za 
vse nas to edinstvena priložnost, da od blizu »oku-
simo« literarni svet.
Branje je najboljše učenje, je vseživljenjska in en-
kratna prostočasna dejavnost. Zaradi izrednega 
tehnološkega napredka in rabe elektronskih pripo- Letošnja gostja, pisateljica Marjana Mo-
močkov pogosto prav za branje zmanjka energije in škrič, ob predstavitvi svojega dela učen-
časa, zato učence posebej vzpodbujamo, da mora- cem.
61
Didakta
ŠOLSTVO IN PRAVO
Status učenca športnika in učenca 
mladega umetnika po predlogu 
Zakona o osnovni šoli
mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik
V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki 
poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri-
hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete 
preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je novembra • učencem 7., 8. in 9. razreda, ki imajo v skladu s 
2023 objavilo predlog sprememb Zakona o osnovni predpisi s področja športa status športnika in so 
šoli, v katerem je kar nekaj novosti (drugačen režim osvojili 1. do 3. mesto na državnem prvenstvu v in-
izobraževanja na domu, nov koncept razširjenega dividualnih športnih panogah oziroma so državni 
programa, uvedba dveh tujih jezikov v obveznem prvaki v kolektivnih športnih panogah.
programu itd.), med spremembami pa ministrstvo 
predlaga tudi drugačno ureditev sistema prilagaja- V predlogu zakona je na novo določena skupina 
nja šolskih obveznosti, ki bodo v svojem bistvu ena- učencev, ki naj bi bila upravičena do prilagoditev šol-
ka, le da bo učencem težje pridobiti pravico do pri- skih obveznostih, in sicer gre za učence, ki se vzpore-
lagoditev. dno izobražujejo v glasbeni šoli, ki izvaja javno veljav-
ni program. Do sedaj so bili ti učenci zajeti v skupino 
Predlog sprememb Zakona o osnovni šoli uvaja učencev s statusom mladega umetnika. 
drugačen koncept prilagajanja šolskih obveznosti. 
Za razliko od sedanje ureditve šola ne bo več pode- Pri vseh treh skupinah ministrstvo zelo zaostruje 
ljevala status učenca športnika oziroma umetnika, pogoj za upravičenost do prilagoditev šolskih obve-
temveč bo na podlagi izkazanih potrdil in dosežkov znostih, saj bodo do te pravice upravičeni le učenci, 
učencu omogočila prilagoditev šolskih obveznosti. ki so osvojili 1. do 3. mesto na referenčnih državnih 
Terminov status učenca športnika in učenca mlade- oziroma nacionalnih tekmovanjih oziroma med-
ga umetnika tako v zakonodaji ne bo več, pogovor- narodnih tekmovanjih (s področja glasbenega in 
no pa se bodo ti termini morda še ohranili. plesnega izobraževanja ali s področja umetnosti, na 
katerem delujejo) oziroma so osvojili 1. do 3. mesto 
Upravičeni učenci do prilagoditev šolskih obve- na državnem prvenstvu v individualnih športnih 
znosti panogah oziroma so državni prvaki v kolektivnih 
Predlog sprememb Zakona o osnovni šoli tako do- športnih panogah. 
loča, da naj bi se šolske obveznosti prilagodile trem 
skupinam učencev, in sicer: Pri učencih, ki izstopajo na športnem področju, pa 
• učencem, ki se vzporedno izobražujejo v glasbe- bodo lahko do prilagoditev šolskih obveznosti upra-
nih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe, in vičeni le učenci 7., 8. in 9. razreda.
so osvojili 1. do 3. mesto na referenčnih državnih 
oziroma nacionalnih tekmovanjih oziroma med- Pomanjkljivosti novih kriterijev oziroma pogojev
narodnih tekmovanjih, oziroma učencem, ki do- Zelo nedorečen in neobjektiven je pogoj, da so 
sežejo vrhunski dosežek mednarodne vrednosti s do prilagoditev šolskih obveznosti upravičeni tudi 
področja glasbenega in plesnega izobraževanja; učenci, ki dosežejo vrhunski dosežek mednaro-
dne vrednosti s področja glasbenega in plesnega 
• učencem, ki so osvojili 1. do 3. mesto na referenč- izobraževanja oziroma s področja umetnosti, na 
nih državnih oziroma nacionalnih tekmovanjih katerem delujejo. Kdo bo presojal in odločal, ali je 
oziroma mednarodnih tekmovanjih, oziroma udeležba učenca na mednarodnem glasbenem, 
učencem, ki dosežejo vrhunski umetniški dose- plesnem, slikarskem ali drugem tekmovanju oziro-
žek mednarodne vrednosti s področja umetno- ma objava njegovega dela v tuji reviji vrhunski do-
sti, na katerem delujejo; sežek mednarodne vrednosti? Zanimivo je, da do 
62
Didakta
prilagoditev šolskih obveznosti ne bodo upravičeni Zakonske norme bi morale biti jasne in nedvoumne 
učenci, ki bi dosegli vrhunski dosežek mednarodne s ciljem zasledovanja načela enakosti med vsemi 
vrednosti na športnem področju. učenci, tako pa predlagane zakonske spremembe 
znova dopuščajo možnost različnega odločanja v 
Ministrstvo se je po eni strani odločilo za izredno primerih enakega dejanskega stanja.
strog, a objektiven pogoj, da mora učenec osvojiti 1. 
do 3. mesto na referenčnih državnih oziroma naci- Postopek pridobivanja pravice do prilagoditev 
onalnih tekmovanjih oziroma mednarodnih tekmo- šolskih obveznosti po novem
vanjih, po drugi strani pa predlaga povsem neopri- Predlog Zakona o osnovni šoli določa, da za pridobi-
jemljive kriterije, ki bodo med starši in šolo privedli tev pravice do prilagoditev šolskih obveznosti starši 
do medsebojnih sporov v primerih različnih inter- zaprosijo s pisno vlogo, ki ji priložijo:
pretacij, kaj pomeni vrhunski dosežek mednarodne - za učenca, ki se izobražuje v glasbeni šoli z javno 
vrednosti. veljavnim programom, dokazila o dosežkih;
- za učenca v primeru dejavnosti s področja ume-
Enako je tudi z osvojenimi prvimi tremi mesti na tnosti potrdilo organizacije, v kateri se udejstvuje, 
nekem mednarodnem tekmovanju. Se bo štelo tek- in dokazila o dosežkih;
movanje v igranju nekega inštrumenta, ki se ga ude- - za učenca športnika potrdilo o statusu športnika 
leži 6 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, za medna- in dokazila o dosežkih.
rodno tekmovanje?
Vlogo je potrebno vložiti do 30. septembra za teko-
Tudi učenci, ki bodo osvojili 1. do 3. mesto na držav- če šolsko leto, iz utemeljenih razlogov pa lahko tudi 
nem prvenstvu v individualnih športnih panogah med šolskim letom. O vlogi za pridobitev pravice do 
oziroma bodo postali državni prvaki v kolektivnih prilagoditev odloči ravnatelj na podlagi predhodno 
športnih panogah, bodo upravičeni do prilagoditev pridobljenega mnenja razrednika in oddelčnega 
šolskih obveznosti. V predlogu sprememb Zakona o učiteljskega zbora.
osnovni šoli ni nič zapisano, kako se vrednoti dose-
žek prvih treh mest na ekipnih tekmah v individu- Pravica do prilagoditev šolskih obveznosti traja naj-
alnih športnih panogah (npr. tretje mesto ekipe v več eno šolsko leto. Prilagoditve šolskih obveznosti 
smučarskih skokih do 14 let). Po predlogu zakona bi se podrobneje uredi s pisnim dogovorom med šolo 
verjetno bili tudi prvi trije na ekipnih tekmah v indi- in starši. Prilagodijo se obiskovanje pouka in drugih 
vidualnih športnih panogah upravičeni do prilagodi- dejavnosti ter načini in roki za ocenjevanje znanja.
tev šolskih obveznosti (predlog zakona določa pogoj, 
da so osvojili 1. do 3. mesto na državnem prvenstvu v Učencu zaradi bolezni oziroma poškodbe ali drugih 
individualnih športnih panogah, ne pa tudi individu- utemeljenih razlogov prilagoditve iz dogovora lahko 
alno), vendar ali je potemtakem pravično, da so do mirujejo, dokler obstajajo razlogi, na podlagi katerih 
prilagoditev šolskih obveznosti upravičeni le državni je bilo odločeno o mirovanju. Mirovanje prilagoditev 
prvaki v kolektivnih športnih panogah, ne pa tudi 
drugo- in tretjeuvrščeni v kolektivnih športnih pano-
gah. Takšno razlikovanje je še toliko bolj nepravično, 
saj največ učencev trenira ravno v kolektivnih špor-
tnih panogah (npr. nogomet, košarka, rokomet itd.), 
zato razvrednotenje drugega in tretjega mesta na 
državnem prvenstvu v kolektivnih športnih panogah 
pomeni nepravično in neutemeljeno razlikovanje v 
primerjavi z dosežki učencev v ekipnih tekmovanjih 
v individualnih športnih panogah.
Nedorečen je tudi časovni kriterij o izpolnjevanju po-
gojev, saj je namreč po predlogu možno uveljaviti 
pravico do prilagoditev šolskih obveznosti tudi med 
šolskim letom, ne le do 30. 9. za tekoče šolsko leto. 
Bo potemtakem pravno dopustno učencu prilago-
diti šolske obveznosti v dveh šolskih letih na podlagi 
istega dosežka? Če učenec doseže eno od prvih treh 
mest na nekem državnem tekmovanju januarja – je 
upravičen (na podlagi vloge) do prilagoditev šolskih 
obveznosti le v tekočem šolskem letu ali tudi v na-
slednjem šolskem letu (za isti dosežek)? Ali v obeh 
šolskih letih? 
63
Didakta
ŠOLSTVO IN PRAVO
lahko predlagajo razrednik, učiteljski zbor ali starši terimi bi šole črpale konkretne prilagoditve za posa-
učenca. Če učenec ne izpolnjuje obveznosti iz pi- meznega učenca, upoštevaje konkretne okoliščine 
snega dogovora, mu prilagoditve lahko na predlog obsega treninga oziroma vaj posameznega učenca.
razrednika ali oddelčnega učiteljskega zbora prene-
hajo. O mirovanju oziroma prenehanju prilagoditev Preveč ohlapen in nekonkreten je tudi institut do-
odloči ravnatelj. govora med šolo in starši, saj v predlogu zakona ni 
navedene nobene vsebine, kaj naj bi dogovor zaje-
Pomanjkljivosti postopka pridobivanja pravice do mal (»prilagoditve šolskih obveznosti se podrobneje 
prilagoditev šolskih obveznosti po novem uredi s pisnim dogovorom med šolo in starši«). Mor-
Ministrstvo vseskozi v postopku uveljavljanja pravice da bi lahko bile konkretne prilagoditve šolskih obve-
do prilagoditev šolskih obveznosti omenja oddelčni znosti določene že z odločbo ravnatelja. Še toliko bolj 
učiteljski zbor, razen pri odločanju o mirovanju prila- je nejasna pravna narava dogovora, saj z zakonom 
goditev, pri katerem je med možnimi vlagatelji nave- niso določene nikakršne dodatne obveznosti učen-
den učiteljski zbor in ne oddelčni učiteljski zbor, kar ca, ki jih mora le-ta v času trajanja prilagoditev šol-
je verjetno strokovni (jezikovni) lapsus ministrstva. skih obveznosti izpolnjevati, saj je v predlogu zakona 
navedeno, da če učenec ne izpolnjuje obveznosti iz 
Če zakon določa pogoje za pridobitev pravice do pri- pisnega dogovora, mu prilagoditve lahko na predlog 
lagoditev šolskih obveznosti in o vlogi odloča ravna- razrednika ali oddelčnega učiteljskega zbora prene-
telj, čemu je potem še vedno potrebno pred izdajo hajo. Katere obveznosti je imel v mislih zakonodaja-
odločbe pridobiti mnenje razrednika in oddelčnega lec? Katere obveznosti bo imela v mislih šola? Zopet 
učiteljskega zbora? Le-ti namreč nimata nobene primer anarhičnosti sistema, ko bo možnih nešteto 
pravne teže. Predlog zakonskih sprememb namreč interpretacij in variacij, kdaj učenec krši obveznosti iz 
ne določa nobenih drugih pogojev od navedenih, dogovora. V praksi je prihajalo do odvzema statusa, 
zatorej je verjetno vprašanje na mestu: Čemu pri- ker npr. učenec ni zastopal šole na športnih tekmo-
dobivanje mnenja razrednika in oddelčnega učitelj- vanjih, kar je Inšpektorat RS za šolstvo v večih prime-
skega zbora? Imajo ta mnenja kakšno procesno vre- rih nadzorov presodil, da to ne more biti razlog za od-
dnost? Če je mnenje negativno, mora potemtakem vzem statusa. V praksi je bilo tudi nemalo primerov, 
ravnatelj vlogo za pridobitev pravice do prilagoditev ko se je na nekaterih šolah učencu status odvzel, ko 
šolskih obveznosti zavrniti? Kljub temu da učenec je prejel vzgojni opomin, na drugih šolah pa vzgojni 
izpolnjuje zakonsko določene pogoje? Ali je posto- opomin ni vplival na odvzem statusa. 
pek nezakonit, če ravnatelj pozitivno odloči o vlogi 
za prilagoditev šolskih obveznosti in pri tem ne pri- Vse te nedoslednosti in različno prakso šol bi moralo 
dobi mnenja razrednika in oddelčnega učiteljskega ministrstvo upoštevati ter vse tovrstne primere ure-
zbora? diti na način, da bi bilo pravno ravnanje šol enotno, 
kar pa je možno le takrat, ko so zakonske norme ja-
V novem predlogu zakona je prav tako premalo kon- sne in nedvoumne. Ministrstvo ima ob napovedani 
kretno urejen obseg prilagoditev šolskih obveznosti, spremembi zakona priložnost, da odpravi dosedanje 
saj je določeno le to, da se prilagodijo obiskovanje anomalije, a se zdi, da se stvari niso lotili na celovit 
pouka in drugih dejavnosti ter načini in roki za oce- način, ki bi izhajal iz dosedanjih težav v praksi, am-
njevanje znanja (enako je navedeno tudi v trenutno pak so se sprememb lotili parcialno, kar posledično 
veljavnem 51. členu Zakona o osnovni šoli). V praksi se pomeni, da bodo dosedanje težave ostale, pojavile 
je velikokrat pojavilo vprašanje, ali se lahko prilagodi pa se bodo tudi nove. In potem bomo znova priča 
tudi število ocen, zlasti v primerih športnikov, glas- okrožnicam, ki bodo pojasnjevale določena ravnanja 
benikov in umetnikov, ki so veliko časa odsotni od in obveznosti šol, kar pa bi moralo biti sicer urejeno 
pouka, pa ministrstvo o tem v predlogu zakona nič. z zakonom. Časa za pripravo celovitih in koherentnih 
V zakonu bi lahko bil naveden tudi nabor možnih in sprememb je bilo dovolj, saj je bila zadnja večja spre-
konkretnih prilagoditev šolskih obveznosti, med ka- memba Zakona o osnovni šoli sprejeta v letu 2013.
KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.
Strokovnjaki za pravno svetovanje ravnateljem vrtcev, osnovnih in glasbenih 
šol. Delovnopravno področje, varstvo osebnih podatkov, priprava internih aktov, 
vzgojno-izobraževalna pravna materija.
 
Kontakt: info@kurikulum.si
64
Didakta

Navodila avtoricam 
in avtorjem
Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre-
sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo.
Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. 
Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe 
in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako-
vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica 
ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti 
ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no-
silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo-
štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. 
Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, 
morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko 
številko in elektronski naslov. 
Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj 
Revija Didakta, št. 226 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre 
januar, februar 2024 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in 
znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre-
Za založbo znimi podnaslovi. 
Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni 
na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: 
Glavni urednik
dr. Martin Uranič Članek v reviji 
Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in 
Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112.
dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku  
dr. Justina Erčulj, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), 
dr. Robi Kroflič, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta.
dr. Kristijan Musek Lešnik Zbornik 
Časopisni svet Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan-
mag. Domen Petelin, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet 
Rudi Zaman, Education.
Metka Zorec Knjiga 
Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po-
Jezikovni pregled dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo.
dr. Martin Uranič Elektronski vir z avtorjem ali urednikom 
Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih 
Fotografije jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - 
avtorice in avtorji člankov, zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za 
foto dokumentacija uredništva šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014.
Elektronski vir brez avtorja ali urednika
Slika na naslovnici Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro-
Claude Monet: Odjuga gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/
v Vétheuilu (1880) mk.gov.si/pageuploads/ 
Oblikovanje Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014.
Grga Jokić   
Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: 
Tisk
Grafika Soča d. o. o. Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010)
Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139)
Naslov uredništva Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) 
Revija Didakta
Ljubljanska cesta 11 Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011)
4240 Radovljica Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009)
tel.: 04 53 20 209 Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1)
faks: 04 53 20 211
e-pošta: revija@didakta.si Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne 
www.didakta.si sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb.
Naročnino prosimo poravnajte 
na račun št. 02 068-0016734826
Letna naročnina na revijo Didakta 
znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk.
Posamezna dvojna številka stane 
18,99 EUR. Naročite se na revijo Didakta
Revijo Didakta sofinancira Javna Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske 
agencija za raziskovalno dejavnost pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošljete 
Republike Slovenije. na naslov založbe Didakta d.o.o., Ljubljanska cesta 11, 4240 Radovljica. 
Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte 
tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, 
naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina 
na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna 
dvojna številka stane 18,99 EUR.
Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.