DR, ANTON RAMOVŠ NOVO NAJDIŠČE ZGORNJEPERMIJSKIH SKLADOV PRI PSEVEM, ZAHODNO OD KRANJA Leta 1961 sem poročal o prvem najdišču apnenčevih zgornje{>ermijskih skladov med Selško dolino in Savo (Ramovš, 1961). Severno od Save pozna mo zgomjepermijske sklade šele v Karavankah, in sicer so najbliže v dolini Tržiške Bistrice, kjer pa so dolomitno razviti. Omenjeno delo sem sklenil z domnevo, da je bila v spodnjem in srednjem delu zgornjega permija meja med apnenčevim facijalnim prostorom Loških in Polhograjskih hribov ter dolo- mitnim facijalnim prostorom Karavank nekje ob današnji Savi, ali pa nekoliko severneje od nje. Leta 1962 sem odkril še zgomjepermijske sklade pri Pševem, ki so že prav blizu današnje Save. Lega najdišča Pševo The situation of the findspot Pševo Pregled prejšnjih geoloških ugotovitev Prve natančnejše geološke podatke o okolici Pševega najdemo na Kos- smatovi geološki specialki Skofja Loka in Idrija. Tam okoli sta apnenec in dolomit »školjkastega apnenca«, ki se jima južnovzhodno in vzhodno od vasi pridruži skrilavec zgornjega »školjkastega apnenca«. Kossmat se ni podrob neje ukvarjal s temi kamninami. Pavlovec (1958, 63, 66) je uvrstil kamnine vzhodno od Pševega, ki leže severno od grodenskih plasti, med wengenske sklade. Sestavljajo jih skrilavec, 197 apnenec in dolomit. Wengenske plasti se po njegovi ugotovitvi menjavajo z grodenskLmi skladi. t Nekoliko kasneje je Premru (1961) podrobneje raziskal tudi kamnine v okolici Pševega. Prišel je do spoznanja, da je dolomit ob meji z grodenskimi kamninami najbolj verjetno anizijske starosti, apnenec, ki je v več pasovih med dolomitom, pa wengenske starosti. Je pa prav mogoče, da se dolomit samo menjava z apnencem. Pomembna je Premrujeva ugotovitev, da sta med wengenskimi skladi južno od grodenskih plasti razen različnih skrilavcev tudi apnenčev drobnik in apnenčev peščenjak, ki ju ni v apnenčevih pasovih severno od grodenskih plasti. Tam so le tankoploščat in skladnat apnenec, skrilavci in ploščat apne nec z roženci. Na prehodu v ivengenske plasti so tudi v dolomitu vložki čr nega apnenca. Stratigrafski opis Zgornjepermijski skladi so lepo razgaljeni predvsem na nekaj krajih ob cesti vzhodno od Pševega. Sestoje iz temnosivega in skoraj črnega skladnatega in ploščatega apnenca, ki se redkeje menjavata s tankimi skrilavimi apnen čevimi ali lapornimi polami. Med permijskimi kamninami pa je tam največ sivega dolomita, ki dostikrat prehaja v apnenčev dolomit, le-ta pa v dolomitni apnenec ali v apnenec. Apnenec je drobnozrnat, ponekod drobnobrečast. V bližini lezik ima več krat precej glinenega in peščenega materiala. Kamnino prepredajo številne kalcitne žilice in žile, ki se večkrat razširjajo v večje kalcitne leče. Apnenec pri razpadanju postaja na površju luknjičav in se drobi v peščeno moko. Med apnenčevimi ploščami nahajamo sive peščene laporne pole, ki so po površju prevlečene z značilno rdečkastimi lapornimi prevlekami. Dolomit je temno siv ali siv, vselej drobnozrnat, s številnimi dolomitnimi, redkeje kalcitnimi žilicami. Razpada po večini prav tako kot apnenec. V skladnatem in ploščatem apnencu, pa tudi v laporju in dolomitu je precej mikrofosilov, ki sta jih določila prof. dr. V. Kochansky-Devide in avtor. Med njimi je največ apnenčevih alg, in sicer Gymnocodium hellerophontis (Rothpletz) Gymnocodium nodosum Ogilvie-Gordon Vermiporella nipponica Ende Vermiporella nipponica longipora Praturlon Permocalculus fragilis (Pia) Tuhiphytes sp. Cyanophyceae Male foraminifere so redke; ugotovljena sta bila samo rodova Hemigordiiis in Globivalvulina. Tudi v najdiščih pri Pševem manjkajo fuzulinidne fora minifere. Razen imenovanih fosilov so pogostni še ostanki bodic morskih ježkov in dobro ohranjene posamične ploščice morskih lilij. Litološki razvoj zgomjepermijskih skladov pri Pševem in njihovi fosilni ostanki kažejo, da so tu na površju le mlajši zgornjepermijski skladi Loških in Polhograjskih hribov. V okolici Pševega doslej še nismo našli brahiopodnega in koralnega apnenca, ki sta v nižjem delu zgomjepermijskih zažarskih skladov. 198 II. tabla — Plate II um bellerophontis (Rottiplctz) in Gijmnocodium nodosum Ogilvie-Gordon. Pševo, X 10 — Upper Permlan 2 Permocalculus fragilis (Pia). Vermiporella nipponica Endo loidov. pševo. zgornji perm. x 8— Permocalculus fragilis. Vermiporella nipponica and remains of crlnoids. Upper Permian Zgornjepermijski skladi na južni strani meje na grodenske plasti. Oboje plasti so na kontaktu spremenjene in premaknjene. Vijoličastordeči laporni in grodenski glinasti skrilavec je zgneten in spremenjen v glino, zgornjepermijski karbonatni skladi pa so razlomljeni in zdrobljeni. Kontakt med obema stra- tigrafskima členoma je tektonski. Verjetno so bili ob njem izrinjeni starejši zigomjepermijski skladi. Ob severnem robu grodenskega pasu, ki se sprva vleče od zahoda proti vzhodu in se nato med StiTnico in Brezgalico močno razširi, ne najdemo več povsod zgomjepermijskih apnenčevih, dolomitnih in lapornih plasti; prekril jih je nariv različnih triasnih kamnin najbrž s severne plati. Zgornjepermijske plasti se pokažejo na malo večjem prostoru spet pri Strmici, kjer jih je ugo tovil že Kossmat (Kossmat & Diener 1910, 280, Fig. 1, 283). To je bilo tudi njegovo najbolj severno najdišče zgomjepermijskih skladov v Loških hribih. Pas grodenskih plasti se južno od črte Strmica—Brezgalica obrne proti jugozahodu, proti Lavtarskemu vrhu. Severno od Planice je tudi na njegovi južni strani ozek pas apnenčevolapomih zgomjepermijskih skladov, ki so zelo podobni plastem pri Pševem. Zgornjepermijski skladi sestavljajo potemtakem ostanke močno dislocirane antiklinale s klasičnimi kamninami trogkofelske stopnje (prej hochwipfelski skladi) v jedru, ki se pokažejo na površju južno od Cepulj. Majhne krpe zgomjepermijskih plasti so gotovo še marsikje med grodenskimi skladi in med triasnimi plastmi na obeh straneh grodenskih skla dov, vendar jih je zaradi pokritega ozemlja težko najti. Literatura Kosfmat, F., 1909: Geologische Karte der Oesterr.-Ungar. Monarchie, Blatt Bi- schoflacl; und Idria, Wien. — Kossmat, F. und Diener, C, 1910: Die Bellerophon- kalke von Oberkrain und ihre Brachiopodenfauna. Jb. Geol. R. A. 60, 277—310, Wien. — Pavlovec, R., 1958: Kranj—Sv. Jošt—Skofja Loka. Geološki izleti po Slo veniji. Mladi geolog 2, 61—71. Mladinska knjiga, Ljubljana. — Premru, U., 1961: Geološka zgradba Sv. Jošta nad Kranjem. Seminarska naloga v rokopisu, Ljubljana. — Ramovš, A., 1961: Zgornjepermijski skladi jugozahodno od Kranja (Slovenija). Geološki vjesnik 14, 381—384, Zagreb. Summarv A NEW FINDING PLAČE OF THE UPPER PERMIAN STRATA AT PSEVO (WEST OF KRANJ) In the surroundings of the Pševo village, west of the town of Kranj, the Upper Permian stratified limestone and flaggy with slaty limestone and marl in- sercalations as well as the dolomite have been found. These limestones and marl, and frequenly also dolomite contain considerable numbers of fossil remains. The calcareous algae are prevalent; the following algae could be identified: Gpmnocodium bellerophontis (Rothpletz) Gymnocodium nodosum Ogilvie-Gordon Vermiporella nipponica Ende Vermiporella nipponica longipora Praturlon 199 PeTmocalculus fragilis (Pia) Tubiphytes sp. Cyanophyceae Frequent are the remains of echinids and crinoids. Fusulinids do not occur, and the small Foraminifera are rare (Hemigordius sp. and GlobivalvuUna sp.). The Upper Permian strata associated •vvith the Groden strata form a strongly dislocated anticlinal the core of which is built up of the clastic Trogkofel rocks. 200 I. tabla — Plate I 1. 2 Gym!iocodium beJlcrophontis (Rothpletz). Pševo. zgornji perm. x 20 - 3 VermiporeUa nipponica longipora Praturlon. Pševo, zgornji perm. x 40 Upper Permian • Upper Permian